(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/317 (3) določa podrobna pravila in postopke za izpolnjevanje načrta izvedbe in ureditve pristojbin, tudi v zvezi z uspešnostjo navigacijskih služb zračnega prometa in funkcij omrežja ter določanjem, obračunavanjem in pobiranjem pristojbin za storitve navigacijskih služb zračnega prometa od uporabnikov zračnega prostora.

(2)

Pandemija COVID-19 je povzročila znaten upad zračnega prometa zaradi precejšnjega zmanjšanja povpraševanja in neposrednih ukrepov, ki so jih sprejele države članice in tretje države za zajezitev izbruha pandemije. Izredne okoliščine, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, znatno vplivajo na sedanje postopke in ukrepe za izpolnjevanje načrta izvedbe in ureditve pristojbin v tretjem referenčnem obdobju 2020–2024, vključno z določitvijo ciljev uspešnosti in cen na enoto ter uporabo sistemov spodbud in mehanizmov za delitev tveganja. Zaradi tega so nastale izredne razmere, ki jih je treba reševati s posebnimi začasnimi ukrepi.

(3)

Države članice so Komisiji do 1. oktobra 2019 predložile osnutke svojih načrtov izvedbe za tretje referenčno obdobje, do 21. novembra 2019 pa tudi posodobljene osnutke načrtov izvedbe. V skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 549/2004 je Komisija ocenila skladnost navedenih osnutkov načrtov izvedbe z vseevropskimi cilji uspešnosti iz Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2019/903 (4). Vendar so bili osnutki načrtov izvedbe in vseevropski cilji uspešnosti pripravljeni pred izbruhom pandemije COVID-19 in zato ne upoštevajo nastalih bistveno spremenjenih okoliščin v zračnem prevozu.

(4)

Zaradi znatnega, neprimerljivega vpliva pandemije COVID-19 na letalski sektor in zlasti na izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa bi se morala za tretje referenčno obdobje uporabljati nekatera pravila, ki odstopajo od Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Za navedeno referenčno obdobje bi se morala uporabljati Izvedbena uredba (EU) 2019/317, razen če ta uredba izrecno ne določa drugače. Prav tako ta uredba ne bi smela vplivati na prilagoditve cen na enoto, ki izvirajo iz drugega referenčnega obdobja in temeljijo na Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 391/2013 (5).

(5)

Glede na negotovosti v zvezi z razvojem prometa po izbruhu pandemije COVID-19 zaenkrat še niso na voljo dovolj zanesljive napovedi prometa za leta do leta 2024. Zato je treba določiti posebna pravila za določitev revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje, da se zagotovi neprekinjeno izvajanje v tem referenčnem obdobju. Prejeta so bila zagotovila, da bo STATFOR v začetku novembra 2020 objavil posodobljeno napoved prometa za tretje referenčno obdobje. Ta napoved prometa bo podlaga za začetek revizije vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje. Glede na časovne omejitve za določitev navedenih revidiranih ciljev izjemoma ne bi smeli veljati vsi postopki in roki iz člena 9(1) in (2) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Da bi Komisija lahko določila revidirane cilje, bi ji morali nacionalni nadzorni organi do 15. decembra 2020 kot prispevke za določitev revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje predložiti podatke o začetnih stroških in informacije o napovedih prometa za zadevna koledarska leta. Komisija bi morala sprejeti revidirane vseevropske cilje uspešnosti za tretje referenčno obdobje najpozneje do 1. maja 2021.

(6)

Države članice bi morale ob določitvi revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje pripraviti načrte izvedbe, ki vsebujejo revidirane cilje uspešnosti za tretje referenčno obdobje. Postopek za določanje ciljev uspešnosti na nacionalni ravni ali ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora bi bilo treba zaključiti šele po sprejetju revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti. Zato bi bilo treba določiti nov rok za predložitev osnutkov načrtov izvedbe.

(7)

Ker so okoliščine, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, vodile do neizogibnih zamud v postopkih v zvezi s pripravo, oceno in sprejetjem načrtov izvedbe, bi se morali ob upoštevanju meril iz člena 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti iz končne različice načrtov izvedbe v skladu s členom 17(2) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 uporabljati retroaktivno od začetka referenčnega obdobja. Vendar pa bi morali imeti učinek šele s prilagoditvami cen na enoto v naslednjih koledarskih letih.

(8)

Upravitelj omrežja je septembra 2019 Komisiji predložil osnutek načrta izvedbe omrežja za tretje referenčno obdobje v skladu s členom 19 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Komisija je ocenila načrt izvedbe omrežja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe. Zaradi bistvene spremembe okoliščin zaradi pandemije COVID-19, do katere je prišlo po predložitvi osnutka načrta izvedbe omrežja, bi moral upravitelj omrežja pripraviti in Komisiji v oceno predložiti nov osnutek načrta izvedbe omrežja. Zato bi bilo treba določiti nov rok za predložitev tega načrta.

(9)

Pričakuje se, da bodo revidirani ugotovljeni stroški za združeni koledarski leti 2020 in 2021 odražali dodatno negotovost in ustrezno upoštevali manjši obseg prometa zaradi pandemije COVID-19.

(10)

Da bi ublažili hude posledice pandemije COVID-19 za uporabnike zračnega prostora v tretjem referenčnem obdobju, je treba za koledarski leti 2020 in 2021 uporabiti posebne določbe v zvezi z revizijo ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti na vseevropski in lokalni ravni, izvajanjem sistemov spodbud in mehanizmov za delitev tveganja ter prilagoditvijo cen na enoto, ki izhajajo iz navedenih dveh koledarskih let.

(11)

Da bi se zagotovila pravilna uporaba načrta izvedbe in ureditve pristojbin v tretjem referenčnem obdobju ter ob upoštevanju v prihodnost usmerjene narave določanja ciljev uspešnosti, bi morala revizija ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti na vseevropski in lokalni ravni zajemati ugotovljene stroške za koledarski leti 2020 in 2021 kot za eno obdobje. Pri določanju navedenih revidiranih ciljev glede stroškovne učinkovitosti na ravni Unije in lokalni ravni bi bilo treba ustrezno upoštevati dejanske stroške, ki so jih imeli izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in države članice.

(12)

Pravila, ki urejajo posledice poznega sprejetja načrtov izvedbe, iz Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 bi bilo treba prilagoditi, da bi se ublažile resne negativne finančne posledice, ki bi jih navedeni mehanizmi sicer imeli za uporabnike zračnega prostora, pa tudi, da bi se izognili pretirani nestanovitnosti cen na enoto v tretjem referenčnem obdobju. V ta namen bi bilo treba ustrezne prilagoditve cen na enoto izjemoma razporediti na obdobje petih koledarskih let. Nacionalnim nadzornim organom bi moralo biti dovoljeno, da obdobje podaljšajo na sedem koledarskih let, kadar je to potrebno v izogib nesorazmernemu učinku prenosov na cene na enoto, ki se zaračunavajo uporabnikom zračnega prostora.

(13)

Države članice lahko sprejmejo dodatne ukrepe za izravnavo vpliva pandemije COVID-19 na raven pristojbin za storitve navigacijskih služb zračnega prometa v tretjem referenčnem obdobju na podlagi uporabe člena 29(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317.

(14)

Da bi nacionalnim nadzornim organom in Komisiji olajšali opravljanje nalog spremljanja, bi morali izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa navedenim organom do 15. decembra 2020 predložiti poročilo o ukrepih, vzpostavljenih za odziv na finančne in operativne posledice pandemije COVID-19 za njihove dejavnosti.

(15)

Izredne določbe bi bilo treba uporabiti takoj, da bi lahko Komisija in države članice hitro sprejele ustrezne ukrepe v zvezi s postopkom določanja ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje in ublažitvijo finančnih posledic krize COVID-19 za uporabnike zračnega prostora. Ta uredba bi morala začeti veljati čim prej, in sicer dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(16)

Odbor za enotno evropsko nebo ni podal mnenja. Ker je bil potreben izvedbeni akt, je predsedujoči njegov osnutek predložil odboru za pritožbe v nadaljnjo obravnavo. Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora za pritožbe –