27.10.2020 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 357/17 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1560
z dne 26. oktobra 2020
o spremembi Priloge VI k Uredbi (ES) št. 152/2009 o določitvi analitskih metod za določanje sestavin živalskega izvora za uradni nadzor krme
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (1) in zlasti člena 34(6) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 152/2009 (2) določa metode testiranja, ki se uporabljajo v podporo uradnemu nadzoru za izvrševanje prepovedi uporabe predelanih živalskih beljakovin v krmi za živali za proizvodnjo živil. To vključuje analitske metode za določanje sestavin živalskega izvora za uradni nadzor krme, ki so opisane v Prilogi VI k navedeni uredbi in se izvajajo s svetlobno mikroskopijo ali verižno reakcijo s polimerazo (PCR). |
(2) |
Referenčni laboratorij Evropske unije za živalske beljakovine v krmi in nacionalni referenčni laboratoriji v državah članicah so imeli težave pri razlagi rezultatov po izvedbi metode svetlobne mikroskopije, opisane v Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 152/2009. |
(3) |
Da bi zagotovili pravno jasnost in varnost ter se izognili različnim razlagam, je primerno spremeniti nekatere določbe iz Priloge VI. |
(4) |
Zlasti bi bilo treba spremeniti diagram poteka pregleda za določanje živalskih delcev v krmnih mešanicah in posamičnih krmilih, da se pojasnijo primeri, ko je za zaključek analize potrebna le ena določitev. Podrobneje bi bilo treba opredeliti tudi prikaz rezultatov. Nazadnje bi bilo treba na podlagi izkušenj, pridobljenih v zadnjih šestih letih izvajanja metode, prilagoditi značilnosti opreme in pripravo vzorcev. |
(5) |
Prilogo VI k Uredbi (ES) št. 152/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(6) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga VI k Uredbi (ES) št. 152/2009 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 26. oktobra 2020
Za Komisijo
Predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.
(2) Uredba Komisije (ES) št. 152/2009 z dne 27. januarja 2009 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor krme (UL L 54, 26.2.2009, str. 1).
PRILOGA
Priloga VI k Uredbi (ES) št. 152/2009 se spremeni:
(1) |
točka 2.1.1 se nadomesti z naslednjim: „ Načelo Sestavine živalskega izvora, ki so lahko prisotne v posamičnih krmilih in krmnih mešanicah, poslanih v analizo, se določijo na podlagi tipičnih, mikroskopsko prepoznavnih značilnosti, kot so mišična vlakna in drugi mesni delci, hrustanec, kost, roževina, dlake, ščetine, kri, kapljice mleka, kristali laktoze, perje, jajčne lupine, ribje kosti in luskine.“; |
(2) |
točka 2.1.2.1.3.2 se nadomesti z naslednjim: „Glicerol (nerazredčen, viskoznost: 1 490 cP) ali sredstvo za pripravo preparata z enakovrednimi lastnostmi za pripravo netrajnih preparatov“; |
(3) |
točka 2.1.2.2.2 se nadomesti z naslednjim: „Oprema za mletje: mlin z rezilom ali rotorski mlin. Če se uporablja rotorski mlin, je prepovedana uporaba sita z odprtinami ≤ 0,5 mm.“; |
(4) |
točka 2.1.2.2.3 se nadomesti z naslednjim: „Siti s kvadratastimi odprtinami širine 0,25 mm in 1 mm Z izjemo predhodnega presejanja vzorca premer sita ne sme biti večji od 10 cm, da se prepreči izguba materiala. Kalibracija sit ni potrebna.“; |
(5) |
v točki 2.1.2.2 se dodajo naslednje točke:
|
(6) |
točka 2.1.3.1 se nadomesti z naslednjim: „Vzorčenje Uporabi se reprezentativni vzorec, odvzet v skladu z določbami iz Priloge I k tej uredbi.“; |
(7) |
točka 2.1.3.3.1 se nadomesti z naslednjim: „Sušenje vzorca: vzorci z vsebnostjo vlage > 14 % se pred obdelavo posušijo v skladu s Prilogo III k tej uredbi.“; |
(8) |
točka 2.1.3.3.2 se nadomesti z naslednjim: „Predhodno presejanje vzorca: za zbiranje informacij o morebitnem okoljskem onesnaženju krme se priporoča, da se krma v briketih in zrnu predhodno preseje na 1 mm, nato pa se dobljeni frakciji pripravita, analizirata in navedeta kot ločena vzorca.“; |
(9) |
zadnji odstavek točke 2.1.3.3.4 se nadomesti z naslednjim: „Usedlina se zbere na filtrirnem papirju, položenem v lij, da se omogoči ločevanje preostalega tetrakloroetilena (TCE) in prepreči odlaganje maščobe v usedlino. Usedlina se posuši. Priporočljivo je, da se nato usedlina stehta (na 0,001 g natančno), da se nadzoruje sedimentacija. Na koncu se usedlina preseje na 0,25 mm in obe dobljeni frakciji se pregledata, razen, če se presejanje ne šteje za potrebno.“; |
(10) |
prvi stavek točke 2.1.4.1 se nadomesti z naslednjim: „Mikroskopski preparat se pripravi iz sedimenta in, odvisno od izbire izvajalca, flotata ali osnovnega materiala.“; |
(11) |
točka 2.1.4.2, vključno z diagramoma 1 in 2, se nadomesti z naslednjim: „Diagrama poteka pregleda za določanje živalskih delcev v krmnih mešanicah in posamičnih krmilih Pripravljeni mikroskopski preparati se pregledajo v skladu z diagramoma poteka pregleda, določenima v diagramih 1 in 2. Mikroskopski preparat sedimenta in, odvisno od izbire izvajalca, flotata ali osnovnega materiala se pregleda s sestavljenim mikroskopom. Za grobe frakcije se lahko poleg sestavljenega mikroskopa uporabi stereomikroskop. Vsak preparat se pregleda v celoti pri različnih povečavah. Natančna pojasnila o tem, kako uporabljati diagrama poteka pregleda, so podrobno opisana v standardnih operativnih postopkih, ki jih je določil in na svojem spletišču objavil EURL-AP. Najmanjše število preparatov, ki jih je treba pregledati v vsaki fazi diagramov poteka pregleda, se strogo upošteva, razen če celotna frakcija materiala ne omogoča, da se pripravi zahtevano število preparatov, na primer kadar sediment ni pridobljen. Pri posameznem določanju se za beleženje števila delcev uporabi največ 6 preparatov. Pri pripravi dodatnih preparatov na flotatu ali osnovnem materialu z uporabo posebnega sredstva za pripravo preparatov z lastnostmi obarvanja, kot je določeno v točki 2.1.2.1.4, za nadaljnjo opredelitev struktur (npr. perja, dlak, mišičevja ali delcev krvi), ki so bile ugotovljene v preparatih z drugimi sredstvi za pripravo preparatov, kot je določeno v točki 2.1.2.1.3, se število delcev šteje na podlagi števila preparatov pri posameznem določanju, ki jih je največ 6, vključno z dodatnimi preparati z bolj specifičnim sredstvom za pripravo preparatov. Za lažjo identifikacijo narave in izvora delcev lahko izvajalec uporabi podporne elemente, na primer sisteme za podporo pri odločanju, slikovne knjižnice in referenčne vzorce. (D1 in D2 se nanašata na prvo in drugo določanje; *: kopenski vretenčarji, ribe) (D1 in D2 se nanašata na prvo in drugo določanje; *: kopenski vretenčarji, ribe) “; |
(12) |
točka 2.1.4.3 se nadomesti z naslednjim: „Število določanj Določanje se izvede na različnih 50-gramskih podvzorcih. Če pri prvem določanju, izvedenem v skladu z diagramom poteka pregleda, določenem v diagramu 1, ni bil ugotovljen noben živalski delec, dodatno določanje ni potrebno, rezultat analize pa je treba sporočiti z uporabo terminologije iz točke 2.1.5.1. Če je bil po prvem določanju, izvedenem v skladu z diagramom poteka pregleda, določenem v diagramu 1, ugotovljen en ali več živalskih delcev danega izvora (tj. od kopenskih živali ali rib) in izvor ugotovljenih delcev potrdi navedeno vsebnost v vzorcu, drugo določanje ni potrebno. Če je število ugotovljenih živalskih delcev danega izvora pri prvem določanju višje od 5, je treba rezultat analize sporočiti po živalskem izvoru z uporabo terminologije iz točke 2.1.5.3. Sicer je treba rezultat analize sporočiti po živalskem izvoru z uporabo terminologije iz točke 2.1.5.2. V drugih primerih, tudi kadar laboratoriju ni bila predložena nobena izjava o vsebnosti, se izvede drugo določanje na podlagi novega podvzorca. Če je po drugem določanju, izvedenem v skladu z diagramom poteka pregleda, določenem v diagramu 2, vsota ugotovljenih živalskih delcev danega izvora višja od 10, je treba rezultat analize sporočiti po živalskem izvoru z uporabo terminologije iz točke 2.1.5.3. Sicer je treba rezultat analize sporočiti z uporabo terminologije iz točke 2.1.5.2.“; |
(13) |
točka 2.1.5 se nadomesti z naslednjim: „ Prikaz rezultatov V poročilu o rezultatih laboratoriji navedejo, na kateri vrsti materiala je bila izvedena analiza (usedlina, flotat ali osnovni material). V poročilu se jasno navede, koliko določanj je bilo izvedenih in če presejanje frakcij pred pripravo preparata v skladu z zadnjim odstavkom točke 2.1.3.3.4 ni bilo izvedeno. Laboratorijsko poročilo vsebuje vsaj informacije o prisotnosti sestavin, ki izvirajo od kopenskih vretenčarjev in rib. O različnih primerih se poroča na naslednje načine:
|
(1) http://eurl.craw.eu/.