(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 14. februarja 2020 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom iztiskanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska ali zadevna država) v Unijo.

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe z dne 3. januarja 2020 (v nadaljnjem besedilu: pritožba), ki jo je vložilo združenje European Aluminium (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožnik je predstavljal več kot 25 % celotne proizvodnje iztiskanih izdelkov iz aluminija v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in posledični znatni škodi.

(3)

Komisija je na tej podlagi menila, da je pritožba vsebovala zadostne dokaze za začetek preiskave.

(4)

Komisija je na podlagi zahteve pritožnika, ki je bila podprta z zahtevanimi dokazi, z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1215 (2) uvedla registracijo uvoza zadevnega izdelka v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe.

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku (3) pozvala zainteresirane strani, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, znane proizvajalce Unije in nacionalna združenja proizvajalcev aluminija v Uniji, znane proizvajalce izvoznike, organe iz Kitajske, znane uvoznike, znane trgovce in uporabnike ter jih povabila k sodelovanju.

(6)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Zaslišanje je bilo odobreno vsem stranem, ki so to zahtevale.

(7)

Komisija je prejela pripombe dveh uvoznikov (Airoldi in Kastens and Knauer) o začetku preiskave. Komisija je proučila vse pripombe in jih obravnavala v oddelkih v nadaljevanju.

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Izbrala ga je na podlagi največje reprezentativne količine proizvodnje in prodaje na trgu Unije, ki jo je bilo mogoče v razpoložljivem času preiskati. Vzorec je bil sestavljen iz štirih največjih proizvajalcev Unije v smislu proizvodnje in prodaje. Proizvajalci, izbrani v vzorec, so proizvajali in prodajali zelo različne izdelke, vključno s štirimi osnovnimi vrstami (palice, trdi profili, votli profili, cevi), pri čemer so predstavljali nekaj manj kot 10 % proizvodnje in prodaje na trgu Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca.

(10)

Združenje European Aluminium je trdilo, da z uporabo vzorca, ki temelji na največjih proizvajalcih, morda ni mogoče opredeliti celotnega obsega škode. Ta trditev je temeljila na dejstvu, da so manjši proizvajalci predstavljali največjo količino proizvodnje in prodaje ter da te družbe niso imele koristi od ekonomije obsega tako kot največji proizvajalci. Združenje European Aluminium je predlagalo vključitev dveh dodatnih družb v vzorec, ki bi po njegovih trditvah omogočila tudi večjo pokritost trgov končnih uporabnikov.

(11)

Komisija je ocenila trditev in se odločila, da bo ohranila prvotni vzorec. Čeprav je nekaj družb, ki bi lahko izpolnile pravna merila, da bi se štele za MSP, predložilo informacije o vzorčenju, so predstavljale le majhen delež proizvodnje in prodaje v Uniji. Manjši proizvajalci, ki jih je navedlo združenje European Aluminium, so bili dejansko preveliki, da bi se šteli za MSP. Zato Komisija ni imela objektivnega razloga za spremembo vzorca ali vključitev obeh družb, ki ju je predlagalo združenje European Aluminium.

(12)

Na podlagi informacij, ki so bile na voljo v spisu zadeve, je menila, da je bil vzorec reprezentativen za industrijo Unije.

(13)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(14)

Šest nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh uvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje izdelkov v preiskavi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v obdobju preiskave. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Komisija v zvezi s tem ni prejela pripomb.

(15)

En uvoznik (Airoldi Metalli S.p.A.) je trdil, da največji uvozniki, zlasti iz Nemčije, niso sodelovali v preiskavi, kar bi pomenilo, da analiza trga, ki jo je v zvezi s škodo in dampingom izvedla Komisija, ni ustrezala gospodarski realnosti industrije.

(16)

Vsi uvozniki so bili o začetku preiskave obveščeni z obvestilom o začetku, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, ter so imeli možnost sodelovati in biti vključeni v vzorec. Število sodelujočih uvoznikov je bilo majhno, vendar so sodelovali uvozniki iz Nemčije, vključno z enim od vzorčenih uvoznikov.

(17)

Zato je Komisija na podlagi informacij o vzorčenju, ki so bile na voljo v spisu zadeve, menila, da je vzorec reprezentativen.

(18)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Ljudske republike Kitajske pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(19)

Zahtevane informacije je predložilo 37 proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec v predvidenem roku. Dva od teh proizvajalcev izvoznikov sta zahtevane informacije predložila po navedenem roku. Njuni odgovori so se upoštevali, vendar v poznejši fazi nista bila vključena v vzorec, saj nista bila med največjimi po obsegu izvoza. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh sodelujočih skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času in je predstavljal 28,1 % celotnega izvoza.

(20)

Komisija se je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki iztiskanih izdelkov iz aluminija in organi Kitajske posvetovala o izbiri vzorca. V zvezi s svojim prehodnim izborom ni prejela pripomb.

(21)

22 proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem je izkazalo namero, da bodo zahtevali posamezno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe. Vendar sta samo dva proizvajalca izvoznika predložila izpolnjen vprašalnik v predvidenem roku. Komisija zaradi časovnih omejitev v tej fazi ni mogla obravnavati zadevnih zahtev. Zato bo v končni fazi preiskave odločila, ali bo odobrila posamezne preiskave.

(22)

Komisija je za izpolnitev vprašalnika prosila naslednje strani (4):

(23)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od štirih vzorčenih proizvajalcev Unije, združenja proizvajalcev Unije, dveh vzorčenih nepovezanih uvoznikov, enega uporabnika (Alstom Holdings) in dveh skupin proizvajalcev izvoznikov: skupine Haomei Group in skupine Press Metal Group.

(24)

Skupina Liaoning Zhongwang Group ni predložila izpolnjenega vprašalnika. Glede na navedeno je Komisija 1. aprila 2020 obvestila skupino Liaoning Zhongwang Group, da namerava zanjo uporabiti določbo člena 18 osnovne uredbe. Komisija je v zadevnem dopisu pozvala skupino Liaoning Zhongwang Group, naj najpozneje do 13. aprila 2020 predloži svoje pripombe o uporabi člena 18. Skupina Liaoning Zhongwang Group ni predložila pripomb. Vzorec se je zmanjšal na dve skupini proizvajalcev izvoznikov, ki sta predstavljali 20,9 % celotnega izvoza.

(25)

Komisija zaradi izbruha COVID-19 in ukrepov omejitve gibanja, sprejetih v različnih državah članicah in različnih tretjih državah, v začasni fazi ni mogla izvesti obiskov zaradi preveritve v skladu s členom 16 osnovne uredbe.

(26)

Komisija je na daljavo navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene začasne ugotovitve. Izvedla je navzkrižna preverjanja na daljavo naslednjih družb/strani:

(27)

Družba Airoldi je zahtevala, naj se preiskava zaradi izbruha COVID-19 ustavi, dokler se stanje ne izboljša, saj so ukrepi omejitve gibanja negativno vplivali na njene pravice do obrambe (na primer, ker ji ni bil omogočen dostop do njenih evidenc ali ker ni mogla izvesti zaslišanj pred Komisijo).

(28)

Tega zahtevka ni bilo mogoče sprejeti. Zlasti v osnovni uredbi ni pravne podlage, ki bi Komisiji omogočala, da ustavi preiskavo. Dejansko za Komisijo veljajo zavezujoči roki za dokončanje preiskave. Zato Komisija nima diskrecijske pravice za sprejetje take odločitve. Komisija je priznala resne težave, s katerimi se srečujejo nekatere sodelujoče družbe, in je zato izdala obvestilo o posledicah izbruha COVID-19, ki zagotavlja čim večjo dodatno prožnost glede podaljšanja rokov, pri čemer se spoštujejo pravne omejitve in potreba po upoštevanju veljavnih rokov. Poleg tega je Komisija, kot je opisano v prejšnjem odstavku, na daljavo navzkrižno preverila informacije, ki so jih predložile strani, ali prek videokonference zadovoljivo izvedla zaslišanja z zainteresiranimi stranmi. Vsi ti ukrepi so zagotovili, da so strani, vključno z družbo Airoldi, lahko v celoti uveljavile svojo pravico do obrambe in sodelovale v preiskavi.

(29)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preiskava trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2016 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(30)

Glede na zadostne razpoložljive dokaze na začetku preiskave, ki so kazali na obstoj znatnega izkrivljanja na Kitajskem v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija menila, da bi bilo primerno začeti preiskavo ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(31)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike iz Kitajske pozvala, naj predložijo informacije, ki se zahtevajo v Prilogi III k obvestilu o začetku, o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo iztiskanih izdelkov iz aluminija. Ustrezne informacije je predložilo 33 kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(32)

Da bi pridobila informacije, za katere je menila, da so potrebne pri preiskavi o domnevnem znatnem izkrivljanju v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija vprašalnik poslala tudi vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada). Vendar kitajska vlada vprašalnika ni izpolnila. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja na Kitajskem uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(33)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani tudi pozvala, naj v 37 dneh po datumu objave obvestila v Uradnem listu Evropske unije predstavijo svoja stališča, predložijo informacije in zagotovijo dokazila v zvezi z ustreznostjo uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe. Dva od proizvajalcev izvoznikov sta podala pripombe o obstoju znatnega izkrivljanja. Te pripombe so proučene v uvodnih izjavah 74 do 89.

(34)

Komisija je v obvestilu o začetku tudi navedla, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(35)

Komisija je 16. marca 2020 objavila prvo obvestilo v zvezi z dokumentacijo o virih za določitev normalne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 16. marca 2020), v katerem je zainteresirane strani pozvala, naj navedejo svoja stališča o ustreznih virih, ki jih lahko uporabi za določitev normalne vrednosti v skladu z drugim odstavkom člena 2(6a)(e) osnovne uredbe. V obvestilu je objavila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo v proizvodnji zadevnega izdelka. Poleg tega je na podlagi meril, ki vplivajo na izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, v tej fazi določila naslednje možne reprezentativne države: Brazilijo, Kolumbijo, Ekvador, Islamsko republiko Iran, Kazahstan, Malezijo, Mavricij, Mehiko, Črno goro, Rusko federacijo, Srbijo, Šrilanko, Tajsko in Turčijo.

(36)

Komisija je vsem zainteresiranim stranem dala možnost, da predložijo pripombe. Pripombe je prejela od dveh kitajskih proizvajalcev izvoznikov, pritožnika in uvoznika. Kitajska vlada ni predložila pripomb.

(37)

Komisija je pripombe, ki jih je prejela o obvestilu z dne 16. marca, obravnavala v drugem obvestilu o virih za določitev normalne vrednosti z dne 25. junija 2020 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 25. junija 2020). Oblikovala je tudi začasen seznam proizvodnih dejavnikov in sklenila, da bo v tej fazi uporabila Turčijo kot reprezentativno državo na podlagi prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo svoje pripombe, ter prejela pripombe pritožnika, ene skupine proizvajalcev izvoznikov in uvoznika. Te pripombe so podrobneje proučene v uvodnih izjavah 169 do 173.

(38)

Izdelek v preiskavi so palice, profili (votli ali ne), cevi; nesestavljeni; pripravljeni za uporabo v konstrukcijah (npr. razrezani, vrtani, upognjeni, s posnetimi robovi, z navojem) ali ne; izdelani iz aluminija, legiranega ali ne, ki vsebujejo največ 99,3 % aluminija.

(39)

Izdelek v preiskavi s poreklom iz Kitajske se trenutno uvršča pod oznake KN 7604 10 10, ex 7604 10 90, 7604 21 00, 7604 29 10, 7604 29 90, ex 7608 10 00, 7608 20 81, 7608 20 89 in ex 7610 90 90 (oznake TARIC 7604101011, 7604109011, 7604109025, 7604109080, 7608100011, 7608100080, 7610909010) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). Te oznake KN in TARIC so zgolj informativne in nimajo zavezujočega učinka na uvrstitev izdelka.

(40)

Zadevni izdelek je splošno imenovan „iztiskani izdelki iz aluminija“, kar se nanaša na najpogostejši postopek njegove proizvodnje, čeprav se lahko proizvaja tudi z drugimi postopki, kot so valjanje, kovanje ali vlivanje.

(41)

Ta preiskava ne zajema naslednjih izdelkov:

(42)

Zadevni izdelek se uporablja v različne namene. Med glavne končne namene uporabe spadajo:

(43)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake osnovne namene uporabe:

(44)

Komisija se je na tej stopnji odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(45)

Trg Unije za izdelek v preiskavi sestavljajo palice, cevi ter trdi in votli profili, izdelani iz različnih aluminijevih zlitin. Ti izdelki so različnih dimenzij in nekateri so dokončani z uporabo več metod, kot so vlečenje, rezanje, oblikovanje itd. Vsi ti izdelki se prodajajo v različnih uporabniških industrijah. Te glavne uporabniške industrije so gradbeništvo (približno 50 %), promet (približno 30 %), inženiring (približno 12 %) in potrošniški izdelki (približno 8 %). Izdelki se prodajajo bodisi neposredno industrijam končnih uporabnikov bodisi prek distributerjev.

(46)

Uvoz iz zadevne države sestavljajo tudi enake osnovne vrste izdelkov, ki so izdelani iz podobne vrste aluminijevih zlitin, ki imajo podobne dimenzije in ki se končno obdelujejo na podoben način. Cenovna primerjava vrst uvoženih izdelkov z vrstami izdelkov, ki jih prodajajo vzorčeni proizvajalci Unije, je pokazala, da se je več kot 95 % vrst uvoženih izdelkov neposredno ujemalo s prodajo industrije Unije. Zato je bilo jasno, da je bila konkurenca med uvozno prodajo in prodajo industrije Unije zelo močna.

(47)

Velik del uvozne prodaje in prodaje industrije Unije je bil prilagojen posebnim zahtevam strank. Vendar čeprav se lahko ti izdelki štejejo za izdelke po meri, imajo vsi enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti ter bi jih bilo treba v tej preiskavi obravnavati kot en izdelek.

(48)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da izdelek v preiskavi v obvestilu o začetku ni bil dovolj jasno opredeljen. Trdile so naslednje:

(49)

Izdelek v preiskavi je bil opredeljen na podlagi fizikalnih, tehničnih in kemičnih lastnosti. Iz opredelitve je jasno, da vse palice, profili in cevi, ki vsebujejo največ 99,3 % aluminija, spadajo v obseg preiskave.

(50)

Komisija potrjuje, da, v nasprotju z razumevanjem nekaterih zainteresiranih strani, opredelitev izdelka v preiskavi ni temeljila na načinih proizvodnje. Čeprav je iztiskanje dejansko najobičajnejši način proizvodnje, so izdelki, ki imajo enake fizikalne, tehnične in kemične lastnosti, kot so navedene v opredelitvi izdelka, zajeti ne glede na način proizvodnje.

(51)

Kar zadeva domnevno razširitev opredelitve izdelka z izrazom „izdelano iz aluminija“, je ta izhajala iz nepopolnega branja opredelitve izdelka. Dejansko se zadevni izraz glasi „izdelano iz aluminija, legiranega ali ne“. To je zgolj obrazložitev pogoja „ki vsebuje največ 99,3 % aluminija“, da so zajeti izdelki iz nelegiranega aluminija in aluminijevih zlitin, če ne vsebujejo več kot 99,3 % aluminija.

(52)

V zvezi z dejstvom, da so oznake KN v obvestilu o začetku zgolj informativne, je navedena stran trdila, da bi se z vstavitvijo tako nenatančne opredelitve v začasno ali končno različico uredbe o uvedbi dajatev kršila splošna načela prava EU. Po navedbah te strani razlaga oznak KN ni zavezujoča, tak splošen sklic pa bi ogrožal pravno varnost v zvezi z obsegom izdelka. Komisija je v zvezi s tem opozorila, da je bil v obvestilu o začetku sklic na besedilo „so zgolj informativne“ vstavljen za zagotovitev, da je izdelek v preiskavi opredeljen v skladu z opredelitvijo izdelka iz obvestila o začetku, za razliko od opredelitve v oznakah KN. Komisija je v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe na začetku te preiskave ustvarila več oznak TARIC, pri čemer so imele navedene oznake KN širše področje uporabe kot zadevni izdelek. Te oznake TARIC, ki so navedene v uvodni izjavi 39, opredeljujejo zadevni izdelek v izvedbenem delu te začasne uredbe.

(53)

Uvoznik Airoldi je trdil, da bi bilo treba iztiskane izdelke iz aluminija, izdelane iz trdih zlitin, natančneje, nestandardnih trdih zlitin, izključiti iz obsega izdelka, saj proizvodnja EU še zdaleč ni zadovoljevala dejanskega povpraševanja EU po takih izdelkih.

(54)

V zvezi s tem je preiskava pokazala, da imajo iztiskani izdelki iz aluminija, izdelani iz trdih zlitin, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti kot drugi izdelki, zajeti v opredelitvi zadevnega izdelka. Družba Airoldi ni predložila dokazov o pomanjkljivi ponudbi te vrste izdelka. Dejansko je Komisija ugotovila, da je industrija Unije, vključno z dvema vzorčenima proizvajalcema, v obravnavanem obdobju izvedla obsežne naložbe v stiskalnice za trde zlitine in je zato sposobna dobavljati veliko različnih iztiskanih izdelkov iz aluminija, vključno s trdimi zlitinami.

(55)

Proizvajalec izvoznik Fuyao Glass je trdil, da bi se bilo treba pri preiskavi osredotočiti zlasti na tiste iztiskane izdelke iz aluminija, ki se uporabljajo v gradbeništvu ali so namenjeni „za uporabo v konstrukcijah“, ter da bi bilo treba izključiti izdelke, ki jih proizvaja in izvaža družba Fuyao Glass, kot so dodatki, povezani z avtomobilizmom.

(56)

Družba Fuyao Glass je nadalje trdila, da bi upoštevanje razločevalnih značilnosti glede na fizikalne, tehnične in kemične lastnosti, proizvodni postopek, kakovost, distribucijske kanale, neobstoj medsebojne izmenljivosti in različno dojemanje potrošnikov, pa tudi razlike v stroških proizvodnje in oblikovanju cen med izdelki z zelo različnimi končnimi nameni uporabe, zahtevalo izključitev njihovih iztiskanih izdelkov iz aluminija za uporabo v dekorativne namene v avtomobilski industriji iz obsega preiskave.

(57)

Družba Fuyao Glass je v podporo svoji trditvi navedla, da obstajajo številne tehnične razlike med izdelki, ki jih proizvaja in izvaža, ter izdelki, ki se uporabljajo v gradbenem sektorju, kot so uporabljena vrsta aluminijeve zlitine, nekateri posebni proizvodni postopki, kodne oznake, staranje, pregled videza in pakiranje. Družba je tudi trdila, da je pri opredelitvi izdelka treba upoštevati element homogenosti ali podobnosti.

(58)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da družba Fuyo Glass ni pojasnila, zakaj bi se bilo treba pri preiskavi osredotočiti zgolj na iztiskane izdelke iz aluminija, ki se uporabljajo v gradbeništvu ali so namenjeni „za uporabo v konstrukcijah“, in ne na iztiskane izdelke iz aluminija, ki se uporabljajo v drugih industrijah. Iztiskani izdelki iz aluminija se uporabljajo v številnih industrijah, vključno z avtomobilsko, ter imajo enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti. Čeprav z vidika oblike in lastnosti res obstajajo določene razlike med različnimi iztiskanimi izdelki iz aluminija, je treba opozoriti, da imajo taki izdelki enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti, kot je to, da so izdelani iz aluminija, ter se uporabljajo kot vložek (tj. vmesni izdelki) v proizvodnji izdelkov nižje v proizvodni verigi. Zato različne vrste dejansko pripadajo zadevnemu izdelku, kot je opisano v opredelitvi izdelka.

(59)

Nekateri proizvajalci izvozniki (Jilin Qixing, Shandong Nollvetec Lightweight Equipment) ter uporabnik Alstom in njegovo združenje UNIFE so trdili, da bi morali biti iztiskani izdelki iz aluminija za sektor železniškega prometa izključeni iz preiskave. Glavne trditve v zvezi s tem so bile, da je to majhen sektor potrošnikov za industrijo Unije, da bi bil vpliv na uporabnike nesorazmeren, in da je uvoz iz Kitajske rešitev po meri. Trdili so tudi, da se v tem sektorju za iztiskane izdelke iz aluminija uporabljajo različni standardi in tehnične lastnosti, zaradi česar se razlikuje od drugih sektorjev.

(60)

Industrija Unije je izpodbijala ta zahtevek za izključitev z utemeljitvijo, da ima industrija Unije zmogljivost za proizvodnjo izdelkov za sektor železniškega prometa. Industrija Unije je tudi navedla, da je izdelek v preiskavi na splošno opredeljen ter da so v zadevno opredelitev vključene fizikalne, kemične in tehnične lastnosti tega sektorja.

(61)

Komisija je zavrnila ta zahtevek za izključitev, ker niso bili predloženi prepričljivi dokazi, da imajo iztiskani izdelki iz aluminija za sektor železniškega prometa različne osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti. Dejansko imajo vsi uporabniški sektorji, in številni posamezni uporabniki, posebne standarde in tehnične zahteve, kar pomeni, da je sektor železniškega prometa le še en uporabniški sektor in ne sektor, za katerega bi obstajali razlogi za izključitev iz ukrepov. Podobno ni bilo mogoče sprejeti drugih zahtevkov, ki so temeljili na posebnih tehničnih standardih, s katerimi so bili skladni uvoženi izdelki, ali posebnih končnih namenih uporabe, saj skladnost s posebnim standardom sama po sebi ni vzrok za izključitev iz opredelitve izdelka, če izdelek spada v ustrezno opredelitev. Sektor iztiskanih izdelkov iz aluminija, ki se vse bolj osredotoča na izdelke po meri, se ne bo mogel izogniti posebnim zahtevam in standardom; vendar to ne pomeni, da imajo ti izdelki različne osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti.

(62)

Poleg tega je več proizvajalcev Unije sposobnih zadovoljiti večino potreb tega sektorja. To je bilo potrjeno, na primer, v zvezi z velikimi iztiskanimi izdelki iz aluminija za železniške vagone, za katere je sektor železniškega prometa navedel, da so bili njegove potrebe sposobni zadovoljevali trije proizvajalci iz Kitajske in eden iz Unije.

(63)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da ni bilo razlogov za izključitev železniškega sektorja (ali njegovega dela) iz obsega izdelka v preiskavi.

(64)

Več zainteresiranih strani je predložilo pripombe glede izdelkov, ki jih proizvajajo ali uvažajo, in zahtevalo pojasnilo glede njihove vključitve v obseg izdelka. Čeprav je industrija Unije predložila pripombe o takih zahtevkih v obvestilu, vloženem v spis, da bi ga pregledale zainteresirane strani, Komisija ugotavlja, da so na koncu za take odločitve pristojni nacionalni carinski organi ob uvozu. Temu vprašanju bo namenjena posebna pozornost, kar zadeva morebiten alternativni opis zadevnega izdelka.

(65)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 24, skupina Liaoning Zhongwang Group ni sodelovala v preiskavi. Prav tako ni predložila pripomb na dopis, s katerim je bila obveščena, da namerava Komisija uporabiti določbo člena 18 osnovne uredbe.

(66)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 32, se je preiskava začela na podlagi člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Komisija je po začetku preiskave kitajski vladi poslala dva vprašalnika v zvezi z obstojem izkrivljanja (5). Vendar kitajska vlada ni predložila nobenega izpolnjenega vprašalnika. Komisija je z verbalno noto z dne 25. marca 2020 obvestila kitajsko vlado, da namerava v zvezi s tem uporabiti določbo člena 18 osnovne uredbe, in jo pozvala, naj predloži svoje pripombe glede uporabe člena 18. Kitajska vlada ni predložila pripomb.

(67)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(68)

Vendar člen 2(6a)(a) osnovne uredbe določa, da če se ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček.

(69)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(70)

Člen 2(6a)(b) osnovne uredbe določa, da je znatno izkrivljanje „izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(71)

V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(a) med drugim upošteva neizčrpni seznam elementov iz prejšnje določbe. V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja upošteva možni učinek enega ali več teh elementov na cene in stroške zadevnega izdelka v državi izvoznici. Ker navedeni seznam ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a)(a) oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarskega in upravnega ustroja države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat prostega razvoja tržnih sil.

(72)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(73)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o Kitajski (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (6), v katerem opisuje znatno poseganje države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo), ter v določenih sektorjih (na primer jeklarstvo in kemikalije). Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v spis preiskave. Pritožba je vsebovala tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave dokaze v spisu preiskave izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo.

(74)

Pritožba je vsebovala informacije o dodatnih študijah in poročilih, v katerih je bil proučen položaj industrije aluminija na Kitajskem. Prvi vir je bilo poročilo o presežnih zmogljivostih na Kitajskem, ki ga je izdala Gospodarska zbornica Evropske unije na Kitajskem (v nadaljnjem besedilu: poročilo Gospodarske zbornice EU), ki se je uporabilo za dokazovanje obstoja presežnih proizvodnih zmogljivosti na Kitajskem. Drugič, v pritožbi je bil naveden dokument OECD z naslovom „Measuring distortions in international markets: the aluminium value chain“ (Merjenje izkrivljanj na mednarodnih trgih: vrednostna veriga aluminija) (v nadaljnjem besedilu: študija OECD) (7), v katerem je skrbno proučeno vprašanje finančnih subvencij, dodeljenih družbam v industriji aluminija, ter dejstvo, da so izvozne dajatve za primarni aluminij in nepopolne olajšave DDV za izvoz nekaterih izdelkov iz aluminija odvračale od izvoza primarnega aluminija ter spodbujale proizvodnjo in izvoz polizdelkov in predelanih izdelkov iz aluminija, vključno z iztiskanimi izdelki iz aluminija. Nazadnje, pritožnik je poudaril, da je Komisija v nedavnem pregledu zaradi izteka ukrepov v zvezi s protidampinškimi dajatvami na uvoz nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz Kitajske (8) potrdila obstoj znatnega izkrivljanja, ta ugotovitev pa je bila sistemske narave in ni bila omejena na zadevni izdelek v zadevni preiskavi ter ni bilo razloga za odstopanje od te metodologije.

(75)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 66, kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve v začetni fazi, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnega izkrivljanja in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik.

(76)

V zvezi s tem so bile v imenu dveh proizvajalcev izvoznikov, tj. družbe GuangDong HaoMei New Materials Co., Ltd in družbe GuangDong King Metal Light Alloy Technology Co., Ltd (Haomei in King Metal), predložene pripombe glede začetka preiskave. Prvič, ti zainteresirani strani sta trdili, da je bil znesek subvencij, ki sta jih prejeli, minimalen ter da so bile subvencije osredotočene na posodobitve tehnologije in informacijske tehnologije. Poleg tega sta proizvajalca izvoznika trdila, da je bila pomoč, ki sta jo prejela, primerljiva s pomočjo, ki se v EU dodeli visokotehnološkim podjetjem, da dosežejo cilje javnega interesa, kot je nadgradnja tehnološke preobrazbe in digitalizacije, ter navedla več evropskih zakonov, ki se nanašajo na finančno pomoč za podjetja.

(77)

Komisija opozarja, da se pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe analizira morebitni učinek enega ali več izkrivljajočih elementov iz navedene določbe glede na cene in stroške v državi izvoznici. Stroškovna struktura in mehanizmi oblikovanja cen na drugih trgih, vključno z zadevami, povezanimi s finančno podporo, kot je pomoč, dodeljena v EU, v tem okviru niso upoštevani. Poleg tega Komisija opozarja, da so bila znatna izkrivljanja na Kitajskem ocenjena za celotno državo. Zato sta bila proizvajalca izvoznika, ki sta predložila pripombe, čeprav dejansko nista imela koristi od nobenega znatnega državnega financiranja, upravičena do finančne pomoči, kot je opisano spodaj v oddelkih 3.2.1.8 in 3.2.1.5. Razlog za to je, kot je pojasnjeno v oddelku 3.2.1.4, da sta bila oba proizvajalca izvoznika, tako kot vse družbe v sektorju aluminija, vključena v dokumente kitajske države za načrtovanje in usmerjanje ter sta imela dostop do financiranja prek kitajskega finančnega sistema, opisanega v oddelku 3.2.1.8. V zvezi s tem banke in druge finančne institucije, ki upoštevajo smernice kitajske vlade, udeležencem na trgu, vključno s proizvajalci izdelkov iz aluminija, olajšujejo dostop do financiranja ter s tem ustvarjajo mrežo finančne varnosti za taka podjetja in jim zagotavljajo dodatno prednost v primerjavi s sorodnimi podjetji zunaj Kitajske.

(78)

Drugič, proizvajalca izvoznika sta trdila, da se pritožba nanaša na znatno izkrivljanje, ki vpliva na cene in stroške v zelo splošnem smislu, ter da ti elementi zanju niso posebej relevantni. Proizvajalca izvoznika sta navedla, da se lahko Komisija v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe odloči, da bo za računsko določitev normalne vrednosti upoštevala domače stroške, če se na podlagi točnih in ustreznih dokazov zanesljivo ugotovi, da niso izkrivljeni, ocena pa se izvede za vsakega izvoznika in proizvajalca posebej. Družbi Haomei in King Metal sta trdili, da so se dokazi o znatnem izkrivljanju, vsebovani v pritožbi in pridobljeni iz različnih poročil, na splošno nanašali na kitajsko gospodarstvo in kitajski sektor aluminija ter se niso samodejno uporabljali za proizvajalca izvoznika.

(79)

Komisija v zvezi z zgoraj navedenim ugotavlja, da je obstoj znatnega izkrivljanja, zaradi katerega bi bilo treba uporabiti člen 2(6a) osnovne uredbe, ugotovljen za celotno državo. Če je ugotovljen obstoj znatnega izkrivljanja, se določbe člena 2(6a) uporabljajo za vse proizvajalce izvoznike iz Kitajske. Vsekakor ta določba osnovne uredbe proizvajalcem izvoznikom omogoča, da dokažejo neobstoj znatnega izkrivljanja pri svojih domačih stroških, pri čemer se lahko ti nato uporabijo za izračun normalne vrednosti. Vendar na podlagi točnih in ustreznih dokazov ni bilo ugotovljeno izkrivljanje domačih stroškov, niti v okviru določbe o zainteresiranih straneh iz člena 2(6a)(c). Proizvajalca izvoznika nista predložila točnih in ustreznih dokazov o neizkrivljenih cenah in stroških. Glede na ugotovitve preiskave iz oddelka 3.2.1.10 in neobstoj ustreznih dokazov, da se te ugotovitve ne nanašajo na domače stroške zadevnih proizvajalcev izvoznikov, je bila ta trditev zavrnjena.

(80)

Tretjič, proizvajalca izvoznika sta trdila, da sta poročilo Komisije in poročilo Gospodarske zbornice EU o dokumentaciji zelo splošni, saj obravnavata splošne težave v industriji aluminija, ki pa se ne nanašajo posebej na družbi Haomei in King Metal. Podobno se je študija OECD osredotočila na največje proizvajalce in ker so ti glavni prejemniki državnih subvencij na Kitajskem, je v študiji potrjeno, da drugi proizvajalci, vključno s proizvajalci polizdelkov, nimajo koristi od obsežnih državnih subvencij. Poleg tega proizvajalca izvoznika ne prejemata pretirano visokih zneskov državnih subvencij, kot je podrobno opisano v prejetih pripombah, v katerih je navedena vsa državna pomoč, ki sta jo prejeli družbi Haomei in King Metal. Zato proizvajalca izvoznika nista upravičena do državnih subvencij v takem obsegu kot največji proizvajalci in zato njune cene niso izkrivljene.

(81)

Komisija je opozorila, da je v skladu s členom 2(6a)(b) obstoj znatnega izkrivljanja ugotovljen za državo izvoznico kot celoto. Zato navedena tri poročila, uporabljena za prikaz obstoja znatnega izkrivljanja, ustrezno izpolnjujejo zahtevo iz člena 2(6a)(b). V skladu s členom 2(6a)(a) je uporaba domačih stroškov dovoljena, če je zanesljivo ugotovljeno, da niso izkrivljeni na ravni posameznih proizvajalcev izvoznikov. Dejstvo, da proizvajalca izvoznika nista imela koristi od subvencij v enaki meri kot drugi, večji proizvajalci, v tem primeru ni pomembno, kot je podrobneje pojasnjeno v uvodnih izjavah 76 in 77.

(82)

Poleg tega sta proizvajalca izvoznika navedla, da njune cene energije in stroški plač niso bili izkrivljeni ter da ni bilo dokazov v podporo trditvi, da je znatno izkrivljanje vplivalo na navedena proizvodna dejavnika.

(83)

Kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi 77, je obstoj znatnega izkrivljanja, zaradi katerega bi bilo treba uporabiti člen 2(6a) osnovne uredbe, potrjen za celotno državo, določbe člena 2(6a) pa proizvajalcem izvoznikom omogočajo, da dokažejo, da njihovi domači stroški niso izkrivljeni, pri čemer se lahko ti stroški nato uporabijo za izračun normalne vrednosti. Vendar v tem primeru na podlagi točnih in ustreznih dokazov ni bilo potrjeno izkrivljanje niti domačih stroškov energije niti domačih plač, niti v okviru določbe o zainteresiranih straneh iz člena 2(6a)(c). Noben proizvajalec izvoznik ni predložil dokazov, da njegovi stroški energije in dela niso bili izkrivljeni. Zato je bila njuna trditev v zvezi s tem zavrnjena.

(84)

Kar zadeva rabate v zvezi z DDV, obračunane na Kitajskem na uvoz nekaterih izdelkov iz aluminija, sta družbi Haomei in King Metal navedli, da nista imeli koristi od rabatov v zvezi z DDV, kar zadeva palice, ter da sta imela koristi samo od 10-odstotnega znižanja davka od dohodkov pravnih oseb.

(85)

Prvič, proizvajalca izvoznika, ki sta predložila pripombe, razen informacij o palicah nista razkrila dodatnih podrobnosti glede tega, ali se je rabat v zvezi z DDV morda uporabljal za druge izdelke, ki jih izvažata. Drugič, kot je Komisija ugotovila v svojem poročilu, je politika Kitajske o rabatih v zvezi z DDV zlasti pomembna kot dokaz izkrivljanja stroškov vložkov (tj. primarnega aluminija), ki se uporabljajo v proizvodnji zadevnega izdelka. Dejstvo, da se za izvoz nekaterih izdelkov iz aluminija družb Haomei in King Metal niso uporabljali rabati v zvezi z DDV, ne spremeni dejstva, da so bile cene surovin, ki sta jih uporabili v proizvodnem procesu, izkrivljene zaradi politike oprostitve plačila DDV na ravni celotne države. Navedena proizvajalca izvoznika nista predložila dokazov o nasprotnem. Zato je bila njuna trditev zavrnjena.

(86)

Poleg tega sta proizvajalca izvoznika trdila, da v gospodarskem pravu in statutih družb ni navedena vloga partijskega odbora ter da sta bila predmet izvrševanja zakonodaje o stečaju, družbah in lastnini. Trdila sta, da so pooblaščeni javni revizorji redno izvajali revizije ter da so bili proračuni pregledni in javno dostopni.

(87)

Komisija opozarja, da morajo s v skladu s statutom Kitajske komunistične partije vse kitajske družbe ustanoviti partijske celice, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 105. Zato to, da v statutih obeh proizvajalcev izvoznikov ni bilo posebnih določb, ne spreminja dejstva, da je Kitajska komunistična partija s prisotnostjo vlade v partijskih celicah vplivala na poslovne odločitve večine kitajskih pravnih oseb (9). To je prispevalo k splošnemu vplivu Kitajske komunistične partije in njenemu nadzoru nad kitajskim gospodarstvom. Posledično je takšno poseganje države vplivalo ne le na kitajske proizvajalce izvoznike, ampak tudi na proizvajalce surovin in vložkov, ki jih uporabljajo ti proizvajalci izvozniki (vključno z družbama Haomei in King Metal), kar je privedlo do izkrivljanja cen teh vložkov. V spisu ni dokazov, ki bi izpodbijali to dejstvo. Drugič, Komisija je v oddelku 3.2.1.6 potrdila izkrivljanje na ravni celotne države v zvezi z izvrševanjem zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, v skladu z zahtevami iz četrte alinee člena 2(6a)(b). Predložen ni bil noben dokaz, da izkrivljanje na ravni celotne države ne zadeva obeh proizvajalcev izvoznikov. Obe trditvi sta bili zato zavrnjeni.

(88)

Drug proizvajalec izvoznik, in sicer skupina Press Metal Group, je v odziv na obvestilo z dne 16. marca 2020 predložil pripombe v zvezi z obstojem znatnega izkrivljanja. Proizvajalec izvoznik je trdil, da Komisija ne bi smela začeti postopka na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe, preden je dejansko potrdila obstoj znatnega izkrivljanja. Zato po navedbah tega izvoznika Komisija ne bi smela sprejeti ukrepov, kot sta pošiljanje vprašalnika iz člena 2(6a) in začetek iskanja reprezentativne države, pred potrditvijo obstoja znatnega izkrivljanja.

(89)

Komisija je pojasnila, da čeprav se dejanski obstoj znatnega izkrivljanja ugotovi – in posledično uporabi metodologija kot je določena v členu 2(6a)(a) – šele ob začasnem in/ali dokončnem razkritju, člen 2(6a)(e) določa obveznost zbiranja podatkov, ki so potrebni za uporabo te metodologije, kadar se preiskava začne na tej podlagi. V tem primeru je Komisija dokaze, ki jih je pritožnik predložil o znatnem izkrivljanju, štela za zadostne za začetek preiskave na tej podlagi. V obvestilu o začetku je to jasno navedeno v točki 3, v skladu z obveznostjo iz člena 2(6a)(e) osnovne uredbe. Zato je Komisija sprejela potrebne ukrepe na podlagi člena 2(6a)(e) osnovne uredbe. Ta postopek vključuje pošiljanje vprašalnika in iskanje možnih primernih reprezentativnih držav. Poleg tega drugi pododstavek člena 2(6a)(e) Komisiji nalaga dodatno obveznost, in sicer da strani takoj po začetku preiskave obvesti o ustreznih virih, ki jih namerava uporabiti v zvezi s tem. To je pravna podlaga za informacije, ki se zahtevajo v vprašalnikih, priloženih obvestilom o proizvodnih dejavnikih, kot je podrobno navedeno v uvodnih izjavah 35 do 37. Komisija je na podlagi vseh teh elementov trditev zavrnila.

(90)

Proučila je, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo Kitajske na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom.

(91)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je zagotovljen s kitajsko ustavo in določa ekonomsko upravljanje na Kitajskem. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (10). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (11).

(92)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajsko zakonodajo razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je še bolj poudarila vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za prvim stavkom določbe: „Socialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „Glavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (12). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske. To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(93)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (13). Orodja interventne ekonomske politike, ki so jih razvili kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(94)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljena tudi sredstva za podporo v ustreznih industrijah/sektorjih ter časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo izrecne cilje glede rezultatov, medtem ko so bili ti cilji običajen del prejšnjih načrtovalnih ciklov. V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in dodeljeni so jim posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.2.1.5) (14).

(95)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.2.1.8) (15). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja razen bančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (16).

(96)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer, pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, kar ogroža tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (17). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor in vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo pregled naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi, povezane z naložbami, kot pomembno orodje, s katerim podpirajo cilje industrijske politike, kot je ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (18).

(97)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki predvidevajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s svobodnim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (19).

(98)

Na Kitajskem so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(99)

Kitajska vlada in KKP vzdržujeta strukture, ki zagotavljajo njun nadaljnji vpliv na podjetja, zlasti podjetja v državni lasti. Država (in v številnih pogledih KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje in nadzor izvajanja splošnih ekonomskih politik v posameznih podjetjih v državni lasti, temveč tudi uveljavlja svoje pravice do udeležbe pri operativnem odločanju v teh podjetjih. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in podjetji v državni lasti, s prisotnostjo članov stranke v izvršnih organih podjetij v državni lasti in strankarskih celic v družbah (glej tudi oddelek 3.2.1.4) ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju podjetij v državni lasti (20). V zameno imajo podjetja v državni lasti poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferencialni dostop do ustreznih vložkov, vključno s finančnimi sredstvi (21). Elementi, ki kažejo na obstoj državnega nadzora nad podjetji v sektorju aluminija, so podrobneje opredeljeni v oddelku 3.2.1.5.

(100)

Študija OECD, ki jo je kot dokaz predložil pritožnik, se nanaša na podjetja v državni lasti v sektorju aluminija, ki v svojih regulativnih načrtih posebej poudarjajo, kako državno lastništvo vpliva na ustrezne industrijske politike in na kakšen način državno lastništvo pomeni državno podporo. Natančneje, eno podjetje v državni lasti v svojem pregledu obveznic iz leta 2016 navaja, da je eno od 52 osrednjih podjetij v državni lasti, da ima ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju politik v energetskem sektorju ter da od kitajske vlade prejema celovito in trajnostno podporo. Drugo podjetje v državni lasti v pregledu obveznic iz leta 2017 navaja dejstvo, da lahko zadevna vlada province znatno vpliva na skupino (22).

(101)

Kitajska je največja proizvajalka aluminija na svetu, več njenih velikih podjetij v državni lasti pa je med največjimi posameznimi svetovnimi proizvajalci. Po ocenah podjetja v državni lasti predstavljajo več kot 50 % skupne proizvodnje primarnega aluminija na Kitajskem (23). Študija industrije neželeznih kovin na Kitajskem prav tako kaže, da imajo podjetja v državni lasti prevladujoč delež na domačem trgu (24). Medtem ko se lahko povečanje zmogljivosti v zadnjih letih delno pripiše družbam v zasebni lasti, bi tudi takšno povečanje zmogljivosti običajno vključevalo različne oblike posredovanja (lokalne) vlade, kot je dopuščanje nezakonitih širitev zmogljivosti (25). Poleg tega se je tudi med glavnimi podjetji v državni lasti povečala proizvodna zmogljivost aluminija, čeprav v manjšem obsegu (26).

(102)

Kitajska vlada ne le nadzoruje podjetja v državni lasti, temveč vpliva tudi na družbe v zasebni lasti na Kitajskem. Komisija je na primer ugotovila, da je ena od vzorčenih družb, tj. Press Metal Group, priznala, da v zadnjih letih prejema finančno podporo od države. Predsednik upravnega odbora družbe Guan Baoqiang je navedel: „Vlada podpira prehod našega podjetja na inteligentno proizvodnjo z različnih vidikov. Leta 2011 ima odvisna družba našega novoustanovljenega visokotehnološkega podjetja koristi od preferenčnih vladnih politik, kot je davčna olajšava, itd. Lani smo za to, da bi zagotovili inteligentnejšo in samodejno proizvodno verigo, uvedli obsežno, visokokakovostno, inteligentno opremo, vredno več kot 100 milijonov RMB, vlada pa je dodelila subvencijo za tehnološko preobrazbo. Zdaj bomo spontano namenjali pozornost vladnim politikam za podporo industriji“ (27).

(103)

Poleg tega je navedena družba glede na prospekt začetne javne ponudbe proizvajalca izvoznika Guangdong Haomei New Materials Co. Ltd. redno prejemala vladne subvencije. V obdobju poročanja je zadevni proizvajalec izvoznik prejel naslednje zneske: 11 318 300 RMB leta 2016, 17 020 800 RBM leta 2017, 11 486 700 RBM leta 2018. Ta plačila so predstavljala 11,28 %, 13,24 % oziroma 11,16 % dobička družbe. V zvezi s tem je v istem dokumentu opredeljen pomen navedenih subvencij za družbo. „V obdobju poročanja so vladne subvencije, ki jih je prejelo podjetje, zagotavljale nekaj finančnega jamstva. Glede na razmerje med vladnimi subvencijami in dobičkom uspešnost poslovanja podjetja ni prav dosti odvisna od vladnih subvencij. Pa vendar, če podjetje v prihodnosti ne bi moglo prejemati vladnih subvencij, bi to lahko vplivalo na denarni tok podjetja in rezultate poslovanja“ (28).

(104)

Visoka raven poseganja države v industrijo aluminija in velik delež podjetij v državni lasti v sektorju tudi zasebnim proizvajalcem preprečuje, da bi delovali v skladu s tržnimi razmerami. Za javna in zasebna podjetja v jeklarskem sektorju dejansko veljajo politični nadzor in smernice, kot je navedeno v oddelku 3.2.1.5.

(105)

Poleg tega, da kitajska vlada prek podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost vlade v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (29), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih družbah še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom gospodarskih družb Kitajske je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (30)), družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar pa je KKP vsaj od leta 2016 okrepila svoje zahteve po nadzoru poslovnih odločitev v podjetjih v državni lasti kot politično načelo. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (31). Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer je obstajal vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (32). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci izdelkov iz aluminija in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(106)

Naslednji primer kaže zgoraj opisani trend krepitve poseganja kitajske vlade v sektor aluminija.

(107)

Kot je Komisija ugotovila v drugi preiskavi o nekaterih aluminijastih folijah v zvitkih s poreklom iz Kitajske (33) leta 2017, je kitajski proizvajalec aluminija v državni lasti China Aluminium International Engineering Corporation Limited (Chalieco) spremenil svoj statut in dal večji pomen vlogi partijskih celic v družbi. Vključil je celo poglavje o partijskem odboru, katerega člen 113 določa: „Pri odločanju o pomembnih poslovnih zadevah se odbor vnaprej posvetuje s partijskim odborom družbe (34)“. Poleg tega družba Aluminum Corporation of China (Chalco) v svojem letnem poročilu (35) za leto 2017 navaja, da so številni direktorji, nadzorniki in višje vodstvo, vključno s predsednikom in izvršnim direktorjem ter predsednikom nadzornega odbora, člani KKP.

(108)

Kar zadeva drugo podjetje v državni lasti, dejavno v kitajskem sektorju aluminija, je Komisija ugotovila, da je izvršni direktor in predsednik družbe He Zhihui opravljal delo sekretarja odbora komunistične partije, predsednik nadzornega odbora družbe Ye Guohua pa je bil član odbora komunistične partije.

(109)

Tesne povezave z državo in njeno ideologijo se izražajo tudi v opisu druge družbe, tj. skupine Xinfa Group, na spletišču. Družba „upošteva smernice Xi Jinpingove novodobne socialistične ideologije, v katerih prevladujejo kitajske značilnosti“ (36). Hkrati je odbor KKP province Shandong leta 2001 predsedniku skupine Shandong Xinfa Group Zhangu Gangu podelili častni naziv „izjemni član komunistične partije province Shandong“. Bil je tudi član 10. in 11. Nacionalnega ljudskega kongresa (37).

(110)

Podobno je bil izvršni in generalni direktor glavnega proizvajalca, tj. skupine China Hongqiao Group, Zhang Bo izvoljen za člana 12. zasedanja ljudskega kongresa province Shandong in leta 2010 pridobil naziv „vzoren nacionalni delavec“. Hkrati je Zhang Bo podpredsednik kitajskega združenja industrije neželeznih kovin in predsednik združenja industrije aluminija province Shandong (38). Komisija je tudi ugotovila, da je bil podpredsednik skupine Hongqiao Group Deng Wenqiang član 15., 16. in 17. zasedanja ljudskega kongresa okrožja Zouping ter 9. in 10. zasedanja ljudskega kongresa mesta Binzhou (39).

(111)

V drugem primeru je bila pristnost KKP v eni od vzorčenih družb, tj. Liaoning Zhongwang Group Co. Ltd., potrjena z naslednjimi informacijami: „Med sedmimi člani partijskega odbora skupine sekretar partijskega odbora opravlja funkcijo namestnika generalnega direktorja skupine, ostalih šest članov partijskega odbora pa opravlja funkcijo namestnika generalnega direktorja, direktorja tovarne oziroma druge funkcije. Partijski odbor skupine je skupaj z vodstvom skupine vzpostavil ‚skupne sestanke‘ in „dvostranske redne sestanke“ ter druge sisteme in vodstvu ustrezno zagotavlja povratne informacije o mnenjih in predlogih, zbranih od osebja in delavcev, da zagotavlja pomembne reference za znanstveno odločanje podjetja. Partijski demokratični centralizem se uporablja za odločanje podjetja o pomembnih vprašanjih, v upravljanje človeških virov podjetja pa se uvede partijski sistem notranjega vrednotenja, da se zagotovi znanstveno podprto odločanje“. (40)

(112)

Prisotnost in poseganje države na finančnih trgih (glej tudi oddelek 3.2.1.8) ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (41). Zato prisotnost države v podjetjih, vključno s podjetji v državni lasti, v sektorju aluminija in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi omogoča vmešavanje v cene in stroške.

(113)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo praktično vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (42).

(114)

Vlada ima na primer ključno vlogo pri razvoju kitajskega sektorja aluminija. To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih, ki se neposredno ali posredno nanašajo na ta sektor ter so izdani na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Z uporabo teh in drugih instrumentov vlada usmerja in nadzoruje tako rekoč vse vidike razvoja in delovanja sektorja aluminija. Take politike imajo pomemben neposredni ali posredni vpliv na stroške proizvodnje iztiskanih izdelkov iz aluminija.

(115)

V skladu z ugotovitvami Komisije v primeru nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz Kitajske (43) se v obravnavanem primeru enako uporabljajo naslednja dejstva v zvezi z iztiskanimi izdelki iz aluminija, ki so, podobno, izdelki iz aluminija nižje v proizvodni verigi:.

(116)

Čeprav 13. petletni načrt za gospodarski in socialni razvoj (44) ne vsebuje posebnih določb o aluminiju, za industrijo neželeznih kovin na splošno predvideva strategijo spodbujanja sodelovanja pri mednarodnih proizvodnih zmogljivostih in proizvodnji opreme. Za dosego teh ciljev načrt potrjuje okrepitev podpornih sistemov, povezanih z obdavčenjem, financiranjem, zavarovanjem, naložbami in finančnimi platformami ter platformami za ocenjevanje tveganja (45).

(117)

Ustrezni sektorski načrt, tj. razvojni načrt za industrijo neželeznih kovin (2016–2020) (v nadaljnjem besedilu: načrt) določa posebne politike in cilje, ki si jih vlada prizadeva doseči za številne sektorje industrije neželeznih kovin (46), vključno s sektorjem aluminija.

(118)

Cilj načrta je posodobitev nabora izdelkov, ki jih proizvaja kitajska industrija aluminija, med drugim s podpiranjem inovacij. Poziva k hitremu razvoju sistema mešanega lastništva in spodbuditvi vitalnosti podjetij v državni lasti. Nadalje določa možnost kopičenja zalog neželeznih kovin, izboljšanje zaščite virov, vključno z aluminijem, ter določa specifične količinske cilje za zmanjšanje porabe energije, povečanje deleža recikliranega aluminija v proizvodnji in povečanje izkoriščenosti zmogljivosti (47).

(119)

Načrt nadalje določa strukturne prilagoditve s strožjim nadzorom novih obratov za taljenje in odpravo zastarelih zmogljivosti. Zagotavlja geografsko razporeditev predelovalnih obratov, se osredotoča na projekte za povečanje izkoriščanja virov boksita in aluminijevega oksida ter zajema oskrbo z električno energijo in cenovno politiko (48).

(120)

Načrt s širokim naborom ukrepov in politik predstavlja nadaljevanje načrta za prilagoditev in oživitev industrije neželeznih kovin iz leta 2009, ki je bil sprejet, da bi se ublažili negativni učinki finančne krize na industrijo neželeznih kovin. Ključni cilji, določeni v načrtu, med drugim vključujejo nadzor obsega proizvodnje, prestrukturiranje, pridobivanje surovin, politiko izvoznih dajatev, zanesljivost oskrbe z viri, kopičenje zalog, tehnološke inovacije, finančno politiko ter načrtovanje in izvajanje (49).

(121)

Drug dokument politike, ki je usmerjen v sektor aluminija, so standardni pogoji, ki veljajo za industrijo aluminija, ki jih je 18. julija 2013 izdalo ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo, da bi pospešilo strukturno prilagoditev in omejilo neurejeno širjenje zmogljivosti za taljenje aluminija. Standardni pogoji uvajajo minimalne količine proizvodnje za nove obrate, standarde kakovosti in zanesljivost oskrbe za uvožen in domač boksit ter aluminijev oksid. Standardni pogoji kažejo, da je ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo organ, ki je odgovoren za standardizacijo in upravljanje industrije aluminija ter objavo seznama družb, ki jim je dovoljeno poslovanje v industriji aluminija (50).

(122)

V usmerjevalnem mnenju o ustvarjanju odličnega tržnega okolja, spodbujanju strukturne prilagoditve in preoblikovanju industrije neželeznih kovin ter povečanju koristi, ki ga je leta 2016 izdal generalni urad državnega sveta (2016/42) (51), so kitajski organi kot glavne cilje za „optimizacijo strukture industrije neželeznih kovin navedli: osnovno uravnoteženje ponudbe ključnih kategorij izdelkov in povpraševanja po njih; ohranjanje stopnje izkoriščenosti zmogljivosti proizvodnje elektrolitskega aluminija nad 80 %; znatno povečanje zmogljivosti za zanesljivost oskrbe z mineralnimi viri za minerale, kot sta baker in aluminij“ (52). V dokumentu je tudi določeno, da je treba „strogo nadzorovati novo proizvodno zmogljivost“. Za dosego tega država zahteva, naj se: „zagotovi izvajanje nepogrešljivih novih (spremenjenih, razširjenih) gradbenih projektov, pri katerih se uporablja elektrolitski aluminij; […] uporabljajo socialni nadzor in druga orodja; okrepijo prizadevanja na področju nadzora in pregledov; natančno raziščejo in obravnavajo novi projekti za uporabo elektrolitskega aluminija, s katerimi se kršijo predpisi“ (53). Te določbe kažejo precejšnjo stopnjo poseganja kitajske vlade v sektor neželeznih kovin, vključno s sektorjem aluminija.

(123)

Zgoraj navedeno vmešavanje države v delovanje sektorja aluminija z dokumenti načrtovanja se izraža tudi na ravni provinc. Na primer, obvestilo vlade province Shandong o izvajanju načrta za pospešitev razvoja sedmih energijsko intenzivnih industrijskih sektorjev (2018/248) z dne 6. novembra 2018 zahteva „spodbujanje razširitve verige industrije elektrolitskega aluminija“ z naslednjimi ukrepi: „dodatnim povečanjem deleža fine in intenzivne obdelave tekočega elektrolitskega aluminija in materialov za obdelavo aluminija; pospešitvijo in spodbujanjem razširitve verige industrije aluminija na končne izdelke in visokokakovostne izdelke; razširitvijo uporabe visokokakovostnih materialov iz aluminija; povečanjem možnosti razvoja industrije obdelave aluminija“ (54).

(124)

Kot je Komisija ugotovila v svojem poročilu, je država posegala v delovanje sektorja aluminija že več let pred izdajo zgoraj navedenih dokumentov politike, kar se, na primer, kaže v smernicah za pospeševanje prestrukturiranja industrije aluminija (v nadaljnjem besedilu: smernice za prestrukturiranje) (55), ki jih je aprila 2006 izdala nacionalna komisija za razvoj in reforme. Slednja je aluminij obravnavala kot temeljni izdelek v razvoju nacionalnega gospodarstva. V navedenih smernicah za prestrukturiranje je tudi navedeno, da se pri izvajanju industrijske razvojne politike, ki jo je odobril državni svet, na nekaterih področjih dosežejo specifični cilji. Ta področja so: povečanje koncentracije v industriji, dostop do finančnega kapitala (glej tudi oddelek 3.2.1.8), organizacija industrije, strog nadzor izvoza elektrolitskega aluminija in odprava zastarelih zmogljivosti.

(125)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da se kitajska država vmešava v svobodno delovanje tržnih sil v sektorju aluminijastih izdelkov višje v proizvodni verigi ter s tem v proizvodnjo vložkov in vložkov v vložke, ki jih uporabljajo proizvajalci zadevnega izdelka. V zvezi s tem, na primer, obvestilo o spodbujanju urejenega razvoja industrije aluminija (2018/1655), ki ga je 28. decembra 2018 izdal generalni urad ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo (56), v zvezi z aluminijevim oksidom (glavnim vložkom v proizvodnji primarnega aluminija) določa, da „vse zadevne strani ob upoštevanju smernic novodobne Xi Jinpingove socialistične ideologije s kitajskimi značilnostmi celovito in temeljito delujejo v skladu z duhom 19. nacionalnega kongresa partije; ohranjajo splošno usmeritev stabilnosti pri doseganju napredka; ohranjajo novi koncept razvoja; se osredotočajo na strukturne reforme na strani ponudbe; v celoti izkoriščajo odločilno vlogo trga pri dodeljevanju sredstev, bolje vključujejo vlado, […], zadovoljujejo potrebe po domačem razvoju ter spodbujajo urejen in zdrav razvoj industrije aluminijevega oksida“ (57). V istem dokumentu je navedeno, da „komisije za razvoj in reforme na ravni provinc ter uprave v okviru ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo: sledijo aktualnemu razvoju v industriji aluminijevega oksida v svoji regiji; združujejo gospodarski in družbeni razvoj svoje regije, industrijsko bazo, povpraševanje po energiji na trgu in njeno porabo ter okoljsko zmogljivost; krepijo znanstveno načrtovanje za razvoj industrije aluminijevega oksida; usklajujejo obseg in načrt razvoja industrije v svoji regiji; zagotavljajo predstavitve projektov; strogo izvajajo zahteve glede izdelave; ustrezno podpirajo gradnjo projektov; krepijo nadzor nad celotnim procesom; zagotavljajo, da se obseg razvoja industrije ujema s povpraševanjem na domačem trgu in lokalno zmogljivostjo obremenitve; preprečujejo hitenje pri gradnji projektov“ (58). Za dosego slednjega dokument določa, da je treba okrepiti nadzor in inšpekcijske preglede: „V skladu s zahtevami iz tega obvestila nacionalna komisija za razvoj in reforme, ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo, skupaj s kitajskim združenjem industrije neželeznih kovin ter drugimi ustreznimi stranmi opravljajo inšpekcijske preglede projektov proizvodnje aluminijevega oksida v obliki poizvedovalnih dopisov, raziskav in naključnih preiskav. Pri reševanju morebitnih težav se strogo upoštevajo ustrezni predpisi“ (59). Zgoraj opisane določbe kažejo stopnjo posredovanja države in njenega nadzora na kitajskem trgu aluminijevega oksida – ključnega vložka v proizvodnji primarnega aluminija, ki je surovina, ki jo uporabljajo proizvajalci iztiskanih izdelkov iz aluminija.

(126)

Drug vložek v proizvodnji zadevnega izdelka je električna energija, ki predstavlja 2 %–3 % stroškov proizvodnje iztiskanih izdelkov iz aluminija. V zvezi s tem je Komisija našla dokaze o izkrivljanju s strani države, ki vpliva na ceno električne energije, ki se zagotavlja kitajskim proizvajalcem aluminija. Zlasti je bilo ugotovljeno, da je država posredovala v korist kitajskih proizvajalcev z določanjem diferenciranih, ugodnejših cen energije; Kitajski organi so v usmerjevalnem mnenju o ustvarjanju odličnega tržnega okolja, spodbujanju strukturne prilagoditve in preobrazbe industrije neželeznih kovin ter povečanju koristi, kot politični cilj priznali „nadaljnje izvajanje politike različnih cen električne energije; spodbujanje upravičenih uporabnikov električne energije, naj sklenejo neposredne sporazume z družbami za proizvodnjo električne energije; določitev cen s pogajanji“ (60). Komisija je poleg tega ugotovila, da so se podobne politike izvajale na ravni provinc. Na primer, v provinci Yunnan, v skladu z informacijami, ki so bile novembra 2019 objavljene v China Industry Journal: „Provinca Yunnan je za izvedbo načrta uspešno izdala posebne politike, kot sta ,izvedbeno mnenje o spodbujanju celostnega razvoja vodne energije in materialov iz aluminija‘ in ‚načrt za zaračunavanje ugodnejših cen za spodbujanje uporabe vodne energije‘. Jasno je razvidno, da je ima vsako podjetje, ki prinese svojo kvoto zmogljivosti v provinco Yunnan, koristi od politike ‚,ugodnejše cene in polnega prenosa‘, kar pomeni, da se prvih pet let za elektrolitski aluminij uporablja posebna ugodnejša cena električne energije, ki znaša 0,25 RMB na kWh. Kar zadeva intenzivno obdelavo materialov, se odobri posebna ugodnejša cena električne energije, ki znaša 0,20 RBM na kWh. Glede na poročila imajo celoviti projekti uvajanja kvot na področju gradbeništva v provinci Yunnan, ki jih izvajata skupini Henan Shenhuo in Sichuan Qiya, že koristi od politike za vključevanje projektov, podpisani pa so bili tudi ustrezni sporazumi z lokalnimi oblastmi, družbami za energetska omrežja in družbami za proizvodnjo električne energije“ (61).

(127)

Kot še en primer poseganja države na ravni provinc iz že navedenega obvestila vlade province Shandong o izvajanju načrta za pospešitev visokokakovostnega razvoja sedmih energijsko intenzivnih industrij so organi določili cilje glede preoblikovanja in nadgradnje za industrijo aluminija, kar zadeva uporabo energije: „Poraba električne energije pri elektrolitskem aluminiju na tono aluminija bi se morala do leta 2022 zmanjšati na približno 12 800 kWh, stopnja elektrolitske intenzivne obdelave elektrolitskega aluminija v provinci bi morala doseči približno 50 %, dodana vrednost aluminija na tono pa bi se morala v povprečju povečati za več kot 30 %“ (62).

(128)

V zvezi z izvrševanjem določb iz zgornjega dokumenta o načrtovanju imajo pomembno vlogo kitajska industrijska združenja. Ti subjekti morajo zagotavljati, da industrija izvaja politike kitajske vlade. Ta odgovornost je potrjena z dejstvom, da se pri svoji dejavnosti tesno povezujejo z državnimi organi, kar je razvidno iz njihovih statutov. V primeru sektorja aluminija je v statutu kitajskega združenja industrije neželeznih kovin navedeno, da „združenje upošteva osnovne smernice partije ter njena različna načela in politike, spoštuje ustavo, zakone in druge predpise ter nacionalne politike, pa tudi družbene in moralne vrednote. Njegov namen je še vedno služenje vladi, industriji, podjetjem in poslovnim upravljavcem; moralo bi vzpostaviti in izboljšati mehanizem samodiscipline industrije; moralo bi v celoti vključiti osebje vlade za pridobitev pomoči; moralo bi posredovati med vlado in podjetji.“ (člen 3). Podobno je v členu 25 navedeno, da morajo predsednik, podpredsednik in generalni sekretar združenja kot prvi pogoj: „upoštevati smernice, načela in politike partije ter imeti ustrezne politične značilnosti“ (63).

(129)

Podobno statut kitajskega združenja industrije neželeznih kovin določa, da „združenje sprejema poslovne smernice in nadzor komisije državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti, ministrstva za civilne zadeve in kitajskega združenja industrije neželeznih kovin“ (člen 4). Eden od uveljavljenih elementov poslovnega obsega statuta je tudi „dejavno oblikovanje predlogov in mnenj o razvoju industrije, industrijski politiki, zakonih in predpisih, v skladu z splošnimi načeli in nalogami partije in države v zvezi z graditvijo sistema socialističnega tržnega gospodarstva ter ob upoštevanju dejanskega stanja industrije“. (člen 6). Nazadnje, člen 22 tudi določa, da morajo predsednik, namestnik predsednika in generalni sekretar združenja, med drugim ,kot pogoj: „upoštevati smernice, načela in politike partije ter imeti ustrezne politične značilnosti“ (64).

(130)

Tako je iz številnih načrtov, smernic in drugih dokumentov v zvezi z aluminijem, izdanih na nacionalni, regionalni in občinski ravni, jasno razvidna visoka stopnja poseganja kitajske vlade v sektor aluminija (65). Z uporabo teh in drugih instrumentov vlada vodi in nadzoruje tako rekoč vse vidike razvoja in delovanja sektorja.

(131)

Poleg načrtov država v sektor med drugim posega v obliki ukrepov, povezanih z izvozom, vključno z izvoznimi dajatvami, izvoznimi kvotami, zahtevami glede izvozne zmogljivosti in zahtevami glede minimalne izvozne cene različnih surovin za aluminij.

(132)

Kitajska vlada nadalje odvrača od izvoza primarnega aluminija in njegovih proizvodnih sredstev in spodbuja izdelke iz aluminija z večjo dodano vrednostjo. Ta cilj se uresničuje z odobritvijo popolnih ali delnih olajšav DDV za izdelke nižje v proizvodni verigi v kombinaciji z nepopolnimi olajšavami DDV in izvoznimi dajatvami za primarni aluminij (66).

(133)

Kot je ugotovila Komisija (glej uvodno izjavo 126), na cene ključnih vložkov, kot sta energija in elektrika, vplivajo različne vrste poseganja države (67). Druge vrste poseganja države, ki povzročajo izkrivljanje trga, vključujejo politiko kopičenja zalog prek urada za državne rezerve in vlogo šanghajske terminske borze (SHFE) (68). Poleg tega je bilo v več preiskavah o trgovinski zaščiti ugotovljeno, da je kitajska vlada proizvajalcem aluminija dosledno dodeljevala različne vrste ukrepov državne podpore (69). Obsežno poseganje kitajske vlade v sektor aluminija je privedlo do presežnih zmogljivosti (70), kar najjasneje ponazarja rezultate politik kitajske vlade in posledično izkrivljanje.

(134)

Študija OECD je opredelila tudi dodatno vladno podporo, ki vpliva na tržne sile v sektorju aluminija. Taka podpora je običajno v obliki vložkov, zlasti električne energije in primarnega aluminija, ki se prodajata po cenah, nižjih od tržnih (71). Študija OECD nadalje opisuje, kako se cilji kitajske vlade za sektor aluminija pretvorijo v industrijske politike in posebne ukrepe na ravni provinc in na lokalni ravni, vključno na primer s kapitalskimi injekcijami, prednostnimi pravicami v zvezi z mineralnimi viri, vladnimi nepovratnimi sredstvi in subvencijami ali davčnimi spodbudami (72).

(135)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo ključnim industrijam, vključno s sektorjem aluminija, ki zajema proizvodnjo iztiskanih izdelkov iz aluminija, in primarnega aluminija, ki je glavna surovina za proizvodnjo zadevnega izdelka (več kot 50 % njegovih stroškov proizvodnje). Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje trga.

(136)

V skladu z informacijami v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah, razen na Kitajskem. Število stečajev je še vedno izjemno nizko glede na obseg gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (73).

(137)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč na Kitajskem (74). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Za njihovo dodelitev je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je, da se pravice do rabe zemljišč dodelijo na pregleden način in po tržnih cenah, na primer z uvedbo postopkov zbiranja ponudb. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, ki je nižja od tržne (75). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (76).

(138)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce iztiskanih izdelkov iz aluminija veljajo splošna pravila kitajske zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izhaja iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo te ugotovitve.

(139)

To ugotovitev podpira začasna pozitivna ugotovitev ministrstva ZDA za trgovino v preiskavi o izravnalni dajatvi za nekatere aluminijaste folije iz Kitajske, v kateri je bilo na podlagi razpoložljivih dejstev ugotovljeno, da zagotavljanje zemljišč s strani kitajske vlade v zameno za nižje nadomestilo od ustreznega pomeni finančni prispevek v smislu člena 771(5)(D) Zakona o tarifah iz leta 1930, kakor je bil spremenjen (77).

(140)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastnini v sektorju aluminija, tudi v zvezi z zadevnim izdelkom, diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje nezadostno.

(141)

Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivne organizacije. Kitajska ni ratificirala več temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (78). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna le ena sindikalna organizacija. Vendar ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (79). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega sklopa prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (80). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem.

(142)

Predloženi niso bili nobeni ustrezni dokazi, da za sektor aluminija, vključno s proizvajalci iztiskanih izdelkov iz aluminija, ne bi veljal opisani kitajski sistem delovnega prava. Tako je izkrivljanje stroškov plač sektor aluminija prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava na Kitajskem).

(143)

Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja.

(144)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (81), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (82), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z navodili industrijskih politik države (83). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (84).

(145)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil varnega in skrbnega poslovanja, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe le drugotno vlogo pri uporabi različnih pravnih instrumentov.

(146)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (85).

(147)

To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (86). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(148)

V zvezi s tem se študija OECD nanaša na nepotrjene dokaze, da so nekateri proizvajalci aluminija na Kitajskem pridobili financiranje pod ugodnejšimi pogoji, pri čemer naj bi se stroški financiranja ločili od ustrezne ravni zadolženosti podjetja. V skladu z navedeno študijo je en proizvajalec aluminija v državni lasti v svojem pregledu obveznic iz leta 2016 izrecno navedel, da privablja precejšnjo finančno podporo kitajskih bank, ki izvajajo politike države in katerih obrestna mera je pod referenčno vrednostjo. Podobno pregled obveznic iz leta 2017, ki ga je pripravil drug proizvajalec v državni lasti, navaja močne vezi, ki jih ima družba s kitajskimi bankami, vključno z bankami, ki izvajajo politike države in ki so družbi zagotovile poceni financiranje. Študija OECD v zvezi s tem ugotavlja, da čeprav lahko obstajajo številni razlogi, zakaj so obrestne mere za ta podjetja nizke, pa lahko nasprotje med slabimi finančnimi kazalniki in nizkimi obrestnimi merami kaže na morebitno podcenjevanje tveganja, povezanega s temi posojilojemalci (87).

(149)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja nedaven porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(150)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Dejansko delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali je manjši od nje, še vedno predstavlja 45 % vseh posojil in zdi se, da se je povečala uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal. Umetno nizke obrestne mere povzročajo prenizke cene in s tem prekomerno uporabo kapitala.

(151)

Splošna rast posojil na Kitajskem pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečal. Kitajska vlada, ki se je znašla v razmerah naraščanja tveganih posojil, se je odločila, da se izogne neplačilom. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(152)

Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub nedavno sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga.

(153)

Predložen ni bil noben dokaz, da bi bil sektor aluminija, vključno s proizvajalci iztiskanih izdelkov iz aluminija, izvzet iz zgoraj opisanega poseganja države v finančni sistem. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(154)

Komisija je ugotovila, da so izkrivljanja, opisana v poročilu, značilna za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot je opisan zgoraj v oddelkih 3.2.1.1 do 3.2.1.5 in delu A poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj v oddelkih 3.2.1.6 do 3.2.1.8 in delu B poročila.

(155)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo iztiskanih izdelkov iz aluminija potrebni številni različni vložki. Glede na dokaze v spisu so vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki vse svoje vložke kupovali na Kitajskem. Ko kitajski proizvajalci iztiskanih izdelkov iz aluminija kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Izposodijo si lahko denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(156)

Posledica tega je, da domače prodajne cene iztiskanih izdelkov iz aluminija niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, poleg tega pa to vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem z združitvijo več proizvodnih dejavnikov, izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje. Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

(157)

Analiza iz oddelkov 3.2.1.2 do 3.2.1.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju Kitajske v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor aluminija (vključno z zadevnim izdelkom), je pokazala, da cene ali stroški zadevnega izdelka, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru za določitev normalne vrednosti ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov.

(158)

Komisija je zato oblikovala normalno vrednost izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki upoštevajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je navedeno v naslednjem oddelku.

(159)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih:

(160)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 31 do 37, je Komisija objavila dve obvestili za dokumentacijo o virih za določitev normalne vrednosti.

(161)

Komisija je v obvestilu z dne 16. marca 2020 zagotovila podrobne informacije v zvezi z zgornjimi merili in kot možne reprezentativne države navedla naslednje države: Brazilijo, Kolumbijo, Ekvador, Islamsko republiko Iran, Kazahstan, Malezijo, Mavricij, Mehiko, Črno goro, Rusko federacijo, Srbijo, Šrilanko, Tajsko in Turčijo. Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe v zvezi s tem. Komisija je prejela pripombe v zvezi z različnimi vidiki izbire reprezentativne države od proizvajalcev izvoznikov, industrije Unije in nepovezanih uvoznikov.

(162)

Nato je objavila obvestilo z dne 25. junija 2020, v katerem je obravnavala prejete pripombe in obvestila zainteresirane strani, da namerava na podlagi meril, navedenih v uvodni izjavi 159, kot reprezentativno državo uporabiti Turčijo. Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo pripombe.

(163)

En uvoznik je navedel, da bi bilo ustrezneje razlikovati med mehkimi in trdimi zlitinami. V skladu s tem razlikovanjem bi bila Turčija primerna reprezentativna država za mehke zlitine, medtem kot bi bila Ruska federacija primernejša za trde zlitine.

(164)

Prvič, vrste izdelka niso nujno odločilne za izbiro primerne reprezentativne države. Drugič, preiskava je razkrila, da se iztiskani izdelki iz aluminija, izdelani iz obeh vrst zlitin, dejansko proizvajajo v Turčiji. Nazadnje, kot je navedeno v obvestilu z dne 25. junija 2020, je bilo ugotovljeno, da Ruska federacija zaradi izvoznih omejitev za aluminij v tem primeru ni primerna reprezentativna država (88).

(165)

Komisija je zato potrdila, da je Turčija v tem primeru najprimernejša reprezentativna država.

(166)

Komisija je na podlagi informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani, in drugih ustreznih informacij, ki so na voljo v dokumentaciji, v obvestilu z dne 16. marca 2020 določila začetni seznam proizvodnih dejavnikov in virov, namenjenih uporabi za vse proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delovna sila, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi.

(167)

Komisija je določila tudi vire, ki se uporabijo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe (podatkovna zbirka Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA)), nacionalni statistični podatki itd.). Komisija je v istem obvestilu določila oznake harmoniziranega sistema (HS) za proizvodne dejavnike, ki naj bi se po informacijah, ki so jih predložile zainteresirane strani, prvotno uporabljali za analizo GTA.

(168)

Komisija je v svojem obvestilu z dne 25. junija 2020 potrdila, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov proizvodnih dejavnikov, vključno s surovinami, uporabila podatke iz podatkovne zbirke GTA. Potrdila je tudi, da bo za določitev stroškov dela, električne energije in plina uporabila podatke turškega statističnega urada. Nazadnje, Komisija je tudi obvestila zainteresirane strani, da bo za določitev neizkrivljenih PSA-stroškov in dobička uporabila finančne podatke naslednjih družb:

(169)

Po obvestilu z dne 25. junija 2020 je pritožnik trdil, da je stopnja dobička na tej podlagi prenizka. Trdil je, da bi moral biti ustrezen dobiček pred obdavčitvijo 16-odstoten in ne 7,3-odstoten, kot ga je določila Komisija. Po njegovem mnenju je bil to dobiček, ki je bil potreben glede na zelo velike stalne naložbe, da bi se zagotovila dolgoročna vzdržnost sredstev.

(170)

Pritožnik je nadalje dodal, da bi morala Komisija v primeru, da ne bi sprejela uporabe predlagane 16-odstotne stopnje dobička, iz izračuna povprečne stopnje dobička izključiti dve turški družbi, ki sta zabeležili najnižji dobiček. Po mnenju pritožnika bi bilo to ustrezno, saj ti dve družbi nista dosegali minimalnega 6-odstotnega dobička, ki ga zahteva člen 7(2)(c) osnovne uredbe.

(171)

Komisija je to trditev zavrnila. Komisija je v obvestilu z dne 25. junija 2020 podrobno pojasnila, kako je bil določen dobiček, ki ga je treba uporabiti pri izračunih na podlagi dobička petih turških družb, navedenih v uvodni izjavi 168. Komisija je pri tem že izključila družbe, ki niso poročale o dobičku. Upoštevale so se vse dobičkonosne družbe, ki so izpolnjevale določena merila, ne glede na njihovo stopnjo dobička, če niso ustvarjale izgub. To izraža povprečno stopnjo dobička, doseženo v reprezentativni državi v obdobju preiskave. Komisija je nadalje ugotovila, da se člen 7(2)(c) osnovne uredbe uporablja v okviru nelojalnega nižanja ciljnih cen, medtem ko si v tem okviru Komisija prizadeva določiti neizkrivljeni dobiček v državi porekla.

(172)

Proizvajalec izvoznik, Press Metal Group, je navedel, da so cene na londonski borzi kovin (v nadaljnjem besedilu: LME) predstavljale ustreznejšo neizkrivljeno mednarodno ceno za aluminij kot podatki iz podatkovne zbirke GTA. Vendar je zadevni proizvajalec izvoznik navedel, da je pregledal podatke iz podatkovne zbirke GTA za uvoz v Turčijo, ki so bili po obvestilu z dne 25. junija 2020 vključeni v excelovo preglednico Komisije, in ugotovil, da so podatki iz podatkovne zbirke GTA o izdelkih iz aluminija v Turčiji na splošno skladni s podatki, ki jih je objavila LME.

(173)

Uvoznik je opozoril, da vir podatkov za različne proizvodne dejavnike (stroški dela, povprečni dobiček in PSA-stroški, električna energija in plin) temelji na informacijah iz različnih let. Komisija je pojasnila, da po potrebi to upošteva pri svojem izračunu, z uporabo, kjer je ustrezno, deflatorja za določitev ustrezne vrednosti za proizvodne dejavnike v obdobju preiskave.

(174)

Komisija si je prizadevala določiti začetni seznam proizvodnih dejavnikov in virov, ki naj bi se uporabil za vse proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo v proizvodnji zadevnega izdelka.

(175)

Komisija ni prejela nobenih pripomb v zvezi s seznamom proizvodnih dejavnikov po obvestilu z dne 25. junija 2020, v katerem je na podlagi informacij, prejetih od zainteresiranih strani, pripravila seznam vseh možnih oznak za turško blago, ki ustrezajo dejavnikom proizvodnje, uporabljenim v proizvodnji zadevnega izdelka.

(176)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in so bile zbrane med navzkrižnimi preverjanji na daljavo, so bili opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in oznake, kjer je bilo to ustrezno:

Preglednica

Proizvodni dejavniki in viri informacij

(177)

Za vse surovine in pomožne materiale je Komisija upoštevala uvozne cene v reprezentativni državi. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza iz vseh tretjih držav, razen Kitajske, na enoto. Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz Kitajske v reprezentativno državo zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe. Ker ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na te cene. Podobno se niso upoštevali niti podatki o uvozu v reprezentativno državo iz držav, ki niso članice STO in so naštete v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (89). Po izključitvi navedenega uvoza je uvoz iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen in je za proizvodne dejavnike, navedene v preglednici zgoraj, v povprečju predstavljal 97 % celotnega uvoza v Turčijo.

(178)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot je navedeno v prvi alinei člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, uporabila ustrezne uvozne dajatve reprezentativne države. Pozneje, med posameznimi izračuni stopnje dampinga, je Komisija k uvozni ceni prištela specifične stroške notranjega prevoza družbe. Stroški notranjega prevoza za vse surovine so bili ocenjeni na podlagi preverjenih podatkov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki.

(179)

Za surovine z zanemarljivim vplivom v smislu stroškov, o katerih družbe niso poročale v Prilogi III k obvestilu o začetku, so bili taki stroški vključeni v režijske stroške proizvodnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 189. Dejavniki proizvodnje, ki so se prenesli na režijske stroške, so bili navedeni v razkritjih, ki so specifična za družbe.

(180)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za stroške dela, kot je navedeno v obvestilu z dne 25. junija 2020, uporabila statistične podatke turškega statističnega urada.

(181)

Kar zadeva stroške dela, je Komisija v obvestilu z dne 25. junija 2020 navedla, da namerava za leto 2016, za gospodarsko dejavnost C.24 (proizvodnja osnovnih kovin (90)) upoštevati stroške dela na uro v proizvodnem sektorju. Ta dejavnost najbolje ustreza opredeljenim kodam NACE Rev.2 (91) in NAICS (92) ter kodi, ki so jo sporočile izbrane turške družbe. To so najnovejši razpoložljivi statistični podatki (93). Vrednosti so bile ustrezno prilagojene z uporabo indeksa cen domačih proizvajalcev (94), ki ga je objavil turški statistični urad, kot deflatorja.

(182)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za stroške električne energije in plina uporabila statistične podatke turškega statističnega urada.

(183)

V zvezi z električno energijo je Komisija v obvestilu z dne 25. junija 2020 navedla, da namerava upoštevati povprečno ceno na enoto električne energije za industrijske uporabnike iz sporočila za medije, ki ga je objavil turški statistični urad (95). Kar zadeva stroške plina, je Komisija nameravala upoštevati povprečno ceno plina na enoto za industrijske uporabnike, navedeno v sporočilu za medije. Za oboje, električno energijo in plin, je odbila DDV in znižala cene na neto raven. Ker komisija ni prejela nobenih pripomb, se je odločila za ta pristop.

(184)

Kar zadeva cene dizla, je Komisija uporabila povprečno ceno dizla za industrijski sektor v Turčiji iz virov OECD (96).

(185)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe bi morala računsko določena normalna vrednost vključevati neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter za dobiček. Poleg tega je bilo treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v proizvodne dejavnike. Komisija je v obvestilu z dne 25. junija 2020 opredelila pet turških družb iz uvodne izjave 168.

(186)

Za določitev neizkrivljene vrednosti PSA-stroškov in dobička je Komisija upoštevala delež stroškov proizvodnje, ki jih PSA-stroški predstavljajo v strukturi stroškov petih turških družb. Komisija je uporabila podatke, kot so bili sporočeni v podatkovni zbirki Orbis za obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018. Te podatke je dala na voljo zainteresiranim stranem kot prilogo k obvestilu z dne 25. junija 2020.

(187)

Komisija je normalno vrednost določila v naslednjih korakih.

(188)

Najprej je določila je neizkrivljene stroške proizvodnje (kar zajema porabo surovin, dela in energije). Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Proizvodni stroški so se znižali za neizkrivljene stroške stranskih proizvodov, ki so bili ponovno uporabljeni v proizvodnem postopku, kot so jih sporočile družbe in jih je preverila Komisija.

(189)

Nato je Komisija za določitev neizkrivljenih stroškov proizvodnje prištela režijske stroške proizvodnje. Režijski stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so se zvišali za stroške surovin in pomožnih materialov iz uvodne izjave 179, nato pa so bili izraženi kot delež proizvodnih stroškov, ki jih je dejansko imel vsak od proizvajalcev izvoznikov. Ta delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(190)

Nazadnje je Komisija pri zgornjem izračunu uporabila PSA-stroške in tehtani povprečni dobiček petih turških družb, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 186.

(191)

PSA-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 15,16 %.

(192)

Dobiček, izražen kot delež stroškov proizvodnje in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 9,07 %, kar je več od stopnje dobička, izražene kot delež prihodkov v uvodni izjavi 169.

(193)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. Komisija je računsko določila normalno vrednost na vrsto izdelka za dva sodelujoča vzorčena proizvajalca izvoznika.

(194)

Sodelujoča proizvajalca izvoznika sta izvažala v Unijo na tri različne načine: neposredno neodvisnim strankam, prek povezanega uvoznika v Uniji ali prek povezane družbe, ki je delovala kot trgovec.

(195)

Pri neposredni prodaji ali prodaji prek povezanega trgovca neodvisnim strankam v Uniji je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek ob njegovem izvozu v Unijo.

(196)

Za izvoz prek povezane družbe, ki je delovala kot uvoznik, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki prvič preprodani neodvisnim strankam v Uniji. Za to prodajo je Komisija prilagodila ceno za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, ter za ustvarjeni dobiček.

(197)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika na podlagi franko tovarna.

(198)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Izvozna cena je bila prilagojena za stroške prevoza, stroške zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja, stroške kredita, bančne stroške, druge uvozne dajatve, vračila provizij ob koncu leta in provizijo nepovezanega trgovca v tretji državi.

(199)

Komisija je izvedla tudi prilagoditev na podlagi člena 2(10)(b) osnovne uredbe za razliko v posrednih davkih med izvozom iz Kitajske v Unijo in normalno vrednostjo, pri kateri so bili posredni davki, kot je DDV, izključeni. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so bili proizvajalci izvozniki na Kitajskem ob izvozu zavezani k plačilu DDV v višini 17 %, od katerih se je povrnilo 0 % (palice) ali 13 % (drugi iztiskani izdelki iz aluminija). Zato je bila razlika v posredni obdavčitvi, v tem primeru DDV, ki se delno povrne za izvoz, prilagojena pri normalni vrednosti.

(200)

Poleg tega je Komisija v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe prilagodila izvozno ceno enega proizvajalca izvoznika, povezanega s trgovcem v tretji državi. Prilagoditev je bila enaka proviziji, sestavljeni iz honorarja posrednika, evidentiranega v PSA-stroških trgovca, preostalih PSA-stroškov trgovca in dobička.

(201)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(202)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(203)

Komisija je za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Ta stopnja je bila izračunana kot tehtano povprečje na podlagi stopenj, določenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(204)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, je tako 34,9 %.

(205)

Za vse druge proizvajalce izvoznike na Kitajskem je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Pri določitvi ravni sodelovanja sta se upoštevala obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo in celotni obseg izvoza, kot je naveden v statističnih podatkih Eurostata o uvozu, iz Kitajske v Unijo.

(206)

Stopnja sodelovanja se je v tem primeru štela za nizko, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 48 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Poleg tega proizvajalec izvoznik namerno ni sodeloval, ker ni izpolnil vprašalnika, čeprav se je strinjal z njegovo vključitvijo v vzorec. Komisija je na tej podlagi menila, da je ustrezno določiti preostalo stopnjo dampinga na ravni 48,0 %. Ta stopnja je bila določena na ravni najvišje stopnje dampinga, ugotovljene na podlagi podatkov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(207)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(208)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave proizvajalo približno 200 proizvajalcev v Uniji. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(209)

Ugotovljeno je bilo, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala približno 3,3 milijona ton. Komisija je to izračunala na podlagi podatkov združenja European Aluminium o proizvodnji Unije, katerih zanesljivost in popolnost sta bili navzkrižno preverjeni glede na informacije, ki so jih predložili proizvajalci Unije, vključno s podatki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(210)

Da bi ugotovila, ali je industrija Unije utrpela škodo, ter določila potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s stanjem industrije Unije, je Komisija proučila, ali in v kakšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije.

(211)

Da bi lahko čim bolj celovito prikazala razmere industrije Unije, je Komisija pridobila podatke za celotno dejavnost iztiskanih izdelkov iz aluminija, in proučila, ali je bila proizvodnja namenjena za lastno uporabo ali za prosti trg.

(212)

Ugotovila je, da je bil zelo majhen del celotne proizvodnje proizvajalcev Unije namenjen za lastno uporabo, kot je prikazano v preglednici 1. Zaprti trg je bil stabilen, s približno le 2-odstotno potrošnjo. Kjer je ustrezno, so navedeni podatki za majhen zaprti trg, ki so vključeni v splošno oceno zadevnega kazalnika. Za druge kazalnike, kot so proizvodna zmogljivost, produktivnost, zaposlenost in plače, se spodaj navedeni podatki nanašajo na celotno dejavnost, zato ločevanje podatkov ni ustrezno.

(213)

Družba Fuyao Glass je trdila, da če se končna uporaba iztiskanih izdelkov iz aluminija za uporabo v dekorativne namene v avtomobilski industriji ne izključi iz obsega izdelka, se ne bi smela upoštevati pri vseh vidikih preiskave, vključno z ločeno oceno škode. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 43 in 47, imajo ti iztiskani izdelki iz aluminija enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti kot izdelki za druge namene uporabe, zato spadajo v zadevni izdelek, ocena škode pa je izvedena za industrijo Unije kot celoto. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(214)

Komisija je potrošnjo Unije, kot je navedena v uvodni izjavi 209, določila na podlagi podatkov združenja European Aluminium za prodajo na trgu Unije in podatkov Eurostata o uvozu.

(215)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(216)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja na prostem trgu v Uniji povečala za 7 %. Podrobna analiza kaže, da se je trg Unije v obdobju 2016–2018 povečal za 11 %, in sicer s približno 3,0 na 3,3 milijona ton, leta 2019 pa se je zmanjšal za 4 odstotne točke na približno 3,2 milijona ton. Nihanje in skupno povečanje v obravnavanem obdobju sta bila rezultat rasti v nekaterih uporabniških sektorjih, kot je avtomobilski.

(217)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Zadevni izdelek se večinoma uvaža na trg Unije pod naslednjimi oznakami KN: 7604 21 00 (votli profili), 7604 29 10 (palice), 7604 29 90 (trdi profili), 7608 20 81 in 7608 20 89 (dve vrsti cevi, nevarjenih) in 7610 90 90. Zadnjenavedena oznaka zajema različne konstrukcije iz aluminija, dele konstrukcij in komplete za sestavljanje iz aluminija (med katerimi ni zadevnega izdelka) ter nekatere vrste zadevnega izdelka, vključno s palicami in profili.

(218)

V pritožbi je bil uvoz zadevnega izdelka izračunan na podlagi celotnega uvoza izdelkov pod prvimi petimi oznakami, navedenimi zgoraj, in 95 % uvoza izdelkov pod oznako KN 7610 90 90 samo za uvoz s poreklom iz Kitajske. Utemeljitev za to metodologijo je, da je uvoz izdelkov pod oznako KN 7610 90 90 iz Kitajske v obdobju preiskave znašal približno 2 900 EUR na tono in je bil tako zelo podoben uvozu izdelkov iz Kitajske, navedenih pod ostalimi petimi oznakami KN. V nasprotju s tem je bila povprečna cena uvoza iz drugih držav približno 6 500 EUR na tono. Ta podatek o ceni kaže, da se je iz Kitajske uvažal zadevni izdelek, medtem ko so se iz drugih držav uvažali izdelki z večjo dodano vrednostjo, kot so konstrukcije, ki niso zadevni izdelek. Pritožnik je navedel, da bi bilo treba zaradi preudarnosti 95 % izdelkov pod oznako KN 7610 90 90 šteti za zadevni izdelek.

(219)

Komisija je prvotno preiskala zadevo tako, da je proučila trgovinske tokove na ravni oznak TARIC (desetmestne oznake blaga). Te informacije so obstajala od datuma začetka preiskave (14. februar 2020). Ti podatki so podpirali pristop pritožnika glede cene. Hkrati je bila večina uvoza iz Kitajske prijavljena pod oznako TARIC 7610909090, ki ni zadevni izdelek. Zato se je Komisija odločila, da bo zahtevala mnenje in podatke od zainteresiranih strani iz obvestila, vloženega v spis zadeve. Stik je bil vzpostavljen tudi z GD TAXUD in nacionalnimi carinskimi organi v državah članicah, z zahtevo po dodatnih podatkih o tej oznaki iz njihovih evidenc.

(220)

Po dodatni zahtevi za informacije so nekatere pripombe in podatke predložili dva nepovezana uvoznika in združenje European Aluminium.

(221)

Nepovezana uvoznika sta navedla, da bi morala oznaka KN 7610 90 90 običajno vključevati izdelke višje vrednosti, saj oznaka, med drugim, zajema konstrukcije iz aluminija. Zato lahko cene uvoženih izdelkov iz Kitajske pod to oznako, ki so nižje od povprečja, kažejo, da je bila vključena velika količina nesestavljenih izdelkov, da bi se uporabila nižja konvencionalna dajatev (6 %) pri tej oznaki KN in ne stopnja dajatve za tarifni številki 7604 in 7608 (7,5 %).

(222)

Združenje European Aluminium je trdilo, da so uvoženi izdelki s poreklom iz Kitajske pod oznako KN 7610 90 90 večinoma iztiskani izdelki iz aluminija, „pripravljeni za uporabo v konstrukcijah“, ki so vključeni v obseg izdelka, saj je povprečna cena podobna ceni za izdelke, prijavljene pod oznakama KN 7604 in 7608 (tj. 2 770 EUR/tono), in ni usklajena s ceno izdelkov, prijavljenih pod oznako KN 7610 90 90, s poreklom iz vseh drugih tretjih držav razen Kitajske (tj. 6 000 EUR/tono), kar ustreza ekonomski dodani vrednosti spreminjanja iztiskanih izdelkov iz aluminija v konstrukcije.

(223)

Nacionalni carinski organi štirih držav članic in GD TAXUD so predložili tudi podrobnejše informacije o uvozu. Vendar v začasni fazi preiskave še niso bile predložene informacije drugih držav članic. Zato je bilo začasno sklenjeno, da pritožba predstavlja najboljše razpoložljive informacije o obsegu uvoza, pri vseh spodaj navedenih in analiziranih podatkih pa je uporabljena metodologija iz pritožbe za določitev uvoza na trg Unije. Vendar Komisija od zainteresiranih strani ponovno zahteva, naj se javijo, da se na podlagi čim bolj popolnih podatkov sprejme končna odločitev.

(224)

Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi obsega uvoza glede na obseg potrošnje na prostem trgu iz preglednice 1.

(225)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(226)

Uvoz iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju povečal s približno 210 000 ton na približno 310 000 ton, tj. za 48 %.

(227)

Tržni delež tega uvoza se je v obravnavanem obdobju povečal s 6,9 % na 9,6 %, tj. za 39 %.

(228)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata z uporabo oznak KN in metodologije, navedene v uvodnih izjavah 217 do 223.

(229)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (v EUR/tono)

(230)

Cene uvoza iz Kitajske so se v obravnavanem obdobju zvišale z 2 812 na 2 912 EUR/tono, tj. za 4 %. Ta razvoj bi bilo treba obravnavati glede na razvoj svetovnih indeksov za aluminij, kot so notacije aluminijastih drogov na LME iz preglednice 7. Aluminijasti drogovi so glavna surovina izdelka v preiskavi. V istem obdobju se je cena aluminijastih drogov na LME zvišala za 10 %, kot je prikazano v preglednici 7. V obdobju preiskave so se na podlagi povprečnih cen Unije iz preglednice 7 cene zadevnega uvoza in cene Unije razlikovale za približno 20 %.

(231)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(232)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Pokazal je, da je tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen višja od 25 %. Zaradi zaupnosti dejanske izračunane številke tukaj niso vključene, vendar pa so bile razkrite zadevnim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom in so v razponu od 15 % do 35 %. Za približno 99 % uvoženih vrst izdelkov po obsegu je bilo ugotovljeno, da nelojalno nižajo prodajne cene. Vzorčeni proizvajalci Unije so prodajali neposredno neodvisnim strankam, brez povezanih prodajnih subjektov. En proizvajalec izvoznik je prodajal neodvisnim strankam v Uniji, brez povezanih prodajnih subjektov v Uniji. Kar zadeva drugega proizvajalca izvoznika, je večinoma prodajal prek povezanega prodajnega subjekta v Uniji. Ker je bila manj kot polovica celotnega izvoza vzorčenih izvoznih družb prilagojena v skladu s členom 2(9), je Komisija v vsakem primeru menila, da so se v državi kot celoti nelojalno nižale prodajne cene, tudi glede na ugotovljeno razliko v cenah, navedeno v uvodni izjavi 230.

(233)

En uvoznik (Kastens and Knauer) je trdil, da izdelek v preiskavi vključuje cenovno ugodne, standardne izdelke in drage, nestandardne izdelke, ki se ne bi smeli primerjati med seboj. Po mnenju tega uvoznika se ti izdelki ne bi smeli primerjati.

(234)

Kot je bilo navedeno, je bil uporabljen zelo natančen sistem primerjave cen, ki je vključeval oblike in dimenzije izdelkov, različne vrste končne obdelave in vrsto zlitine kot surovine. Ugotovljena je bila visoka stopnja ujemanja med uvoženimi izdelki in izdelki industrije Unije. Zato Komisija potrjuje, da je bilo mogoče na podlagi podrobnih in objektivnih meril natančno primerjati cene.

(235)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(236)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 9, je Komisija pri ugotavljanju morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, uporabila vzorčenje.

(237)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz odgovora združenja European Aluminium, ki je vključeval podatke o vseh proizvajalcih Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(238)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(239)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(240)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(241)

V celotnem obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije povečal za 2 %. Podrobna analiza kaže, da se je proizvodnja Unije v obdobju 2016–2018 povečala za 7 %, medtem ko se je v obdobju preiskave zmanjšala za 5 odstotnih točk.

(242)

Skupno povečanje v obravnavanem obdobju je bilo rezultat povečanja povpraševanja, opisanega v preglednici 1. Vendar je industriji Unije v obravnavanem obdobju uspelo povečati svojo proizvodnjo le za 2 %, medtem ko se je trg povečal za 7 %. Industrija Unije zato ni mogla v celoti izkoristiti rasti trga.

(243)

V obravnavanem obdobju se je proizvodna zmogljivost Unije povečala za 4 %. To rahlo povečanje zmogljivosti je rezultat poskusov nekaterih proizvajalcev Unije, da bi povečali zmogljivost za uskladitev s potencialom rasti iztiskanih izdelkov iz aluminija.

(244)

V obravnavanem obdobju se je izkoriščenost zmogljivosti Unije zmanjšala za 2 %, ker proizvajalci Unije niso mogli povečati proizvodnje v skladu z rastjo trga.

(245)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

(246)

V celotnem obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije povečal za 2 %.

(247)

Obseg prodaje na prostem trgu Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 2 %. V obdobju 2016–2018 se je obseg prodaje na prostem trgu Unije povečal za 7 %, v obdobju preiskave pa zmanjšal za 5 %. Prodaja v Uniji je zelo tesno sledila trendu proizvodnje Unije, saj industrija večinoma uporablja sistem proizvodnje po naročilu.

(248)

Zaprti trg industrije Unije (izražen kot delež celotne prodaje v Uniji) je v celotnem obravnavanem obdobju predstavljal približno 2 %. Majhen zaprti trg se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 8 %, vendar je imelo to zaradi omejene velikosti tega trga zanemarljiv vpliv.

(249)

Posledično industrija Unije zaradi zmanjšanja tržnega deleža obsega prodaje v Uniji v obravnavanem obdobju ni mogla slediti rasti na trgu Unije.

(250)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

(251)

Zaposlenost v industriji Unije se je v obdobju 2016–2018 povečala za 8 % na podlagi EPDČ. Temu povečanju je sledilo 7-odstotno zmanjšanje v obdobju preiskave. Tudi ta razvoj večinoma sledi trendu obsega proizvodnje, prikazanemu v preglednici 4.

(252)

Združenje European Aluminium je pojasnilo, da je izvajalo redne preglede zaposlovanja, ki so običajno temeljili na približno 40 % proizvodnje Unije. Zgoraj navedene številke so ekstrapolacija podatkov, tako da zajemajo celotno industrijo. Rezultati teh pregledov se zato štejejo za reprezentativne za industrijo Unije kot celoto.

(253)

Ker so bili podatki za proizvodnjo in zaposlenost zelo podobni, je produktivnost, izražena v tonah na zaposlenega, ostala večinoma stabilna.

(254)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga je glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države znatno vplivala na industrijo Unije.

(255)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(256)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 7

Prodajne cene v Uniji

(257)

Prodajne cene na trgu Unije za nepovezane stranke (prosti trg) so se v obravnavanem obdobju zvišale s 3 053 EUR na tono na 3 619 EUR, tj. za 19 %.

(258)

Pri tem trendu naraščanja je treba upoštevati pomembne spremembe v industriji. Prvič, v obravnavanem obdobju so vsi štirje proizvajalci Unije spremenili svoj nabor izdelkov. Proizvajalci Unije so zlasti povečali prodajo izdelkov z visoko dodano vrednostjo, ki imajo višje cene. Tržne cene so se zvišale tudi zaradi rasti cen aluminijastih drogov, kot kaže trimesečna dobavna cena na LME.

(259)

Na stroške proizvodnje na enoto pri vzorčenih proizvajalcih je prav tako močno vplival razvoj cen na LME, vključevali pa so tudi dodatne stroške, ki so vzorčenim proizvajalcem nastali pri prehodu na izdelke z višjo dodano vrednostjo.

(260)

Stroški proizvodnje na enoto so se zvišali za (20 %), tj. za več kot povprečne cene na prostem trgu Unije (19 %).

(261)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(262)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za 2 %.

(263)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge

(264)

Zaloge vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju povečale za 26 %. Vendar so bile končne zaloge kot delež proizvodnje majhne v celotnem obdobju. To je bilo zato, ker industrija iztiskanih izdelkov iz aluminija deluje po načelu proizvodnje po naročilu. Ta kazalnik je zato manj pomemben pri celoviti analizi škode.

(265)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(266)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Izredni stroški ter neiztrženi dobički in izgube niso bili vključeni v podatke v preglednici 10. Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev je bila pozitivna, vendar majhna v celotnem obravnavanem obdobju in se je zmanjšala s 4,9 % leta 2016 na 2,0 % v obdobju preiskave. Ta razvoj izraža znatno oviranje dviga cen. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 272, so se stroški proizvajalcev Unije:zvišali bolj kot njihove cene. Industrija Unije zaradi negativnega pritiska, ki ga je povzročil uvoz iz Kitajske (v smislu obsega in nizkih cen), ni mogla zvišati cen v enakem obsegu, kot so se zviševali stroški. Dejansko so bile kitajske cene v celotnem obdobju stalno nizke in precej nižje od cen industrije Unije ter so omejevale dvig cen, ki bi ga bilo pričakovati, med drugim, glede na zviševanje stroškov surovin in tudi povečevanje povpraševanja. Kitajski uvoz je bil v obravnavanem obdobju znaten. Rezultat tega je bila majhna dobičkonosnost, ki se je še zmanjševala.

(267)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka se je spreminjal. Vzorčeni proizvajalci Unije so imeli v celotnem obravnavanem obdobju pozitivne, vendar nizke ravni denarnega toka. Denarni tok se je v obdobju 2016–2018 zmanjšal za 77 %, vendar se je v obdobju preiskave močno povečal. K temu povečanju je prispeval zlasti eden od vzorčenih proizvajalcev, ki je velike količine nedokončane proizvodnje v začetku leta 2019 pretvoril v prodajo končnih izdelkov v obdobju preiskave.

(268)

Proizvajalci Unije so v obravnavanem obdobju še naprej izvajali naložbe, kot kažejo zgornji podatki o naložbah. Vrednost naložb je znašala 27 do 47 milijonov EUR na leto. Naložbe so bile večinoma namenjene povečanju učinkovitosti ter prehodu podjetij na izdelke z visoko dodano vrednostjo in osredotočanje na stranke. To je bilo po mnenju vzorčenih proizvajalcev bistveno za ohranitev konkurenčnosti na trgu.

(269)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju se je razvijala negativno in se dejansko znižala za 71 %. Ta negativni razvoj kaže, da se je donosnost naložb v obravnavanem obdobju močno znižala, čeprav so se naložbe zaradi ohranjanja konkurenčnosti še naprej izvajale.

(270)

Vsi štirje vzorčeni proizvajalci so del velikih skupin družb in so v obravnavanem obdobju še naprej zbirali kapital za naložbe. Vendar je zaradi tako hitrega upada donosnosti naložb očitno ogrožena sposobnost vzorčenih proizvajalcev za zbiranje kapitala v prihodnosti.

(271)

Več kazalnikov je kazalo pozitiven trend, kot na primer proizvodnja, zmogljivost, obseg prodaje na trgu Unije in zaposlenost. Vendar je bil pozitiven razvoj teh kazalnikov povezan s povečanjem potrošnje in dejansko bi se morali takšni kazalniki bolj povečati, da bi lahko industrija Unije v celoti izkoristila rast trga. Dejansko je industrija Unije, kljub povečanju obsega prodaje, izgubila tržni delež na prostem trgu.

(272)

Prodajne cene na prostem trgu so se zvišale za 19 %. Vendar ta dvig cen ni sledil dvigu stroškov (20 %). Ta razvoj je bil posledica oviranja dviga cen. Industrija Unije zaradi negativnega pritiska, ki ga je povzročil uvoz iz Kitajske, ki je nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, ni mogla zvišati cen v enakem obsegu, kot so se zviševali stroški. Komisija je ob upoštevanju tega, da so bile stopnje dobičkonosnosti v celotnem obravnavanem obdobju pod stopnjo ciljnega dobička, ter obsega in nizkih cen kitajskega uvoza sklenila, da je bilo dviganje cen ovirano v celotnem obravnavanem obdobju. Zato so vsi kazalniki finančne uspešnosti, tj. dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok, kazali trend upadanja, dobički pa so bili v celotnem obravnavanem obdobju pod stopnjo ciljnega dobička. To je bilo še posebej škodljivo, saj se je trg izdelka v preiskavi v obravnavanem obdobju povečeval, industrija Unije pa se je še vedno spopadala z nizkimi dobički, ki so še upadali. Čeprav je industrija Unije ohranjala naložbe na najvišji možni ravni, da bi ostala konkurenčna, očitno ni ustvarjala dovolj visokih stopenj dobička, da bi spodbujala prihodnje naložbe. Poleg tega je industrija Unije doživela upad v obdobju rasti na trgu Unije. Industrija Unije je izgubila 5 % tržnega deleža na rastočem trgu in očitno ni mogla izkoristiti rasti trga Unije.

(273)

Treba je tudi spomniti, da industrija Unije oskrbuje zelo raznoliko bazo strank, katerih zahteve se nenehno spreminjajo. Ključno je, da industrija Unije še naprej vlaga v raziskave in razvoj ter rešitve, ki se osredotočajo na stranke. Hitro upadajoč razvoj donosnosti naložb (–71 %) zato sam po sebi resno ogroža nadaljnjo sposobnost preživetja industrije.

(274)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(275)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije. Zagotovila je, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevne države, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz tretjih držav, izvozna zmogljivost industrije Unije, prodaja za lastne potrebe, cene surovin in razvoj potrošnje.

(276)

Poslabšanje položaja industrije Unije sovpada z znatnim prodorom uvoza iz Kitajske, ki je nenehno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije in v vsakem primeru oviral dvig ravni cen na trgu EU, zaradi česar je bila ugotovljena vzročna zveza med njima.

(277)

Obseg uvoza iz Kitajske se je povečal (kot je prikazano v preglednici 2) s približno 209 000 ton leta 2016 na približno 310 000 ton v obdobju preiskave, tj.za 48 %. Tržni delež se je v istem obdobju povečal s 6,9 % na 9,6 %, tj. za 39 %. V istem obdobju (kot je prikazano v preglednici 5) se je prodaja industrije Unije na prostem trgu povečala za samo 2 %, njen tržni delež pa se je zmanjšal s 85,1 % na 81,1 %, tj. za 5 %. Prodaja na manjšem zaprtem trgu se je zmanjšala za 8 %. Dampinški uvoz se je na letni osnovi stalno povečeval tako v absolutnem kot v relativnem smislu. Kot je prikazano v preglednici 1, se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 7 %. Vendar je očitno, da je imel od te rasti koriti zlasti uvoz iz Kitajske.

(278)

Cene dampinškega uvoza so se v obravnavanem obdobju zvišale za 4 % (kot je prikazano v preglednici 3), in sicer z 2 812 EUR/tono leta 2016 na 2 912 EUR/tono v obdobju preiskave. V istem obdobju so se svetovne cene aluminija zvišale za približno 10 % (kot kaže indeks LME v preglednici 7). Cene industrije Unije so se v obravnavanem obdobju zvišale za 19 %, kot je prikazano v preglednici 7. Vendar ta preglednica tudi kaže, da so se v istem obdobju povprečni stroški industrije Unije zvišali za več kot 20 %. Nazadnje, stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, izračunana za proizvajalce izvoznike, je v povprečju višja od 25 %.

(279)

Kot je pojasnjeno zgoraj, je treba pri analizi cen in stroškov industrije Unije upoštevati spremembe v naboru izdelkov industrije Unije in dvig cen aluminija. Vendar dvig cen industrije Unije in njeni poskusi, da bi prešla na izdelke z visoko dodano vrednostjo (kot zahtevajo stranke), niso zadoščali za preprečitev nadaljnjega upadanja dobičkonosnosti njene prodaje, ki se je v celotnem obravnavanem obdobju še naprej zmanjševala. Vzrok za to je bil pritisk na nižanje tržnih cen s povečevanjem obsega dampinškega uvoza iz Kitajske po nizkih cenah. Zato je bilo sklenjeno, da je uvoz iz Kitajske povzročil tudi oviranje dviga cen in preprečeval zvišanje cen.

(280)

Ena zainteresirana stran (Airoldi) je vprašala, kako je lahko bil vpliv kitajskega uvoza, ki je imel v obdobju preiskave omejen tržni delež, tako velik. V zvezi s tem je ugotovljeno, da se izdelek v preiskavi običajno prodaja na podlagi pogodb, pri čemer je cena pomemben – pogosto najpomembnejši – element. Obstoj nizkocenovnih ponudb kitajskih proizvajalcev izvoznikov na trgu pojasnjuje, zakaj je lahko imela ta prodaja na splošno tako velik vpliv na tržne cene. Kitajski proizvajalci so v obdobju preiskave prodajali trgovcem v Uniji in končnim uporabnikom. To je pomenilo, da je bilo njihov negativni vpliv na tržne cene čutiti pri vseh prodajnih kanalih trga in ne le pri cenah za prodajo enostavnih izdelkov distributerjem.

(281)

Trg Unije za iztiskane izdelke iz aluminija se postopoma vse bolj osredotoča na zagotavljanje prilagojenih rešitev za stranke v različnih industrijah, kot so avtomobilizem, inženiring, promet in gradbeništvo. Ta razvoj pomeni, da morajo proizvajalci, ki oskrbujejo trg Unije, vlagati v raziskave in razvoj za nove izdelke ter zagotavljati zapletene rešitve za zadovoljitev potreb strank. Vendar industrija Unije kljub tem naložbam postopoma izgublja dobičkonosnost in tržni delež. Ta razvoj je posledica pritiska na cene, ki ga v velikem obsegu izvajajo kitajski proizvajalci izvozniki.

(282)

Poleg tega kitajski uvoz v obravnavanem obdobju ni prodrl le na dele trga, ki kupujejo enostavne izdelke za splošno rabo. Obstajajo jasni dokazi, da Kitajska postopoma prodira na trg s povečevanjem svoje prisotnosti na delu trga, na katerem prodaja temelji na pogodbah. Cena ni edini pomemben element v takih pogodbah, vendar je jasno, da imajo zgoraj navedene stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen (več kot 25 %) ključno vlogo pri odločanju strank.

(283)

Zato je bilo sklenjeno, da je uvoz iz Kitajske znatno škodoval industriji Unije. Takšna škoda vpliva zlasti na cene, vendar tudi na obseg.

(284)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 11

Uvoz iz tretjih držav

(285)

Uvoz iz Turčije se je v obravnavanem obdobju povečal za 43 %, in sicer s približno 77 000 ton leta 2016 na skoraj 110 000 ton v obdobju preiskave. Tržni delež tega uvoza se je povečal z 2,6 % leta 2016 na 3,4 % v obdobju preiskave.

(286)

Celovit pregled uvoza izdelka v preiskavi kaže, da je bila v obdobju preiskave povprečna cena za Turčijo 3 448 EUR/tono, kar pomeni, da je bila za 18 % višja od skupne povprečne cene kitajskega uvoza 2 912 EUR/tono. Podrobnejši pregled različnih oznak KN kaže, da se je večina tega uvoza (89 %) nanašala na izdelke pod oznakama KN 7604 21 00 in 7604 29 90, tj. votle oziroma trde profile. Zaradi velikega pomena teh vrst izdelkov je bila izvedena ločena primerjava cen. Povprečna cena teh profilov je bila v obdobju preiskave 3 458 EUR/tono. Ta cena je za 19 % višja od povprečne cene kitajskega uvoza izdelkov pod istima oznakama KN za isto obdobje.

(287)

Tudi uvoz iz drugih tretjih držav (večinoma iz Rusije, Švice, Norveške ter Bosne in Hercegovine) je večinoma vključeval trde in votle profile (69 %). Uvoz iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 16 %, in sicer s približno 163 000 ton leta 2016 na približno 189 000 ton v obdobju preiskave. Tržni delež tega uvoza se je rahlo povečal, in sicer s 5,4 % leta 2016 na 5,8 % v obdobju preiskave. Povprečna cena tega uvoza je bila 3 720 EUR/tono in je bila tako celo višja od cen uvoza iz Turčije.

(288)

Glede na obseg, ceno in tržni delež uvoza iz Turčije in drugih tretjih držav vpliv tega uvoza na industrijo Unije ni takšen, bi poslabšal njen položaj.

(289)

Obseg izvoza proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Izvoz proizvajalcev Unije

(290)

Izvoz industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 3 %, in sicer s približno 202 000 ton leta 2016 na približno 208 000 ton v obdobju preiskave.

(291)

Povprečna cena tega izvoza se je v obravnavanem obdobju zvišala za 11 %, in sicer s 5 213 EUR/tono leta 2016 na 5 797 EUR/tono v obdobju preiskave.

(292)

Zaradi njihovega prispevka k celotni proizvodnji in prodaji industrije Unije ter glede na visoko ceno tega izvoza in njegov stabilen obseg je jasno, da ta izvoz ne bi škodoval industriji Unije.

(293)

Kot je prikazano v preglednici 1, se je prosti trg Unije v obdobju 2016–2018 povečal za 11 %, in sicer s približno 3 na 3,35 milijona ton, v obdobju preiskave pa se je zmanjšal za 4 odstotne točke, tj. na približno 3,2 milijona ton. Skupno povečanje v obravnavanem obdobju kaže, da se povpraševanje ni zmanjšalo.

(294)

Ker se je potrošnja v obravnavanem obdobju povečala, je bilo mogoče skleniti, da razvoj potrošnje ne bi škodoval industriji Unije.

(295)

Kot je prikazano v preglednici 5, se je prodaja industrije Unije na zaprtem trgu v obravnavanem obdobju zmanjšala za 8 %. Vendar je obseg v posameznem letu predstavljal največ 2 % prodaje industrije Unije.

(296)

Glede na zelo omejen obseg zaprtega trga njegov razvoj ne bi povzročil škode industriji Unije.

(297)

Glavna surovina, ki se uporablja v industriji Unije, so drogovi iz aluminijevih zlitin, čeprav so nekateri proizvajalci bolj integrirani in proizvajajo tudi aluminijeve zlitine, ki se uporabljajo v proizvodnji iztiskanih izdelkov iz aluminija.

(298)

Cene aluminija določa LME in predstavljajo približno dve tretjini stroškov značilnih iztiskanih izdelkov iz aluminija, čeprav se ta delež spreminja glede na zapletenost končnega izdelka, ki se prodaja.

(299)

Kot je prikazano v preglednici 7, so se indeksi dobavnih cen drogov na LME od leta 2016 do obravnavanega obdobja zvišali za 10 %. To bi pomenilo od 6- do 7-odsotno zvišanje stroškov proizvodnje izdelka v preiskavi.

(300)

Vendar industrija Unije običajno prodaja na podlagi pogodb, v katerih je navedena cena LME, skupaj s pretvorbo valut in stroški dobave. Proizvajalci Unije nato uporabijo zavarovalne instrumente za kritje razlike med ceno aluminija, navedeno v pogodbi, in dejansko nakupno ceno aluminija.

(301)

Glede na način določanja cen aluminija na podlagi pogodb in dejstvo, da industrija Unije ščiti samo sebe pred nihanji cen surovin, je bilo jasno, da dvig cen surovin ne bi škodoval industriji Unije.

(302)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Učinka vseh drugih dejavnikov na negativni razvoj industrije Unije v smislu izgube tržnega deleža, nelojalnega nižanja prodajnih cen ter zmanjševanja dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka praktično ni bilo.

(303)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Škodo so večinoma povzročili izguba tržnega deleža, nelojalno nižanje prodajnih cen ter zmanjševanje dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka.

(304)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu sklenila, da v tem primeru sprejetje ukrepov za uvoz iz Kitajske ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, uporabnikov in drugih zadevnih gospodarskih subjektov.

(305)

V Uniji približno 200 družb proizvaja iztiskane izdelke iz aluminija. Uvedba ukrepov bi industriji Unije omogočila, da ponovno pridobi izgubljen tržni delež ter hkrati izboljša svojo nizko dobičkonosnost proti ravnem, ki se štejejo za trajnostne.

(306)

Industrija Unije neposredno zaposluje približno 40 000 delavcev, še veliko več pa jih je od nje odvisnih posredno. Proizvajalci so močno razpršeni po vsej Uniji.

(307)

Odsotnost ukrepov bi verjetno imela znaten negativen učinek na industrijo Unije v smislu nadaljnjega oviranja dviga cen in manjše prodaje, s čimer bi se zmanjšale dobičkonosnost in naložbe. Ukrepi bodo industriji Unije omogočili, da izkoristi svoj potencial na trgu Unije, ponovno pridobi izgubljen tržni delež in poveča dobičkonosnost na stopnje, ki se pričakujejo v običajnih konkurenčnih pogojih.

(308)

Aluminij je veliko lažji od jekla in se v Uniji šteje za ključno surovino za doseganje napredka pri uresničevanju ciljev glede emisij, določenih v Pariškem sporazumu (2015). Primer je večja uporaba iztiskanih izdelkov iz aluminija v avtomobilski industriji, ti izdelki pa so tudi ključni pri vzpostavitvi industrije električnih vozil v Uniji.

(309)

Združenje European Aluminium.poleg industrije Unije zastopa tudi velik del sektorja primarnega aluminija v Uniji. Za iztiskane izdelke iz aluminija se porabi približno 20 % primarnega aluminija, izdelanega v Uniji. Sektor primarnega aluminija je tudi največji delodajalec v Uniji in je odvisen od zdravja svojih strank na koncu oskrbovalne verige. Glavni izdelek tega sektorja za industrijo iztiskanih izdelkov iz aluminija so drogovi. Če bo industrija iztiskanih izdelkov iz aluminija še naprej sklepala pogodbe, bo ogrožena tudi sposobnost preživetja dobaviteljev v zgornjem delu oskrbovalne verige.

(310)

Sektor uvoza je pokazal zelo majhno pripravljenost za sodelovanje. Obrazec za vzorčenje je predložilo šest nepovezanih uvoznikov, ki predstavljajo le približno 2 % kitajskega uvoza.

(311)

Vzorčeni uvozniki iztiskanih izdelkov iz aluminija so strokovnjaki na področju aluminija in približno 50 % njihovih prihodkov od prodaje je izhajalo iz iztiskanih izdelkov iz aluminija. Uvozniki so od zadevne države kupili približno 50 % iztiskanih izdelkov iz aluminija, ostalih 50 % pa so kupili od industrije Unije in drugih tretjih držav. Čeprav je bilo treba za iztiskane izdelke iz aluminija iz Kitajske običajno plačati carino v višini 6-7,5 %, je bila ta dejavnost precej bolj dobičkonosna kot drugi uvoženi izdelki in bolj dobičkonosno kot industrija Unije, kljub temu, da v sektorju uvoza obstajajo manjša tveganja kot v proizvodnem sektorju.

(312)

Uvozniki so trdili, da ne morejo kupiti vseh iztiskanih izdelkov iz aluminija od industrije Unije, ker industrija ne more dobaviti vseh zahtevanih izdelkov. Natančneje, en uvoznik (Airoldi) je navedel, da večinoma uvaža iztiskane izdelke iz aluminija, izdelane iz trdih zlitin, za katere po njegovih trditvah v industriji Unije veljajo daljši izvedbeni roki. Trdi, da dodatni dokazi o pomanjkanju ponudbe kažejo, da so nekateri izdelki oproščeni plačila carine v okviru avtonomnih tarifnih kvot. Industrija Unije je ovrgla to trditev o pomanjkanju ponudbe in navedla, da ima industrija neizkoriščene zmogljivosti in lahko dobavi vse izdelke, ki jih zahtevajo uvozniki in industrije uporabnikov v Uniji, vključno z iztiskanimi izdelki iz aluminija, izdelanimi iz trdih zlitin.

(313)

Glede na razpoložljive informacije v dokumentaciji se zdi, da v Uniji ne primanjkuje nobenega določenega izdelka ali zlitine. Dva od vzorčenih proizvajalcev Unije proizvajata velike količine iztiskanih izdelkov iz aluminija, izdelanih iz trdih zlitin, in imata znatno neizkoriščeno zmogljivost. Industrija Unije je predložila dokaze, da ima veliko proizvajalcev Unije zmogljivost za proizvodnjo iztiskanih izdelkov iz aluminija iz trdih zlitin. Poleg tega v tretjih državah obstajajo alternativni viri dobave.

(314)

Kar zadeva oprostitev plačila uvozne dajatve, so trenutno z Uredbo Sveta (EU) 2019/2220 (97) plačila carine dejansko oproščene avtonomne tarifne kvote v skupni količini 3 000 ton. Industrija Unije je pojasnila, da je izpodbijala to oprostitev plačila z utemeljitvijo, da je sposobna dobavljati določene izdelke, ki so oproščeni plačila carine. Odločitev o nadaljnji potrebi po oprostitvi plačila naj bi bila objavljena do konca leta 2020. Glede na to, da je zadevna količina zanemarljiva (približno 1 % celotnega uvoza v obdobju preiskave), se to vprašanje glede dobave ne šteje za pomembno. Če se bodo pojavile dodatne informacije, se bo ta zadeva obravnavala v končni fazi preiskave.

(315)

En uvoznik (Airoldi) je trdil, da je pandemija COVID-19 primer višje sile in da bi bila uvedba protidampinških dajatev na uvoz zadevnega izdelka v nasprotju z interesi Unije. Trdil je tudi, da glede na stanje v letu 2019 zaradi vpliva epidemije COVID-19 ne bi bilo primerno uporabiti dajatev v letu 2020. Vendar je obravnavano obdobje v tej preiskavi 2016–2019. Dogodki leta 2020 se praviloma ne bi smeli upoštevati pri uvedbi ukrepov, razen v primeru trajne spremembe okoliščin. Dokazi iz uredbe o uvedbi registracije uvoza kažejo, da se je pritisk na industrijo Unije zaradi uvoza v obdobju od marca do maja 2020 povečal. Za upravičenje prekinitve preiskave brez ukrepov na podlagi interesa Unije ni bilo predloženih nobenih dokazov. Ta trditev je bila zato zavrnjena. Družba Airoldi je že prejela dopis s pojasnilom, da zaradi pandemije COVID-19 kot višje sile ni pravne podlage za prekinitev sedanje preiskave.

(316)

Družba Airoldi je tudi trdila, da industrija Unije uporablja protidampinški instrument za krepitev domnevnega oligopola, kar v skladu s sodno prakso sodišč Unije pomeni zlorabo pravic. Združenje European Aluminium je take trditve odločno zavrnilo. Vendar nič ne kaže na obstoj protikonkurenčnega ravnanja ali škodljivega oligopola industrije Unije, družba Airoldi pa ni predložila dokazov, ki bi se nanašali na ugotovitve v zvezi s tem, ali kakršne koli analize, da bi pojasnila njegov pomen v okviru osnovne uredbe.

(317)

Protidampinški ukrepi bodo imeli verjetno nekoliko negativen vpliv na uvoznike v Uniji, saj lahko ukrepi za kitajski uvoz zmanjšajo prihodke od prodaje in dobičkonosnost njihove dejavnosti uvoza iztiskanih izdelkov iz aluminija. Vendar bodo uvozniki glede na svoje visoke stopnje dobička v višini približno 7–13 % lahko prenesli dajatev na svoje stranke. Poleg tega imajo možnost, da poiščejo alternativne vire dobave, vključno z dobavitelji iz tretjih držav in industrijo Unije. Dejansko imata oba vzorčena uvoznika uravnoteženo strukturo dobave in se ne zanašata zgolj na kitajski uvoz. Poleg tega opravljata pomembne dejavnosti, ki niso povezane z izdelkom v preiskavi in na katere ne vpliva uvedba dajatev. Zato bi kombinacija drugih dejavnosti, drugih virov dobave izdelka v preiskavi in možnosti delnega prenosa učinka dajatev na stranke pomenila, da uvedba ukrepov ne vpliva nesorazmerno na nepovezane uvoznike.

(318)

Izdelek v preiskavi, ki ga kupuje več uporabniških industrij, med katerimi so zlasti gradbeništvo, promet in inženiring. Nekateri iztiskani izdelki iz aluminija se prodajajo distributerjem, preden se nadalje prodajo končnim uporabnikom.

(319)

Čeprav so se nekateri uporabniki in njihova združenja prijavili kot zainteresirane strani, večina uporabniških industrij ni sodelovala v preiskavi, v kateri je bilo treba izpolniti vprašalnik.

(320)

Prejet je bil samo en izpolnjen vprašalnik, in sicer od skupine Alstom Group, ki kupuje iztiskane izdelke iz aluminija za svojo dejavnost železniškega prometa. Alstom in Združenje evropske železniške industrije (UNIFE) sta predložila tudi stališča v zvezi z vprašanji, ki so v interesu Unije.

(321)

Iztiskani izdelki iz aluminija so pomembni za industrijo železniškega prometa, ker so ključni za posodobitev voznega parka za izpolnitev standardov v zvezi z varnostjo potnikov, odpornost na trke in pomoč industriji pri zmanjševanju ogljičnega odtisa z zmanjšanjem teže voznega parka in povečanjem učinkovitosti goriva. Industrija je pojasnila, da gradi odnose z dobavitelji v Uniji in na Kitajskem za proizvodnjo iztiskanih izdelkov iz aluminija po meri, kar pomeni, da menjava dobaviteljev postane nezaželena in pomeni dodatne stroške. Poleg tega je industrija trdila, da je njene posebne zahteve lahko zadovoljilo le omejeno število proizvajalcev v Uniji. Skupina Alstom je tudi poudarila, da so nekatere njene izdelke lahko dobavljali samo trije proizvajalci na Kitajskem in eden v Uniji. Združenje European Aluminium je trdilo, da imajo njegovi člani zmogljivost in tehnično znanje, ki sta potrebna za oskrbovanje industrije železniškega prometa.

(322)

Komisija je sklenila, da bi menjava dobaviteljev neizogibno povzročila stroške za skupino Alstom in druge družbe v tej industriji. Vendar nakupi izdelka v preiskavi s strani skupine Alstom predstavljajo zanemarljiv delež prihodkov družbe od prodaje in nakupov družbe iz več virov dobave, vključno s Kitajsko in drugimi državami. Tako bi bil v primeru odločitve za nakup iz Kitajske in plačilo protidampinške dajatve ob uvozu znesek takih dajatev mejni dodatni strošek, ki bi bil nižji od 1 % ustreznih prihodkov od prodaje.

(323)

Alstom in UNIFE sta tudi trdila, da uvedba protidampinških ukrepov na iztiskane izdelke iz aluminija, ki se uporabljajo v industriji železniškega prometa, ne bi bila v interesu Unije, ker:

(324)

Vendar dejstvo, da izdelki za industrijo železniškega prometa predstavljajo majhen del uvoza na trg Unije, ni specifično za industrijo železniškega prometa. Ni bilo predloženih dokazov, da se nižanje cen, ki ga je povzročil kitajski uvoz, ni izvajalo za iztiskane izdelke iz aluminija za industrijo železniškega prometa ali da se je izvajalo v manjšem obsegu Nasprotno, na podlagi informacij, ki jih je predložil edini sodelujoči uporabnik v industriji železniškega prometa, je kitajski uvoz veliko bolj prodrl na trg v tem sektorju v obdobju preiskave kot na splošno, poleg tega pa je ta prodor na trg napredoval veliko hitreje. Zato se škodljiv učinek uvoza iztiskanih izdelkov iz aluminija na industrijo železniškega prometa ne razlikuje od škode, ki so jo povzročile druge vrste, zajete v preiskavi.

(325)

Kar zadeva avtomobilsko industrijo, ki je ena od najpomembnejših industrij na koncu proizvodne verige, uporabniki v tem sektorju niso bili pripravljeni sodelovati. Združenje European Aluminium.in vzorčeni proizvajalci Unije so navedli, da imajo iztiskani izdelki iz aluminija vse pomembnejšo vlogo, zlasti v zvezi z rastočim trgom električnih vozil, na katerem so iztiskani izdelki iz aluminija pomembni za zmanjšanje teže vozila in povečanje njegove zmogljivosti. Te informacije so bile potrjene s sklicevanjem na podatke industrije Unije o prodaji in z javno dostopnimi informacijami, ki jih je objavilo združenje avtomobilske industrije. Vendar se predvideva, da bi se za avtomobilsko industrijo uporabljale podobne olajševalne okoliščine kot za železniško industrijo:

(326)

Kar zadeva gradbeno industrijo, ki je ena od najpomembnejših industrij na koncu proizvodne verige, uporabniki v tem sektorju niso bili pripravljeni sodelovali. Združenje European Aluminium.in vzorčeni proizvajalci Unije so potrdili, da imajo iztiskani izdelki iz aluminija pomembno vlogo, saj predstavljajo približno 50 % potrošnje Unije. Te informacije so bile potrjene s sklicevanjem na podatke industrije Unije o prodaji. Čeprav je prodaja iztiskanih izdelkov iz aluminija v gradbeni industriji predstavljala približno 5 milijard EUR, je treba pri tem upoštevati, da je gradbeni sektor v Uniji izjemno velik. Po najnovejših informacijah, ki jih je objavil Eurostat, so v letu 2018 nakupi blaga in storitev v gradbeni industriji predstavljali 1 277 milijard EUR, prihodki od prodaje pa 1 874 milijard EUR (99). Nakupi iztiskanih izdelkov iz aluminija zato predstavljajo zanemarljiv delež stroškov in prihodkov od prodaje v gradbeni industriji.

(327)

Zato se vplivi katerega koli ukrepa na to industrijo v celoti štejejo za minimalne. Vendar se priznava, da je pomen iztiskanih izdelkov iz aluminija za različne udeležence na trgu gradbene industrije lahko različen. Zaradi nepripravljenosti za sodelovanje niso na voljo podrobne informacije.

(328)

Za ostale glavne uporabniške sektorje, tj. industrijo inženiringa in potrošniško industrijo, ni bilo prejetih preverljivih podatkov. Znotraj teh sektorjev obstaja veliko industrij, pri čemer ni podatkov o pomenu iztiskanih izdelkov iz aluminija in olajševalnih okoliščinah za posamezno industrijo. Zato ni mogoče izključiti, da nekateri uporabniki, ki ne sodelujejo v preiskavi, občutijo določene škodljive posledice zaradi ukrepov. Vendar v spisu zadeve ni na voljo informacij, ki bi utemeljile ali količinsko opredelile te posledice.

(329)

Komisija je na podlagi navedenega začasno sklenila, da ni utemeljenih razlogov za sklep, da uvedba začasnih ukrepov za uvoz iztiskanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Kitajske ni v interesu Unije.

(330)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov proučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz industriji Unije.

(331)

Komisija je najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanj v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. V tem primeru bi se škoda odpravila, če bi industrija Unije lahko pokrila proizvodne stroške, vključno s tistimi stroški, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia k osnovni uredbi, in bi lahko ustvarila razumen dobiček (v nadaljnjem besedilu: ciljni dobiček).

(332)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike:

(333)

Združenje European Aluminium in eden od proizvajalcev Unije sta trdila, da je bila potrebna vsaj 16-odstotna stopnja ciljnega dobička, saj so za industrijo iztiskanih izdelkov iz aluminija potrebne velike naložbe v proizvodno opremo in razvoj izdelkov s strankami. Drugi proizvajalec Unije je trdil, da bi moral biti normalni dobiček večji od 8 %. Te trditve so bile podprte z dejstvom, da v tej industriji osredotočanje na stranke postaja vse pomembnejše in da so dodatne tovrstne naložbe bistvene za prihodnje preživetje industrije. Te naložbe so potrebne za zagotavljanje prilagojenih rešitev za stranke v glavnih potrošniških industrijah (avtomobilizem, inženiring, promet in gradbeništvo).

(334)

Komisija je proučila te trditve skupaj s podatki, ki so bili na voljo v spisu zadeve, glede na zahteve iz člena 7(2c) osnovne uredbe, da bi določila ciljni dobiček.

(335)

Ker je bilo dviganje cen industrije Unije v celotnem obdobju analize ovirano zaradi dampinškega uvoza, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 272, se dobički v tem obdobju niso šteli za primerno podlago za določitev ciljnega dobička. Komisija je zato proučila dobičkonosnost industrije Unije pred obravnavanim obdobjem, tudi ob upoštevanju trditev industrije EU v zvezi z ravnjo naložb, potrebnih v tej dejavnosti.

(336)

Komisija je v zvezi s pričakovanim dobičkom v običajnih konkurenčnih pogojih ugotovila, da je finančna kriza pred letom 2014 negativno vplivala na dobičkonosnost ter da se je kitajski uvoz od leta 2014 močno povečal in postal škodljiv. Zato se leto 2014 šteje za najbolj reprezentativno leto za dobičkonosnost v običajnih konkurenčnih pogojih v tej industriji. Dva od vzorčenih proizvajalcev, družbi Constellium Decin in Impol, sta leta 2014 dosegla najmanj 10-odstotno stopnjo dobičkonosnosti. Tretji proizvajalec, družba Hydro Hungary, je v tem času izvajal strukturne spremembe, zato njegova stopnja dobičkonosnosti ni bila popolnoma reprezentativna. Za četrtega vzorčenega proizvajalca, družbo STEP G, ki je bila ustanovljena šele leta 2015, ni na voljo podatkov. Na tej podlagi je Komisija menila, da bi 10-odstotni ciljni dobiček, ki temelji na stopnjah dobičkonosnosti, doseženih leta 2014, izražal stopnjo dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz zadevne države in stopnjo dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih.

(337)

Komisija je nato glede na trditve industrije EU, kot so pojasnjene v uvodni izjavi 333, proučila, ali bi takšna stopnja krila vse stroške, naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije, kot zahteva člen 7(2c).

(338)

Preverjeni podatki v zvezi z naložbami podpirajo trditev, da industrija iztiskanih izdelkov iz aluminija zahteva velike naložbe v proizvodno opremo in razvoj izdelkov s strankami. Dejansko so se naložbe vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju kljub zmanjšanju dobičkonosnosti povečale za 72 %, kar za vzorčene družbe pomeni več kot 4,4 % prihodkov od prodaje v obravnavanem obdobju in 5,4 % v obdobju preiskave. To podpira trditve industrije EU, da so za ohranjanje konkurenčnosti in sposobnost osredotočanja na stranke ne glede na poslovne in gospodarske razmere stalno potrebne visoke ravni naložb. Zato je treba glede na obstoj škodljivega dampinga, ki vpliva na običajne konkurenčne pogoje in na koncu na dobičkonosnost industrije, te ravni naložb upoštevati pri določanju ustreznega ciljnega dobička. Na tej podlagi je Komisija sklenila, da bi 10-odstotni dobiček kril naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v industriji iztiskanih izdelkov iz aluminija in še vedno omogočal stopnjo dobička za nadomestitev drugih proizvodnih dejavnikov.

(339)

Ker je ta 10-odstotni ciljni dobiček večinoma usklajen s stopnjo, ki jo je zahteval eden od proizvajalcev EU (stopnja dobička, višja od 8 %), sta združenje European Aluminium in drug proizvajalec Unije trdila, da je za kritje naložb potrebna 16-odstotna stopnja ciljnega dobička. Čeprav je ena od vzorčenih družb v obdobju 2014–2016 dejansko dosegla to stopnjo, je ta stopnja izražala le najuspešnejšo družbo z najbolj izpopolnjenim naborom izdelkov in s tem z večjimi potrebami po naložbah. Nasprotno pa 10-odstotna stopnja v celoti izraža nabor izdelkov in naložbe vseh vzorčenih proizvajalcev Unije ter na koncu industrije kot celote. Trditev v zvezi z višjo stopnjo ciljnega dobička je bila zato zavrnjena.

(340)

Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da začasna določitev stopnje ciljnega dobička pri 10 % izpolnjuje vse zahteve iz člena 7(2c) osnovne uredbe.

(341)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia k osnovni uredbi, ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepa na podlagi člena 11(2). Komisija je določila dodatne stroške v višini 0,04 %, ki so se prišteli neškodljivi ceni. Opomba k spisu o tem, kako je Komisija določila te dodatne stroške, je na voljo v spisu, ki je na vpogled zainteresiranim stranem.

(342)

Ti stroški so vključevali dodatne prihodnje stroške za zagotovitev skladnosti s sistemom EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: sistem EU ETS). Sistem EU ETS je temelj politike EU za spoštovanje večstranskih okoljskih sporazumov. Ti dodatni stroški so se izračunali na podlagi povprečnih ocenjenih dodatnih pravic do emisij, ki jih bo treba kupiti v obdobju uporabe ukrepov (2020–2024). Pravice do emisij, ki so bile uporabljene pri izračunu, niso vključevale brezplačnih pravic in so bile prilagojene, da bi se zagotovo nanašale izključno na izdelek v preiskavi. Stroški pravic do emisij so bili ekstrapolirani, da bi se upoštevala pričakovana nihanja cen v času trajanja ukrepov. Vir za te napovedane cene je odlomek iz Bloomberg New Energy Finance z dne 7. julija 2020. Povprečna napovedana cena za pravice do emisij za to obdobje znaša 36,4 EUR/tono proizvedenega CO2.

(343)

Komisija je na podlagi zgoraj opisanega izračunala za industrijo Unije neškodljivo ceno podobnega izdelka.

(344)

Nato je določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki sta ga sodelujoča proizvajalca Unije prodajala na trgu Unije v obdobju preiskave. Kakršna koli razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(345)

Kar zadeva preostalo stopnjo, se je Komisija ob upoštevanju dejstva, da je bila raven sodelovanja kitajskih izvoznikov nizka, in drugih vidikov, pojasnjenih v uvodni izjavi 206, odločila, da preostalo stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen zniža na raven 65,6 %. Ta stopnja je bila določena na ravni najvišje stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen, ugotovljene za vrsto izdelka, ki se prodaja v reprezentativnih količinah, na podlagi podatkov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(346)

Rezultati teh izračunov so prikazani v spodnji preglednici.

(347)

Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik Komisiji predložil zadostne dokaze, da v zadevni državi obstajajo izkrivljanja glede surovin v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zdi se, da ta izkrivljanja povzročajo cene, ki so nižje od cen na mednarodnih trgih istega izdelka. Zato bodo v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe med to preiskavo proučena domnevna izkrivljanja, da se oceni, ali bi za odpravo škode po potrebi zadostovala stopnja dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga.

(348)

Vendar ker so stopnje, ki bi bile ustrezne za odpravo škode, višje od stopenj dampinga, je Komisija v tej fazi menila, da tega vidika ni treba obravnavati.

(349)

Komisija je na podlagi zgornje ocene sklenila, da je določitev zneska začasnih dajatev v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe v interesu Unije.

(350)

Glede na ugotovitve Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(351)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(352)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato so odražale položaj teh družb, ugotovljen med to preiskavo. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(353)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (100). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(354)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi zelo različnih stopenj dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora izpolnjevati zahteve iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni bil predložen, je treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(355)

Čeprav je ta račun treba predložiti, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa to ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporabljena stopnja dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(356)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se tako povečanje obsega obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, ki je posledica uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(357)

Za ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(358)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 4, je Komisija uvedla obvezno registracijo uvoza iztiskanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Registracija je bila uvedena z namenom morebitne retroaktivne izterjave dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe. Registracija se je tako izvajala v fazi pred razkritjem.

(359)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza ustaviti.

(360)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta. Takšna odločitev bo sprejeta v zaključni fazi.

(361)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(362)

Dva vzorčena proizvajalca izvoznika na Kitajskem in druge zainteresirane strani, vključno z enim vzorčenim uvoznikom, so predložili svoje pripombe. Pripombe niso zadevale administrativnih napak pri izračunih in bodo po potrebi obravnavane v zaključni fazi.

(363)

Komisija v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani poziva, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(364)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in jih bo morda treba v sklepni fazi preiskave spremeniti –