17.9.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1294

z dne 15. septembra 2020

o mehanizmu Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1999 z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 33 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov določa potrebno zakonodajno podlago za stroškovno učinkovito, pregledno in predvidljivo upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov. Namen je zagotoviti doseganje ciljev energetske unije in dolgoročnih zavez Unije glede emisij toplogrednih plinov v skladu s Pariškim sporazumom ter zlasti ciljev na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti.

(2)

Z Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je bil uveden nov zavezujoč cilj o najmanj 32-odstotnem deležu energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije v Uniji do leta 2030.

(3)

Za dosego zavezujočega cilja Unije o najmanj 32-odstotnem deležu energije iz obnovljivih virov v letu 2030 je potreben prispevek držav članic v obliki deleža energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije. Zavezujoči skupni cilj Unije je podprt z obveznostmi, v skladu s katerimi morajo države članice na podlagi členov 23 in 25 Direktive (EU) 2018/2001 energijo iz obnovljivih virov uvesti tudi v sektorju ogrevanja in hlajenja ter prometnem sektorju. Poleg tega Uredba (EU) 2018/1999 določa okvirni začrtani potek od leta 2021 do leta 2030 za prispevek obnovljivih virov energije vsake države članice in za cilj Unije s tremi referenčnimi vrednostmi, ki naj bi bile dosežene v letih 2022, 2025 in 2027.

(4)

Da bi se državam članicam in Komisiji omogočili ustrezno spremljanje in sprejetje zgodnjih popravnih ukrepov, bi morala Komisija doseganje referenčnih vrednosti v letih 2022, 2025 in 2027 oceniti med drugim na podlagi celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih poročil o napredku držav članic.

(5)

Kadar Komisija pri tem ugotovi, da ena ali več referenčnih vrednosti Unije ni bilo izpolnjenih, bi morale države članice, ki zaostajajo pri nacionalni referenčni vrednosti, zagotoviti izvedbo dodatnih ukrepov, da bi zapolnile vrzel pri izpolnjevanju cilja EU glede energije iz obnovljivih virov za leto 2030. Eden od navedenih ukrepov bi lahko zajemal prostovoljno finančno plačilo v mehanizem Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov, da bi se delno ali popolnoma zapolnila vrzel glede nacionalnih referenčnih vrednosti, pri čemer bi se energija iz obnovljivih virov, proizvedena z napravami, financiranimi z mehanizmom financiranja, statistično pripisala sodelujočim državam članicam in odražala njihovo relativno plačilo. Navedeni mehanizem bi moral državam članicam omogočiti, da povečajo sektorski delež energije iz obnovljivih virov v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa.

(6)

V skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 mora Komisija podpreti ambicije držav članic na področju energije iz obnovljivih virov z omogočitvenim okvirom, vključno z okrepljeno uporabo sredstev Unije. Cilj navedene podpore bi moral biti zlasti znižanje stroškov kapitala za projekte na področju energije iz obnovljivih virov ter okrepitev regionalnega sodelovanja med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami s skupnimi projekti, skupnimi programi podpore in odprtjem programov podpore za električno energijo iz obnovljivih virov proizvajalcem s sedežem v drugih državah članicah. Glede na to in skladno z zahtevami iz člena 5 Direktive (EU) 2018/2001 se lahko sodelovanje države članice v mehanizmu šteje kot odprtje programov podpore za električno energijo iz obnovljivih virov.

(7)

Da bi mehanizem podprl uvajanje energije iz obnovljivih virov po vsej Uniji, bi moral prispevati k omogočitvenemu okviru, zlasti z zagotavljanjem podpore v obliki posojil in nepovratnih sredstev.

(8)

Da bi se zagotovila podpora navedenemu dvojnemu cilju, tj. funkciji zapolnitve vrzeli, vzpostavljeni z Uredbo (EU) 2018/1999, in omogočitvenemu okviru, določenemu v Direktivi (EU) 2018/2001, je z Uredbo (EU) 2018/1999 Komisija pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev potrebnih določb za vzpostavitev in delovanje mehanizma Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov.

(9)

Uredba (EU) 2018/1999 določa mehanizem za pridobivanje virov iz plačil držav članic, sredstev Unije ali prispevkov zasebnega sektorja. Taki viri bi se morali upoštevati ločeno in med posebnimi viri financiranja v proračunski vrstici mehanizma.

(10)

Kot je predvideno v členu 33 Uredbe (EU) 2018/1999, bi se morala dodatna plačila držav članic, s katerimi bi se financirale posebne postavke odhodkov, kot je podpora novim projektom na področju energije iz obnovljivih virov, upoštevati kot zunanji namenski prejemki na podlagi člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (3) o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije. Komisija bi morala preglednost glede izvajanja zunanjih namenskih prejemkov zagotoviti z rednim poročanjem državam članicam.

(11)

Financiranje Unije na podlagi mehanizma se lahko združi s financiranjem iz drugih programov Unije, če je to določeno v ustreznem temeljem aktu in pod pogoji, določenimi v njem.

(12)

Doseganje ciljev mehanizma bi bilo mogoče olajšati z usklajevanjem z instrumenti Unije za podporo naložbam ter sredstvi ali programi Unije ter z operacijami mešanega financiranja v okviru instrumenta Unije za podporo naložbam, zlasti z možnostjo znižanja stroškov kapitala v državah članicah gostiteljicah, s čimer bi se spodbudile naložbe v projekte na področju energije iz obnovljivih virov.

(13)

Usklajevanje podpore Unije in nacionalne podpore za nove projekte na področju energije iz obnovljivih virov se lahko opira na dolgoročni časovni načrt, objavljen v skladu s členom 6(3) Direktive (EU) 2018/2001.

(14)

Pomembno vlogo pri financiranju mehanizma in pospeševanju uvedbe projektov na področju energije iz obnovljivih virov v okviru navedenega mehanizma imajo lahko prispevki iz zasebnega sektorja. Šteti bi jih bilo treba kot dodatek k zavezujočemu cilju Unije glede najmanj 32 %. Prispevki zasebnega sektorja lahko torej prinesejo dodano vrednost in zagotovijo dodatnost projektov. Za povečanje preglednosti take dodatnosti bi se lahko zato energija iz obnovljivih virov, proizvedena s projekti, ki prejemajo podporo iz prispevkov zasebnega sektorja, povezala z zelenim znakom na ravni Unije iz člena 19(13) Direktive (EU) 2018/2001 v skladu s taksonomijo trajnostnega financiranja. Da bi spodbudili prispevke zasebnega sektorja, lahko zasebni subjekt, ki prispeva k mehanizmu, zaprosi za pridobitev potrdil o izvoru za proizvodnjo energije, ki ustreza njegovemu prispevku, in ki se lahko izdajo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v skladu s členom 19 Direktive (EU) 2018/2001 ter ob upoštevanju nacionalne zakonodaje.

(15)

Uredba (EU) 2018/1999 med drugim določa podporo iz mehanizma v obliki premije, plačane poleg tržne cene. Objavljanje razpisov in oddaja ponudb iz člena 33 navedene uredbe se bosta izvajala s finančno podporo iz mehanizma v obliki nepovratnih sredstev.

(16)

Mehanizem bi moral omogočiti pravočasno razpoložljivost ustreznih finančnih virov za dodeljene projekte, kar lahko vključuje izplačevanje podpore za naložbe vnaprej ali na podlagi doseganja mejnikov.

(17)

Poleg tega se lahko z mehanizmom na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999 zagotovi podpora v obliki finančnih instrumentov, kot so posojila z nižjo obrestno mero. Za izvajanje navedenih finančnih instrumentov in hkratno zagotovitev skladnosti s prizadevanji za racionalizacijo finančnih instrumentov Unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 je primerno tako podporo zagotoviti z drugimi instrumenti ali programi Unije. Stroškovno učinkovitost podpore bi bilo mogoče okrepiti z združevanjem vračljivih in nevračljivih oblik podpore, na primer s prispevki za operacije mešanega financiranja v okviru instrumenta Unije za podporo naložbam.

(18)

Z mehanizmom bi bilo treba dodeliti podporo na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov za nove projekte na področju energije iz obnovljivih virov, pri čemer bi morale biti vse tehnologije, ki so na podlagi Direktive (EU) 2018/2001 opredeljene kot tehnologije na področju energije iz obnovljivih virov, upravičene do podpore v okviru mehanizma financiranja. Skladiščenje energije bi lahko bilo do podpore iz mehanizma upravičeno samo, če bi se uvedlo skupaj z novo zmogljivostjo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Projekti na področju obnovljive energije, podprti z mehanizmom, bi morali biti skladni z ustrezno okoljsko zakonodajo Unije in nacionalno okoljsko zakonodajo, hkrati pa bi morali v celoti spoštovati mednarodno pravo.

(19)

Komisija bi morala biti na podlagi preferenc, ki jih izrazijo države članice gostiteljice in prispevajoče države članice, zmožna v skladu z merili iz člena 4(5) Direktive (EU) 2018/2001 omejiti postopke za dodelitev nepovratnih sredstev na specifične tehnologije, kadar bi odprtje podpore za vse proizvajalce energije iz obnovljivih virov dalo neoptimalen rezultat, zlasti glede električne energije.

(20)

Komisija lahko na podlagi člena 3(5) Direktive (EU) 2018/2001 in na podlagi preferenc, ki jih izrazijo države članice gostiteljice in prispevajoče države članice, organizira posebne postopke za dodelitev nepovratnih sredstev, katerih cilj je podpreti manjše projekte ali inovativne projekte, vključno s projekti v najbolj oddaljenih regijah ter na izoliranih ali majhnih otokih, kot del prispevka mehanizma k omogočitvenemu okviru.

(21)

Postopek mehanizma za dodelitev bi moral zagotavljati zadostno konkurenco, da lahko vložniki razkrijejo svoje resnične stroške in da se prepreči tajno dogovarjanje, da se minimizirajo stroški transakcij za Komisijo in vložnike ter da se poveča verjetnost, da lahko uspešni vložnik vzpostavi nove projekte na področju obnovljive energije.

(22)

V skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 bi bilo treba podporo za projekte, financirane s prostovoljnimi plačili držav članic, ki jih država članica nameni zapolnitvi vrzeli v svojem nacionalnem okvirnem začrtanem poteku, dodeliti projektom, ki so oddali ponudbe za najnižjo ceno ali premijo. Druga merila za dodelitev, kot so merila za upravičenost ali izbor, se lahko za projekte določijo na podlagi omogočitvene funkcije mehanizma, tudi kar zadeva okoljski vpliv projektov.

(23)

Izplačilo podpore mehanizma bi moralo biti povezano tudi s preverjenimi povečanji zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ali proizvodnje energije iz obnovljivih virov v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ali prometa, uresničenimi s projekti, ki prejmejo nepovratna sredstva iz mehanizma. Taki rezultati bi morali biti podrobno opredeljeni v sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev, ob bistveno slabšem rezultatu v primerjavi z načrtovanimi povečanji zmogljivosti (v kilovatih) ali proizvodnje energije, kot so določena v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev, tako bi lahko organ, ki podeljuje nepovratna sredstva, uporabil ustrezne določbe o prekinitvi, preklicu in zmanjšanju iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

(24)

Mehanizem bi bilo treba izvajati v skladu z načeloma dobrega finančnega poslovodenja in smotrnosti, določenima v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046. Zlasti bi morala Komisija sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se pri izvajanju dejavnosti, ki se financirajo na podlagi te uredbe, zaščitijo finančni interesi Unije, na primer z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufiji, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim ter učinkovitimi pregledi, v primeru odkritih nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov.

(25)

Kadar postopek za dodelitev nepovratnih sredstev ni uspešen, je primerno, da Komisija prispevajoči državi članici omogoči, da bodisi povrne znesek, ki ga je prispevala, bodisi počaka, da Komisija organizira nov razpis, glede na to, da se lahko sredstva mehanizma, ki se štejejo za zunanje namenske prejemke, samodejno prenesejo. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti primeren računovodski sistem. Če država članica čaka, da bo Komisija organizirala nov razpis, bi se moralo do organizacije novega razpisa šteti, da je sprejela dodatne ukrepe v skladu s členom 32(3) Uredbe (EU) 2018/1999.

(26)

Če vložniku ne uspe izvesti projekta in da bi zaščitili legitimna pričakovanja držav članic, bi bilo primerno, da se za države članice, sodelujoče v projektu, ki ga vložniku ni uspelo izvesti, šteje, da so sprejele dodatne ukrepe v skladu s členom 32(3) Uredbe (EU) 2018/1999 za količino energije, ki jo Komisija izračuna in upošteva ločeno na podlagi pričakovane proizvodne zmogljivosti, finančnega prispevka, ki ga je plačala zadevna država članica, in najvišjih cen, ki veljajo za razpis, v katerem se je zadevna država članica zavezala k sodelovanju, za obdobje, v katerem bi bile s projektom ustvarjene statistične koristi v skladu s členom 27(2). To ne bi smelo posegati v cilj iz Direktive (EU) 2018/2001, v skladu s katerim naj bi Unija do leta 2030 dosegla vsaj 32-odstotni delež energije iz obnovljivih virov.

(27)

Kar zadeva postopke za dodelitev nepovratnih sredstev, bi morala Komisija mehanizem financiranja izvajati neposredno ali prek izvajalske agencije. V skladu s členom 69 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 bi morala imeti Komisija možnost, da na izvajalsko agencijo ustrezno prenese določene naloge izvajanja, kot so priprava razpisov za zbiranje predlogov, postopek ocenjevanja, pogodbeno upravljanje nepovratnih sredstev in spremljanje izvajanja projektov. Kar zadeva podporo v kateri koli obliki, določeni v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046, razen nepovratnih sredstev, se bo izvajala prek drugih instrumentov ali programov Unije s poveritvijo nalog izvrševanja proračuna.

(28)

Na podlagi člena 33(3) Uredbe (EU) 2018/1999 države članice gostiteljice obdržijo pravico, da odločijo, ali in pod katerimi pogoji dovolijo, da se za naprave na njihovem ozemlju dodeli podpora iz mehanizma financiranja. Skladno z navedeno določbo bi bilo treba državam članicam gostiteljicam omogočiti, da izrazijo preference glede razpisov za zbiranje predlogov, ki naj bi se izvedli z mehanizmom, kolikor se nanašajo na izvajanje projektov na njihovem ozemlju, tudi kar zadeva okoljski vpliv projektov.

(29)

Ob upoštevanju dvojnega cilja mehanizma, ki po eni strani zapolnjuje vrzel v smislu člena 33(1) Uredbe (EU) 2018/1999, po drugi strani pa podpira omogočitveni okvir na podlagi člena 33(2) Uredbe (EU) 2018/1999, bi morale imeti države članice pomembno vlogo pri izvajanju mehanizma.

(30)

Energija iz obnovljivih virov, ki jo vsako leto proizvedejo naprave, ki so prejele nevračljivo finančno podporo iz mehanizma financiranja, bi morala biti statistično pripisana sodelujočim državam članicam tako, da se upoštevajo relativni finančni prispevki ter porazdelitev statističnih koristi, ki so bile dosežene s posameznim razpisom za zbiranje predlogov, med prispevajoče države članice in države članice gostiteljice. Statistično pripisana energija iz obnovljivih virov bi morala biti vključena v izračun deleža obnovljivih virov energije sodelujočih držav članic na podlagi člena 7 Direktive (EU) 2018/2001. Za obdobje med podpisom sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev za projekt in začetkom proizvodnje energije iz obnovljivih virov pri navedenem projektu bi se moralo za sodelujoče države članice šteti, da so sprejele dodatne ukrepe v skladu s členom 32(3) Uredbe (EU) 2018/1999 za količino energije, izračunano na podlagi pričakovane proizvodne zmogljivosti navedenega projekta, zadevnega finančnega prispevka in najvišjih cen, ki veljajo za razpis za zbiranje predlogov. Po tem obdobju bi se moralo za države članice šteti, da so sprejele dodatne ukrepe v skladu s členom 32(3) Uredbe (EU) 2018/1999 za dejansko proizvedeno energijo. Energija iz obnovljivih virov, proizvedena z napravami, financiranimi izključno iz virov, ki niso plačila držav članic, se statistično ne bi smela šteti k nacionalnim prispevkom držav članic, temveč k cilju Unije glede vsaj 32-odstotnega deleža v bruto porabi končne energije do leta 2030.

(31)

Prispevajoče države članice in države članice gostiteljice imajo zato velike spodbude za sodelovanje v mehanizmu in bi torej morale imeti korist od dodelitve statističnih koristi. Kar zadeva prispevajoče države članice, bi jim moral mehanizem omogočati, da se jim za vsak plačani euro pripiše energija iz obnovljivih virov, da imajo v primerjavi z zgolj nacionalno uvedbo obnovljivih virov energije korist od prihranka stroškov in potenciala cenovno ugodne energije iz obnovljivih virov v številnih sektorjih ter da imajo korist od nizkih stroškov transakcij. Poleg tega bi moral ta mehanizem olajšati skladnost z njihovim temeljnim ciljem v zvezi z obnovljivimi viri energije za leto 2020.

(32)

Mehanizem bi moral državam članicam gostiteljicam omogočiti, da pridobijo številne prednosti, po možnosti brezplačno, da imajo korist od lokalnih naložb in ustvarjanja delovnih mest, zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in boljše kakovosti zraka, da posodobijo svoje nacionalne energetske sisteme in zmanjšajo odvisnost od uvoza. Poleg tega bi morale države članice gostiteljice prejeti statistične koristi v zvezi s stroški, ki nastanejo z dejanskim projektom, na primer stroški omrežja. Za zajetje teh stroškov bi bilo upravičeno, da bi države članice gostiteljice prejele te statistične koristi tudi v primeru, ko je bila naprava financirana z drugimi viri, kot so plačila držav članic.

(33)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za energetsko unijo, ustanovljenega na podlagi člena 44 Uredbe (EU) 2018/1999 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vsebuje določbe, potrebne za izvajanje in delovanje mehanizma Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: mehanizem).

Člen 2

Cilji

1.   Z mehanizmom se podpira uvajanje energije iz obnovljivih virov po vsej Uniji.

2.   V ta namen mehanizem izpolnjuje naslednji funkciji:

(a)

zagotavlja podporo za nove projekte na področju energije iz obnovljivih virov v Uniji z namenom zapolnitve vrzeli v okvirnem začrtanem poteku Unije v skladu s členom 33(1) Uredbe (EU) 2018/1999 (v nadaljnjem besedilu: funkcija zapolnitve vrzeli);

(b)

prispeva k omogočitvenemu okviru v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) 2018/1999 ter s tem podpira uvajanje energije iz obnovljivih virov po vsej Uniji ne glede na vrzel v okvirnem začrtanem poteku Unije (v nadaljnjem besedilu: omogočitvena funkcija).

3.   Če ni v tej uredbi drugače določeno, se z mehanizmom dodelijo njegovi viri za podporo uvajanju energije iz obnovljivih virov po vsej Uniji v skladu s pravili iz te uredbe, brez razlikovanja med funkcijama iz odstavka 2 tega člena.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„mehanizem“ pomeni mehanizem Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov iz člena 33 Uredbe (EU) 2018/1999;

(2)

„funkciji mehanizma“ pomenita funkcijo zapolnitve vrzeli in omogočitveno funkcijo mehanizma Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov;

(3)

„prispevajoča država članica“ pomeni državo članico, ki neposredno vplačuje v mehanizem v skladu s členom 33(1) ali (2) Uredbe (EU) 2018/1999;

(4)

„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, ki dovoljuje namestitev fizičnih naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, financiranih iz mehanizma, na svojem ozemlju;

(5)

„sodelujoče države članice“ pomenijo prispevajoče države članice in države članice gostiteljice;

(6)

„nosilec projekta“ pomeni osebo ali subjekt, ki razvija projekt na področju energije iz obnovljivih virov;

(7)

„sredstva Unije“ pomenijo vsako obliko finančne podpore Unije, vključno z instrumenti Unije za podporo naložbam ter sredstvi ali programi, s katerimi se zagotavljajo finančni instrumenti, ne glede na to, ali je del proračuna Evropske unije ali ne;

(8)

„prostovoljno finančno plačilo“ pomeni plačilo, ki ga država članica izvede za funkcijo zapolnitve vrzeli v skladu s členom 33(1) Uredbe (EU) 2018/1999;

(9)

„dodatna plačila“ pomenijo plačila, ki jih države članice izvedejo neposredno za omogočitveno funkcijo v skladu s točko (a) člena 33(2) Uredbe (EU) 2018/1999;

(10)

„plačilo“ pomeni dodatno plačilo in prostovoljno finančno plačilo;

(11)

„usklajevanje“ pomeni usklajevanje med mehanizmom financiranja in katerim koli drugim instrumentom financiranja Unije ali nacionalnim instrumentom financiranja v skladu s členom 24;

(12)

„operacija mešanega financiranja“ pomeni operacijo, ki je podprta s proračunom Unije ter združuje nevračljive in vračljive oblike podpore ali vračljive oblike podpore iz proračuna Unije z vračljivimi oblikami podpore iz razvojnih ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(13)

„najvišja cena“ pomeni najvišjo ceno za kilovaturo ali kilovat, ki jo je mogoče dodeliti v okviru določenega razpisa in nad katero se vloge izključijo iz postopka za dodelitev nepovratnih sredstev;

(14)

„energija iz obnovljivih virov“ ima isti pomen, kot ji je pripisan s členom 2(1) Direktive (EU) 2018/2001;

(15)

„dodatna enota“ pomeni določeno količino zmogljivosti za proizvodnjo (v kilovatih) ali proizvedene energije (v kilovaturah) v skladu s členom 7 Direktive (EU) 2018/2001, ki jo je mogoče pripisati sami izvedbi podpore, zagotovljene z mehanizmom;

(16)

„plačilo glede na ponujeno ceno“ pomeni postopek za dodelitev nepovratnih sredstev, v katerem se vložnikom dodeli podpora v obliki nepovratnih sredstev, ki ustreza ceni na dodatno enoto, ponujeni v njihovi vlogi;

(17)

„plačilo po enotni poravnalni ceni“ pomeni postopek za dodelitev nepovratnih sredstev, v katerem se vložnikom dodeli podpora v obliki nepovratnih sredstev, ki ustreza ceni na dodatno enoto, določeni ob poravnavi postopka dodelitve;

(18)

„spremenljiva premija“ pomeni operativno podporo v obliki premije na kilovaturo, izračunano kot razlika med povprečno veleprodajno ceno na cenovnem območju, na katerem je naprava, in ceno, določeno s postopkom za dodelitev nepovratnih sredstev;

(19)

„fiksna premija“ pomeni operativno podporo v obliki premije na kilovaturo, dodane tržni ceni, katere znesek je določen s postopkom za dodelitev nepovratnih sredstev;

(20)

„podpora za naložbe“ pomeni plačila iz mehanizma v zvezi z namestitvijo zmogljivosti za dodatne enote na kilovat;

(21)

„operativna podpora“ pomeni prispevke iz mehanizma, ki se nanašajo na stalno obratovanje podjetja in se izplačajo na dodatno enoto proizvedenih kilovatur.

Člen 4

Viri financiranja

1.   V skladu s členom 33 Uredbe (EU) 2018/1999 se lahko ukrepi v okviru mehanizma financirajo iz plačil držav članic, sredstev Unije ali prispevkov zasebnega sektorja.

2.   Mehanizem lahko prejme prostovoljna plačila držav članic v skladu s členom 32(3)(d) Uredbe (EU) 2018/1999 ali dodatna plačila držav članic v skladu s členom 33(2)(a) Uredbe (EU) 2018/1999.

3.   Mehanizem lahko prejme proračunske prispevke iz drugih programov Unije v skladu s temeljnimi akti, ki se uporabljajo. Kadar ti temeljni akti, ki se uporabljajo, tako določajo, se ti prispevki uporabljajo v skladu z določbami te uredbe, zlasti da bi prispevali k omogočitvenemu okviru v skladu s členom 3(5) Direktive (EU) 2018/2001. Komisija odloči, za katere razpise se ti prispevki uporabijo.

4.   Mehanizem lahko prejme prispevke zasebnega sektorja od katerega koli zasebnega subjekta, naj si bo fizična ali pravna oseba. Preden zasebni subjekt prispeva v mehanizem, lahko navede preferenčni razpis za zbiranje predlogov, za katerega je plačilo namenjeno, ali vrsto tehnologije ali končne uporabe, ki jo želi podpreti, brez izkrivljanja tržne konkurence, hkrati pa lahko zaprosi za prejem potrdil o izvoru, ki se lahko izdajo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Komisija lahko upošteva to preferenco, ki zanjo ni zavezujoča. Zasebni subjekt prispeva v mehanizem v treh mesecih od prejetja informacij o končnih elementih razpisa za zbiranje predlogov.

Člen 5

Izvajanje in oblike financiranja

1.   Mehanizem se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali posrednim upravljanjem z organi iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.

2.   V skladu s členom 33 Uredbe (EU) 2018/1999 mehanizem izpolnjuje cilje iz člena 2 tako, da zagotavlja financiranje v kateri koli od oblik, določenih v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046, vključno z nepovratnimi sredstvi. Zagotovi lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

3.   Mehanizem lahko svoje cilje iz člena 2 izpolni tudi z dodelitvijo finančne podpore ob uskladitvi z drugimi instrumenti in programi Unije, kot določa poglavje III.

Člen 6

Prispevek mehanizma k omogočitvenemu okviru

1.   Mehanizem prispeva k omogočitvenemu okviru v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) 2018/1999, med drugim za namen znižanja stroškov kapitala za projekte na področju energije iz obnovljivih virov in krepitve regionalnega sodelovanja med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami. V ta namen:

(a)

lahko Komisija dodeli sredstva Unije, prejeta v skladu s členom 4(3);

(b)

se lahko podpora, dodeljena z mehanizmom, uskladi s financiranjem iz drugih nacionalnih programov in/ali instrumentov ali programov in/ali instrumentov Unije v skladu z določbami te uredbe.

2.   Ko mehanizem zagotovi podporo kot del prispevka k omogočitvenemu okviru, se ustrezno uporabijo načela postopka za dodelitev nepovratnih sredstev v skladu s členom 15(4) in druge ustrezne določbe te uredbe.

POGLAVJE II

NEVRAČLJIVA PODPORA V OBLIKI NEPOVRATNIH SREDSTEV

Oddelek I

Izražanje interesa držav članic in postopek za dodelitev nepovratnih sredstev

Člen 7

Izražanje interesa držav članic

1.   Komisija vsako leto pozove države članice, naj izrazijo interes za sodelovanje kot prispevajoče države članice in/ali države članice gostiteljice v postopkih za dodelitev nepovratnih sredstev, organiziranih z mehanizmom, in državam članicam posreduje okvirni koledar, ki zajema postopkovne faze od izražanja interesa do razpisov za zbiranje predlogov ter navedbe, kdaj namerava Komisija organizirati naslednji razpis za izražanje interesa.

2.   Države članice, ki so zainteresirane, da bi sodelovale kot države članice gostiteljice, in kjer je ustrezno, tretje države v skladu z zahtevami iz člena 11 Direktive (EU) 2018/2001 zagotovijo Komisiji vsaj naslednje informacije:

(a)

največjo skupno zmogljivost ali energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, na ozemlju države članice gostiteljice, ki je na voljo za projekte, podprte z mehanizmom, vključno po posameznih tehnologijah in letih, kjer je primerno;

(b)

prednostne tehnologije ali sektorje končne uporabe;

(c)

največjo zmogljivost ali energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno s projekti, po posameznih tehnologijah, kjer je primerno;

(d)

vse lokacijske ali geografske omejitve, kjer je primerno;

(e)

zahtevani minimalni delež statističnih koristi, ki se razdeli državi članici gostiteljici v skladu s členom 27, po posameznih tehnologijah, kjer je primerno, vključno z oceno stroškov integracije v sistem;

(f)

navedbo nacionalne regulativne ureditve po posameznih tehnologijah, ki se uporablja za nosilce projektov v zvezi s porazdelitvijo stroškov omrežja;

(g)

morebitne druge preference ali omejitve, vključno z okoljskimi merili, z utemeljitvijo.

3.   Države članice, ki so zainteresirane, da bi sodelovale kot prispevajoče države članice, zagotovijo Komisiji vsaj naslednje informacije:

(a)

količine energije, proizvedene iz obnovljivih virov, izražene v kilovaturah, ki jih nameravajo podpreti prek mehanizma in jih izkoristiti v smislu statistične dodelitve;

(b)

okvirni najvišji proračun na kilovaturo/kilovat, ki ga lahko izplačajo za svoje statistične koristi;

(c)

najvišji nameravani finančni prispevek v eurih v mehanizem financiranja po posameznem postopku za dodelitev nepovratnih sredstev;

(d)

naklonjenost postopku za dodelitev nepovratnih sredstev, ki je tehnološko nevtralen, obsega več tehnologij ali se nanaša na specifično tehnologijo, projekt ali končno rabo, v skladu z merili iz člena 4(5) Direktive (EU) 2018/2001;

(e)

zahtevani minimalni delež statističnih koristi, ki se jim razdeli v skladu s členom 27, po posameznih tehnologijah, če je primerno;

(f)

druge preference, ki so pomembne za njihov finančni prispevek, vključno z okoljskimi merili.

4.   Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4) Komisija ne objavi nobenih informacij, ki jih država članica zagotovi v okviru izražanja interesa, razen kjer zadevna država članica to izrecno dovoli.

5.   Komisija upošteva informacije, ki jih na podlagi tega člena zagotovijo države članice gostiteljice in prispevajoče države članice, pri pripravi razpisov za zbiranje predlogov in zlasti glede:

(a)

ciljev razpisa;

(b)

oblike nepovratnih sredstev (podpora za naložbe ali operativna podpora);

(c)

energije iz obnovljivih virov, proizvedene med obdobjem podpore, ali zmogljivosti (v kilovaturah ali kilovatih), na podlagi katere bo temeljila dodelitev;

(d)

upravičenih tehnologij;

(e)

najvišje cene;

(f)

lokacijskih, geografskih in regulativnih omejitev ter okoljskih meril;

(g)

obdobja uresničevanja projektov;

(h)

porazdelitve statističnih koristi med prispevajočimi državami članicami in državami članicami gostiteljicami;

(i)

meril za dodelitev finančne podpore.

6.   Komisija izračuna najvišjo ceno, navedeno v odstavku 5 tega člena med drugim na podlagi informacij, ki jih države članice zagotovijo med izražanjem interesa, ustreznih primerjalnikov, kot so rezultati preteklih razpisov, študij stroškov ter rezultatov modeliranja, kjer je primerno. V izračunu bodo upoštevani izravnani stroški energije tehnologije za energijo iz obnovljivih virov, ki se redno prilagajajo.

7.   Komisija državam članicam pred objavo razpisa sporoči namero za objavo razpisa za zbiranje predlogov in predvidene elemente iz prejšnjih dveh odstavkov.

8.   Države članice lahko izrazijo stališča o informacijah, ki jih je sporočila Komisija na podlagi prejšnjega odstavka. Komisija po pregledu teh pripomb v primerjavi s cilji mehanizma državam članicam sporoči končne elemente iz odstavkov 5 in 6.

Člen 8

Zavezujoče zaveze držav članic gostiteljic

1.   Države članice gostiteljice Komisiji v treh mesecih po prejetju informacij iz člena 7(8) potrdijo nepreklicno in brezpogojno zavezo o sodelovanju v mehanizmu glede dovoljenja, da naprave na njihovem ozemlju prejmejo podporo v okviru mehanizma v skladu z nacionalno regulativno ureditvijo. Navedena zaveza je zavezujoča.

2.   Kar zadeva zahteve, ki jih morajo izpolnjevati projekti na njihovem ozemlju, da prejmejo podporo v okviru mehanizma, države članice gostiteljice zagotovijo naslednje informacije:

(a)

največjo zmogljivost na ozemlju države članice gostiteljice, ki je na voljo za projekte, podprte z mehanizmom, vključno po posameznih tehnologijah in letih, kjer je primerno;

(b)

največjo možno energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno s projekti, in lokacijske omejitve, kjer je primerno;

(c)

nacionalno ureditev, ki se uporablja za nosilce projektov v zvezi s podprtimi stroški omrežja;

(d)

druge ustrezne elemente.

3.   Komisija pri pripravi postopka za dodelitev nepovratnih sredstev upošteva informacije, prejete v skladu z odstavkom 2 tega člena.

4.   Država članica gostiteljica, ki potrjuje svojo zavezo, zagotovi Komisiji potrebno upravno pomoč za izvajanje mehanizma, zlasti za namene sporočanja količine energije iz obnovljivih virov, proizvedene s projekti, ki prejemajo nevračljivo podporo iz mehanizma in so v državi članici gostiteljici.

5.   Določbe tega člena se ustrezno uporabljajo za tretje države, ki sodelujejo v mehanizmu in gostijo projekte.

Člen 9

Sporočanje najvišjih cen s strani Komisije

Komisija na podlagi zavezujočih zavez držav članic gostiteljic in z uporabo pristopa iz člena 7(6) določi in sodelujočim državam članicam sporoči najvišjo ceno in najvišji proračun v eurih, ki je na voljo za vsak posamezen razpis za zbiranje predlogov, ter navede možnosti za državo članico, če je rezultat razpisa za zbiranje predlogov pod najvišjo ceno.

Člen 10

Zavezujoče zaveze prispevajočih držav članic

Prispevajoče države članice Komisiji v treh mesecih po prejemu sporočila o najvišjih cenah iz člena 9 potrdijo nepreklicno in brezpogojno zavezo o zagotovitvi plačil v mehanizem v zvezi z enim ali več razpisi za zbiranje predlogov. Zaveza prispevajoče države članice je zavezujoča in obsega vsaj naslednje elemente v zvezi s prispevki v mehanizem:

(a)

obseg finančnega prispevka države članice (v eurih) na postopek za dodelitev nepovratnih sredstev ali proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ki jo bo država članica podprla in od nje imela korist v smislu statistične dodelitve, izraženo v kilovatih ali kilovaturah, glede na končno najvišjo ceno, skupaj z najvišjim razpoložljivim proračunom v eurih;

(b)

časovni razpored plačil;

(c)

navedbo, ali se plačilo izvede na podlagi odstavka 1 ali 2 člena 33 Uredbe (EU) 2018/1999;

(d)

porazdelitev statističnih koristi med prispevajočimi državami članicami in državami članicami gostiteljicami.

Člen 11

Razpis za zbiranje predlogov

1.   Komisija na podlagi zavezujočih zavez držav članic gostiteljic, in kjer je ustrezno, tretjih držav ter zavezujočih zavez prispevajočih držav članic pravočasno objavi razpis ali razpise za zbiranje predlogov. Komisija lahko hkrati objavi več razpisov ali v okviru istega razpisa izvede več postopkov za dodelitev nepovratnih sredstev. Lahko se tudi odloči, da ne bo objavila razpisa za zbiranje predlogov, kadar so rezultat interesa, ki ga izrazijo prispevajoče države članice in/ali države članice gostiteljice, premajhne količine za uspešno izvedbo razpisa ali kadar bi bili povezani stroški transakcij previsoki, kar se oceni za vsak posamezen razpis za zbiranje predlogov.

2.   Razpis za zbiranje predlogov se objavi potem, ko se plačila držav članic prenesejo v proračun Unije.

Člen 12

Postopek ocenjevanja

1.   Komisija po preverjanju meril za upravičenost oceni predložene predloge v skladu s postopkom iz člena 200 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.   Sredstva se najprej dodelijo vlogi z najnižjo ceno, nato pa po vrsti od najnižje do najvišje cene, razen kadar se skladno s členom 21 uporabijo druga merila za dodelitev.

Člen 13

Neuspešen postopek za dodelitev nepovratnih sredstev

Kadar po plačilu prispevajoče države članice v mehanizem postopek za dodelitev ni zaključen, med drugim zato, ker se noben primeren vložnik ni odzval na razpis za zbiranje predlogov, Komisija prispevajoči državi članici omogoči, da bodisi dobi nazaj znesek, ki ga je prispevala, bodisi da se obdrži prispevek v mehanizem in uporabi v novem razpisu za zbiranje predlogov, za katerega bo morala država članica potrditi svojo zavezo v skladu s členom 10.

Člen 14

Neizvedba projekta s strani nosilca projekta

1.   Kadar nosilcu projekta ne uspe uresničiti projekta v skladu z razpisom za zbiranje predlogov in ustreznim sporazumom o dodelitvi nepovratnih sredstev, se uporabijo ustrezne določbe o prekinitvi, preklicu in zmanjšanju iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.   Kadar se v skladu z odstavkom 1 s projektom ne zagotovi pričakovana proizvodna zmogljivost ali proizvede količina energije iz obnovljivih virov, se statistične koristi državam članicam pripišejo na podlagi dejanske zagotovljene zmogljivosti ali proizvedene energije iz obnovljivih virov. V takem primeru se za sodelujoče države članice šteje, da so sprejele dodatne ukrepe v skladu s členom 32(3) Uredbe (EU) 2018/1999 za količino energije, ki jo Komisija izračuna na podlagi pričakovane proizvodne zmogljivosti, finančnega prispevka, ki ga je plačala država članica, in najvišjih cen, ki veljajo za razpis, na katerem se je država članica zavezala k sodelovanju, za obdobje, v katerem bi projekt ustvaril statistične koristi v skladu s prvim stavkom člena 27(2).

ODDELEK II

Priprava postopka za dodelitev nepovratnih sredstev

Člen 15

Načela postopka za dodelitev nepovratnih sredstev

1.   Nepovratna sredstva se dodelijo z razpisi za zbiranje predlogov, ki jim sledi postopek za dodelitev nepovratnih sredstev.

2.   Kadar država članica v mehanizem prispeva s prostovoljnim finančnim plačilom v skladu s členom 32(3) Uredbe (EU) 2018/1999, se lahko tak prispevek dodeli samo projektom, izbranim v okviru postopka za dodelitev, katerega edino merilo za dodelitev je najnižja cena.

3.   Kadar država članica prispeva v mehanizem z dodatnim plačilom v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) 2018/1999, se lahko tak prispevek dodeli skupnim projektom, skupnim projektom s tretjimi državami, skupnim shemam podpore, manjšim ali inovativnim tehnološkim projektom, projektom v najbolj oddaljenih regijah ter na izoliranih ali manjših otokih, razvoju projektov za vključitev obnovljivih virov v energetski sistem ali drugim projektom, ki prispevajo k omogočitvenemu okviru v skladu s členom 3(5) Direktive (EU) 2018/2001.

4.   Pri pripravi postopka za dodelitev se upoštevajo naslednja načela:

(a)

zagotovi se konkurenčni postopek med vlogami za nepovratna sredstva, da se doseže stroškovno učinkovito uvajanje energije iz obnovljivih virov;

(b)

ublaži se finančno tveganje za vložnike v različnih postopkih za dodelitev nepovratnih sredstev;

(c)

omejijo se stroški transakcij za vložnike in prispevajoče države članice.

Člen 16

Področje uporabe postopka za dodelitev nepovratnih sredstev

1.   Dodelitev podpore v obliki nepovratnih sredstev se izvede prek postopkov za dodelitev nepovratnih sredstev, ki imajo lahko različna področja uporabe, v skladu z merili iz člena 4(5) Direktive (EU) 2018/2001, kot sledi:

(a)

ocena izvedljivosti tehnološko nevtralnih postopkov za dodelitev nepovratnih sredstev, v katerih so skladno z Direktivo (EU) 2018/2001 upravičene vse tehnologije;

(b)

namesto tega proučitev uporabe postopkov za dodelitev nepovratnih sredstev za več tehnologij, v katerih so v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 samo specifične tehnologije upravičene do medsebojnega konkuriranja;

(c)

postopki za dodelitev nepovratnih sredstev za specifično tehnologijo, v katerih je v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 upravičena ena specifična tehnologija;

(d)

postopki za dodelitev nepovratnih sredstev za specifičen projekt, v katerih si razvijalci projektov konkurirajo za razvoj vnaprej opredeljenega projekta, ki lahko vključuje omejitve na specifično tehnologijo in/ali specifično lokacijo, ki jo vnaprej opredeli država članica gostiteljica;

(e)

postopki za dodelitev nepovratnih sredstev za specifično končno uporabo, v katerih so upravičeni samo projekti, namenjeni specifični končni uporabi, kot so ogrevanje in hlajenje ali promet.

2.   Komisija odloči o področju uporabe postopka za dodelitev nepovratnih sredstev ob upoštevanju preferenc, ki so jih izrazile prispevajoče države članice in države članice gostiteljice, razvoja trga z energijo iz obnovljivih virov v Uniji in drugih ustreznih okoliščin.

3.   Postopki za dodelitev nepovratnih sredstev iz odstavka 1 tega člena so lahko odprti za projekte na področju energije iz obnovljivih virov v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa, da se tako razišče stroškovno učinkovit potencial ter spodbujata zbliževanje in sodelovanje.

Člen 17

Oblika in dodelitev nepovratnih sredstev

1.   V mehanizmu se dodelijo nepovratna sredstva za:

(a)

podporo za naložbe, ki se dodeli za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;

(b)

operativno podporo, ki se poleg tržnih prihodkov dodeli za spodbujanje delovanja naprav za energijo iz obnovljivih virov z zagotavljanjem fiksnih in spremenljivih premij.

2.   Komisija odloči o obliki podpore za dodeljene projekte ob upoštevanju preferenc, ki so jih izrazile prispevajoče države članice in države članice gostiteljice, razvoja trga z energijo iz obnovljivih virov v Uniji in drugih ustreznih okoliščin.

Člen 18

Podpora za naložbe

Kadar se z mehanizmom zagotavlja podpora za naložbe, bodo oblika podpore, njeno izplačevanje in druga posebna pravila določeni v ustreznem razpisu ali razpisih za zbiranje predlogov.

Člen 19

Operativna podpora

Kadar se z mehanizmom zagotavlja operativna podpora, je ta lahko v obliki fiksne premije ali spremenljive premije. Njeno izplačevanje in druga posebna pravila bodo določeni v ustreznem razpisu ali razpisih za zbiranje predlogov.

Člen 20

Merila za upravičenost in izbor

Merila za upravičenost in merila za izbor se določijo v razpisu za zbiranje predlogov ob ustreznem upoštevanju ciljev ukrepa ter v skladu s členoma 197 in 198 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

Člen 21

Merila za dodelitev

1.   Merila za dodelitev za predloge se določijo v razpisu za zbiranje predlogov ter so skladna s členom 15(2) glede funkcije zapolnitve vrzeli in členom 3(5) Direktive (EU) 2018/2001 glede omogočitvene funkcije.

2.   Kar zadeva omogočitveno funkcijo, se v merilih za dodelitev za predloge kar najbolj upoštevajo preference, ki so jih izrazile države članice, zlasti glede okoljskih meril.

3.   Za demonstracijske projekte, ki predstavljajo pomembno inovacijo, se lahko v razpisu za zbiranje predlogov določijo specifična merila za dodelitev, zlasti glede vlog v postopku za dodelitev za specifično tehnologijo ali specifičen projekt.

Člen 22

Dodeljena dobrina in količina

1.   Dobrina in količina, ki se dodelita v postopku za dodelitev nepovratnih sredstev, se lahko opredelita v smislu nameščene zmogljivosti v kilovatih ali proizvodnje energije v kilovaturah. Namesto tega se lahko količina opredeli v smislu proračuna v eurih, proizvodna zmogljivost ali proizvedena energija pa se lahko dodeljujeta, dokler ni proračun izčrpan.

2.   Kadar je postopek za dodelitev nepovratnih sredstev opredeljen v smislu zmogljivosti ali energije, proizvedene iz obnovljivih virov, se v njem določi ciljna količina, podpora pa se dodeli projektom z najvišjo oceno glede na ustrezna merila za dodelitev, dokler ni dosežena ciljna količina.

3.   Kadar je postopek za dodelitev nepovratnih sredstev opredeljen v smislu proračuna, se v njem določi najvišji znesek proračuna, ki se dodeli projektom z najvišjo oceno glede na ustrezna merila za dodelitev, dokler ni proračun izčrpan.

4.   Količine v konkurenčnem postopku za dodelitev nepovratnih sredstev se opredelijo pred postopkom in se med izvajanjem postopka ne prilagajajo.

Člen 23

Obdobja izvajanja

1.   Obdobja izvajanja so odvisna od tehnologije in odražajo realistična obdobja za uresničitev projektov za vsako tehnologijo, hkrati pa je njihov cilj pomembna raven predhodnega razvoja, ki se zahteva od ponudnikov.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 so lahko v tehnološko nevtralnih postopkih za dodelitev ali postopkih za dodelitev, ki obsegajo več tehnologij, obdobja izvajanja enotna za vse tehnologije, da se izberejo projekti in tehnologije z najkrajšimi dobavni roki brez diskriminiranja določenih tehnologij, za katere so potrebna daljša obdobja izvajanja.

3.   Obdobja izvajanja so v vseh državah članicah enotna, razen če Komisija na podlagi upravičenih izjem, kot je blaženje sistematičnih slabosti za projekte v določeni državi, odloči, da so primerna obdobja izvajanja, ki se nanašajo na določeno državo.

POGLAVJE III

USKLAJEVANJE PODPORE

Člen 24

Združeno financiranje in usklajevanje podpore med mehanizmom financiranja in drugimi instrumenti Unije ali nacionalnimi instrumenti

1.   Projekti se lahko financirajo z združenim financiranjem iz mehanizma in drugih programov in/ali instrumentov Unije ali nacionalnih, javnih ali zasebnih programov in/ali instrumentov, kolikor so navedeni nacionalni javni mehanizmi v skladu z zakonodajo o državni pomoči in se isti stroški iz proračuna Unije ne financirajo dvakrat.

2.   Za namene odstavka 1:

(a)

se lahko z mehanizmom njegovi delovni programi in postopek za dodelitev, vključno s časovnim načrtom ter postopkom predložitve vlog in spremljanjem, usklajujejo z delovnimi programi za druga sredstva Unije ali nacionalna sredstva;

(b)

kombinacija podpore iz mehanizma in drugih instrumentov ali programov Unije ne presega skupnih stroškov projekta;

(c)

se v projektu ne združuje financiranje iz mehanizma s financiranjem iz shem podpore, ki jih zagotavljajo države članice in s katerimi bi se financirale iste dodatne enote;

(d)

vsota vračljive in nevračljive podpore za dani projekt, ne glede na to, ali je to podpora Unije ali nacionalna podpora ter javna ali zasebna podpora, v skladu s členom 5(2) ne presega skupnih stroškov projekta;

(e)

se vračljiva podpora iz instrumentov ali programov Unije za dani projekt ne uporablja za predhodno financiranje nepovratnih sredstev iz mehanizma za isti projekt;

(f)

se nepovratna sredstva iz mehanizma za dani projekt ne uporabljajo za povrnitev vračljive podpore iz instrumentov ali programov Unije za isti projekt.

POGLAVJE IV

PLAČILA DRŽAV ČLANIC V MEHANIZEM IN DODELITEV STATISTIČNIH KORISTI

Člen 25

Plačila prispevajočih držav članic

Komisija na podlagi zavezujoče zaveze prispevajočih držav članic v skladu s členom 10 prispevajočim državam članicam izda zaznamke o nastanku terjatve. Država članica prenese plačilo na račun, naveden na zaznamku o nastanku terjatve, v roku, ki je na njem naveden.

Člen 26

Dodelitev statističnih koristi državam članicam

1.   Za energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno s projekti, ki prejemajo podporo iz nepovratnih sredstev, ki se financirajo izključno s plačili držav članic prek mehanizma, se sodelujočim državam članicam dodelijo statistične koristi v skladu s členom 7 Direktive (EU) 2018/2001 in v skladu s pogoji, določenimi v razpisu za zbiranje predlogov.

2.   Energija iz obnovljivih virov, proizvedena s projekti, ki prejemajo podporo iz nepovratnih sredstev, financiranih prek mehanizma izključno s sredstvi, ki izhajajo iz sredstev Unije ali zasebnih prispevkov, se statistično ne dodeli posameznim državam članicam, temveč se upošteva pri zavezujočem cilju Unije v skladu s členom 3(1) Direktive (EU) 2018/2001.

3.   Države članice gostiteljice prejmejo delež statističnih koristi iz energije iz obnovljivih virov, proizvedene s projekti na njihovem ozemlju, ki prejemajo podporo iz nepovratnih sredstev, financiranih iz drugih virov, kot so prispevki držav članic, v okviru omogočitvene funkcije mehanizma. Porazdelitev statističnih koristi državam članicam gostiteljicam se opredeli v skladu s členom 27.

4.   Sredstva Unije ali zasebni prispevki, katerih rezultat je proizvedena energija, ki se upošteva pri zavezujočem cilju Unije v skladu s členom 3(1) Direktive (EU) 2018/2001, se obračunajo ločeno od skupnega prispevka držav članic.

5.   Z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno s projekti, ki prejemajo podporo prek nepovratnih sredstev iz mehanizma, ki se po eni strani financira s sredstvi iz plačil držav članic, po drugi strani pa s sredstvi Unije ali zasebnimi prispevki, se ustvarijo statistične koristi za prispevajoče države članice do deleža, ki se financira s plačili držav članic in po pogojih, določenih v razpisu za zbiranje predlogov, kar zadeva porazdelitev statističnih koristi med prispevajočimi državami članicami in državami članicami gostiteljicami. Kar zadeva statistične koristi za države članice gostiteljice, se uporablja odstavek 3.

Člen 27

Porazdelitev statističnih koristi med prispevajočimi državami članicami in državami članicami gostiteljicami

1.   Energija iz obnovljivih virov, dodeljena prispevajočim državam članicam in državam članicam gostiteljicam, je energija iz obnovljivih virov, proizvedena z napravami, podprtimi v okviru določenega razpisa za zbiranje predlogov, na katerem so države članice sodelovale.

2.   Z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno z napravami, podprtimi z mehanizmom, se ustvarijo statistične koristi za prispevajoče države članice za obdobje izvajanja, opredeljeno v razpisih za zbiranje predlogov in sporočeno državam članicam v skladu s členom 7(7) in (8) ter izračunano na podlagi pričakovane amortizacijske ali ekonomske življenjske dobe podprte tehnologije. Po navedenem obdobju vse statistične koristi ostanejo državam članicam gostiteljicam.

3.   Ob upoštevanju odstavka 2 se energija iz obnovljivih virov, proizvedena z napravami, podprtimi z mehanizmom, statistično dodeli v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 in porazdeli, kot sledi:

(a)

80 % prispevajočim državam članicam;

(b)

20 % državam članicam gostiteljicam.

4.   Komisija lahko predlaga odstopanje od porazdelitve, določene v odstavku 2 tega člena, ter dodelitev energije prispevajočim državam članicam in državam članicam gostiteljicam v razponu od 50 % do 100 % za prispevajoče države članice in od 0 % do 50 % za države članice gostiteljice, pri čemer skupna dodelitev za prispevajoče države članice in države članice gostiteljice znaša 100 %. Predlagana porazdelitev se uporablja za dani razpis za zbiranje predlogov in temelji na naslednjih merilih:

(a)

verjetnost, da bo razpis privabil uravnotežen interes prispevajočih držav članic in držav članic gostiteljic, da bi se v razpisu za zbiranje predlogov zagotovila učinkovita konkurenca;

(b)

verjetnost, da se na podlagi razpisa podpora iz mehanizma ne bo izplačala ali da se bo izplačala majhna podpora;

(c)

morebitni stroški, vključno s stroški integracije v sistem, ki lahko nastanejo državi članici gostiteljici.

5.   Komisija obvesti države članice o dodelitvi, ki jo namerava vključiti v razpis za zbiranje predlogov v skladu s členom 7(7) in (8).

6.   V primeru energije iz obnovljivih virov, proizvedene z napravami, podprtimi z mehanizmom, ki so v tretjih državah, ki sodelujejo v mehanizmu, se 100 % statističnih koristi porazdeli prispevajočim državam članicam v skladu s členom 11 Direktive (EU) 2018/2001.

Člen 28

Poročanje o proizvodnji energije in izračun statističnih koristi s strani Komisije

1.   Države članice gostiteljice in tretje države, ki sodelujejo v mehanizmu in gostijo projekte, Komisiji dvakrat letno sporočijo razpoložljive podatke o proizvodnji energije v okviru projektov, financiranih z mehanizmom, v posameznem letu, in sicer do 1. januarja in do 1. julija leta, ki sledi letu proizvodnje.

2.   Komisija letno izračuna dejanske statistične koristi, ki se dodelijo sodelujočim državam članicam, in jih sodelujočim državam članicam sporoči do 1. oktobra leta, ki sledi letu proizvodnje, sodelujoče države članice pa jih sporočijo v skladu z določbami Direktive (EU) 2018/2001. Skupne pripisane statistične koristi ustrezajo dejanski proizvedeni energiji v skladu s podatki in tržnimi vrednostmi, ki jih sporočijo države članice.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 29

Ocenjevanje

1.   Komisija oceni delovanje mehanizma v okviru pregleda v skladu s členom 45 Uredbe (EU) 2018/1999.

2.   Ocenjevanje je osredotočeno na oceno sinergij med mehanizmom in drugimi ustreznimi programi Unije, učinkovitost mehanizma pri prispevanju k ciljem, določenim v členu 3(5) Direktive (EU) 2018/2001, točki (d) člena 32(3), členu 32(4) in členu 33 Uredbe (EU) 2018/1999, učinkovitost zagotavljanja vračljivih oblik podpore iz mehanizma projektom in učinkovitost združevanja vračljivih oblik podpore z nevračljivimi oblikami podpore prek operacij mešanega financiranja v okviru instrumenta Unije za podporo naložbam.

3.   Komisija na podlagi rezultatov ocenjevanj iz odstavka 1 tega člena, kjer je primerno, poda predloge za zagotovitev, da mehanizem napreduje k izpolnitvi ciljev iz odstavka 2.

4.   Komisija rezultate ocenjevanj, izvedenih v skladu z odstavkoma 1 in 2, predloži Odboru za energetsko unijo ter jih javno objavi.

Člen 30

Poročanje

1.   Komisija vsako leto do 31. oktobra predloži Odboru za energetsko unijo poročilo o delovanju mehanizma ter njegovem prispevku k zavezujočemu cilju Unije v zvezi z energijo iz obnovljivih virov v letu 2030 in ciljem evropskega zelenega dogovora. Poročilo se objavi.

2.   Komisija vsako leto do 31. oktobra poroča Odboru za energetsko unijo in Evropskemu parlamentu o uporabi zunanjih namenskih prejemkov iz držav članic in sredstev Unije, prejetih z mehanizmom, višini podpore, ki je bila dodeljena v preteklem letu, in preostalih neporabljenih sredstvih v mehanizmu.

Člen 31

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. septembra 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 328, 21.12.2018, str. 1.

(2)  Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(3)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(4)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).