Člen 1

Oblika in navodila za letno poročilo o rezultatih preiskav

Člen 2

Oblika večletnih programov preiskav in praktične ureditve za uporabo elementov v zvezi s specifičnimi tveganji zaradi škodljivih organizmov

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA I

Oblika in navodila za letno poročilo o preiskavah iz člena 22 Uredbe (EU) 2016/2031

DEL I

Splošne informacije o rezultatih preiskav iz točke (a) člena 1(2)

Predloga za splošne informacije o rezultatih preiskav iz točke (a) člena 1(2) je naslednja:

„Splošne informacije o rezultatih preiskav za [leto]

—	Država članica:

—	Pristojni organ:

—	Kontaktna oseba (ime, delovno mesto pri pristojnem organu, ime organizacije, telefonska številka in namenski elektronski naslov):

—	Organizacije, ki sodelujejo v programu preiskav, vključno z laboratoriji:

—

Javno dostopen povzetek rezultatov (500–3 000 besed): — kratek opis obsega programa za navedeno leto; — kratek opis metodologije, uporabljene za preiskave, vključno s katero koli novo ali inovativno tehnologijo (če je to ustrezno); — skupno število škodljivih organizmov, vključenih v preiskavo, za navedeno leto v okviru področja uporabe člena 22(1) Uredbe (EU) 2016/2031; — število odkritih in uradno potrjenih škodljivih organizmov ter sprejeti nadaljnji ukrepi; — posamezni cilji programa, doseženi v navedenem letu; — povezava do nacionalnega spletišča z več informacijami (če so na voljo).“

DEL II

Oblika in navodila za predstavitev rezultatov preiskav iz točke (b) člena 1(2)

Predloge in navodila za predstavitev rezultatov preiskav iz točke (b) člena 1(2) so naslednji:

1.   Elementi letnega poročila v zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo in škodljivimi organizmi, za katere veljajo ukrepi iz členov 29 in 30 Uredbe (EU) 2016/2031, na območjih, kjer navzočnost navedenih škodljivih organizmov ni znana

1.1   Predloga

1.2   Navodila za izpolnjevanje predloge

Za stolpec 1: Poročanje po skupinah škodljivih organizmov je prostovoljno, izjema je „Skupina 1 – Odobrena mesta pridelave“. Kadar je to ustrezno, navedite skupino škodljivih organizmov, vključenih v preiskavo skupaj (npr. škodljivi organizmi na agrumih, v listnatih gozdovih, iglastih gozdovih, na žitu, krompirju idr. (navedite)). Kadar je škodljivi organizem vključen v več skupin, ustrezno navedite informacije za navedeni škodljivi organizem v vseh skupinah.

Za „Skupina 1 – Odobrena mesta proizvodnje“ navedite seznam škodljivih organizmov, za katere so bile opravljene preiskave, in rezultate preiskav, pri čemer uporabite več kot eno vrstico, kadar je to potrebno za navedbo različnih lokacij preiskav iz stolpca 4 „Lokacije preiskave“. V tej skupini navedite podatke za posamezni škodljivi organizem brez združevanja po skupinah. Odobrena mesta pridelave so tista mesta, katerih izvajalca dejavnosti je pristojni organ odobril za izdajo rastlinskih potnih listov.

Za stolpec 2: Navedite znanstveno ime škodljivega organizma (kot je navedeno v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 ali v katerem koli posebnem ukrepu za zadevni škodljivi organizem), pri čemer za vsak škodljivi organizem uporabite eno vrstico.

Za stolpec 3: Navedite geografske lokacije, na katerih je bila opravljena preiskava, po možnosti z uporabo nižjih razpoložljivih ravni NUTS. V primeru poročanja po skupinah škodljivih organizmov je podatke za vse škodljive organizme v skupini mogoče združiti v eni vrstici. V primeru škodljivih organizmov, o katerih se ne poroča po skupinah, je podatke mogoče združiti v eni vrstici za posamezni škodljivi organizem. Po potrebi je mogoče tudi uporabiti toliko vrstic, kot je sporočenih lokacij.

Za stolpec 4: Navedite lokacije preiskav, pri čemer uporabite več kot eno vrstico za posamezni škodljivi organizem le, kadar to določajo posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov, in navedite število lokacij, vključenih v preiskavo. V primeru poročanja po skupinah škodljivih organizmov je podatke za vse škodljive organizme v skupini mogoče združiti v eni vrstici in navesti skupno število lokacij preiskav. V primeru škodljivih organizmov, o katerih se ne poroča po skupinah, je podatke mogoče združiti v eni vrstici za posamezni škodljivi organizem in navesti skupno število lokacij preiskav. Če uporabite možnost „drugo“, navedite, za kaj od naslednjega gre:

1.	na prostem (pridelovalna površina): 1.1 polje (poljščina, pašnik); 1.2 sadovnjak/vinograd; 1.3 drevesnica; 1.4 gozd;

2.

na prostem (drugo): 2.1 zasebni vrt; 2.2 javna površina; 2.3 ohranitveno območje; 2.4 prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja; 2.5 drugo, s specifikacijo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija, mokrišče, namakalno in kanalizacijsko omrežje itd.);

3.	fizično zaprti pogoji: 3.1 rastlinjak; 3.2 zasebna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.3 javna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.4 drugo, s specifikacijo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija).

Za stolpce 5, 6 in 7: Neobvezno ali kadar je to ustrezno v skladu s posebnimi zakonskimi zahtevami za preiskave škodljivih organizmov.

Za stolpec 5: Navedite, katera so območja tveganja, določena na podlagi biologije škodljivih organizmov, navzočnosti gostiteljskih rastlin, ekoloških in podnebnih razmer ter tveganih lokacij.

Za stolpec 6: Navedite celotno območje, ki ga zajema ciljna populacija (v ha) v državi članici.

Za stolpec 7: Navedite delež območja ciljne populacije, vključenega v preiskavo (območje, vključeno v preiskavo/območje ciljne populacije), v procentih.

Za stolpec 8: Navedite rastline, plodove, semena, zemljo, pakirni material, les, stroje, vozila, vektor, vodo ali drugo z navedbo konkretnega primera. Za rezultate se uporabijo različne vrstice le, kadar je v posebnih zakonskih zahtevah za preiskave škodljivih organizmov določen seznam blaga, ki se vključi v preiskavo.

Za stolpec 9: Navedite seznam rastlinskih vrst ali rodov, vključenih v preiskavo. Eno vrstico za posamezno rastlinsko vrsto ali rod uporabite le, kadar to določajo posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov.

Za stolpec 10: Navedite mesece leta, v katerih so bile opravljene preiskave. V primeru poročanja po skupinah škodljivih organizmov je podatke za vse škodljive organizme v skupini mogoče združiti v eni vrstici. V primeru škodljivih organizmov, o katerih se ne poroča po skupinah, je podatke mogoče združiti v eni vrstici za posamezni škodljivi organizem.

Za stolpec 11: Navedite podrobnosti preiskave ob upoštevanju posebnih zakonskih zahtev za preiskave škodljivih organizmov za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“. Vsi podatki, razen števila vizualnih pregledov, ki se lahko sporoči po skupinah, se navedejo za posamezni škodljivi organizem, razen če je v stolpcu 14 („Opombe“) vključena utemeljitev za poročanje po skupinah. Kadar to določajo posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov, uporabite različne vrstice (npr. za poročanje o različnih vrstah testov in njihovem številu).

Za stolpec 12: Navedite število pozitivnih rezultatov za posamezni škodljivi organizem. To število se lahko razlikuje od števila izbruhov, kadar je v eno uradno obvestilo o izbruhu vključenih več pozitivnih rezultatov.

Za stolpec 13: Navedite uradna obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila opravljena preiskava.

Za stolpec 14: Vključite vse ostale informacije, za katere menite, da so pomembne, in informacije o rezultatih preiskav asimptomatičnih rastlin s pozitivnimi ugotovitvami, kadar je to ustrezno.

2.   Elementi letnega poročila v zvezi z rezultati letnih preiskav na statistični podlagi za karantenske škodljive organizme za Unijo na območjih, kjer navzočnost škodljivih organizmov ni znana, v primeru, da so bile opravljene preiskave na statistični podlagi

2.1   Predloga

„Poročilo o rezultatih letnih preiskav na statistični podlagi za nekatere karantenske škodljive organizme za Unijo in nekatere škodljive organizme, za katere veljajo ukrepi iz členov 29 in 30 Uredbe (EU) 2016/2031 za [leto] (neobvezno, razen če to izrecno zahteva zakonodaja; nadomešča uporabo Predloge 1.1)

1. Škodljivi organizem

2. Geografska lokacija

3. Lokacije preiskave

4. Čas

A. Opredelitev preiskave (vhodni parametri za RiBESS+)

B. Napor vzorčenja

C. Rezultati preiskave

22. Opombe

5. Ciljna populacija

6. Epidemiološke enote

7. Metode določanja

8. Učinkovitost vzorčenja

9. Občutljivost metode

10. Dejavniki tveganja (aktivnosti, lokacije in območja)

11. Št. pregledanih epidemioloških enot

12. Št. vizualnih pregledov

13. Št. vzorcev

14. Št. pasti

15. Št. lokacij s pastmi

16. Št. testov

17. Št. drugih ukrepov

18. Rezultati

19. Številke uradnih obvestil o sporočenem izbruhu, kot je ustrezno, v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1715

20. Dosežena stopnja zaupanja

21. Privzeta prevalenca

Gostiteljska vrsta

Površina (v ha ali drugi bolj ustrezni enoti)

Enote pregleda

Opis

Enote

Vizualni pregledi

Lov s pastmi

Testiranje

Drugi ukrepi

Dejavnik tveganja

Stopnje tveganja

Št. lokacij

Relativna tveganja

Delež populacije gostiteljskih rastlin

Pozitiven

Negativen

Ni določen

Številke

Datumi

“

2.2   Navodila za izpolnjevanje predloge

Pojasnite osnovne predpostavke za zasnovo preiskave za posamezni škodljivi organizem. Povzemite in utemeljite:

—	ciljno populacijo, epidemiološko enoto in enote pregleda,

—	metodo določanja in občutljivost metode,

—	dejavnike tveganja, pri čemer navedite stopnje tveganja in ustrezna relativna tveganja ter deleže populacije gostiteljskih rastlin.

Za stolpec 1: Navedite znanstveno ime škodljivega organizma (kot je navedeno v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 ali v katerem koli posebnem ukrepu za zadevni škodljivi organizem).

Za stolpec 2: Navedite geografske lokacije, na katerih je bila opravljena preiskava, po možnosti z uporabo nižjih razpoložljivih ravni NUTS.

Za stolpec 3: Navedite lokacije preiskav, pri čemer uporabite več kot eno vrstico za posamezni škodljivi organizem, kadar to določajo posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov. Podatke o preiskavah, opravljenih na odobrenih mestih pridelave, vedno navedite v ločeni vrstici. Če uporabite možnost „drugo“, navedite, za kaj od naslednjega gre:

1.	na prostem (pridelovalna površina): 1.1 polje (poljščina, pašnik); 1.2 sadovnjak/vinograd; 1.3 drevesnica; 1.4 gozd;

2.

na prostem (drugo): 2.1 zasebni vrt; 2.2 javna površina; 2.3 ohranitveno območje; 2.4 prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja; 2.5 drugo, s specifikacijo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija, mokrišče, namakalno in kanalizacijsko omrežje itd.);

3.	fizično zaprti pogoji: 3.1 rastlinjak; 3.2 zasebna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.3 javna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.4 drugo, s specifikacijo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija).

Za stolpec 4: Navedite mesece leta, v katerih so bile opravljene preiskave.

Za stolpec 5: Navedite izbrano ciljno populacijo, pri čemer ustrezno navedite seznam gostiteljskih vrst in zajeto območje. Ciljna populacija je določena kot sklop enot pregleda. Njena velikost je v primeru kmetijskih območij običajno določena v hektarjih, lahko pa tudi kot partije, polja, rastlinjaki itd. Izbiro utemeljite v osnovnih predpostavkah. Navedite enote pregleda, vključene v preiskavo. „Enota pregleda“ pomeni rastline, dele rastlin, blago, materiale, vektorje škodljivih organizmov, ki so bili pregledani za identifikacijo in določitev škodljivih organizmov. Če območje ciljne populacije ni na voljo, to označite z „ni na voljo“ in vključite število enot pregleda, ki sestavljajo ciljno populacijo.

Za stolpec 6: Navedite epidemiološke enote, vključene v preiskavo, vključno z opisom in mersko enoto. „Epidemiološka enota“ pomeni homogeno območje, na katerem bi v primeru navzočnosti škodljivega organizma interakcija med škodljivim organizmom, gostiteljskimi rastlinami ter abiotskimi in biotskimi dejavniki in pogoji privedla do iste epidemiologije. Epidemiološke enote so del ciljne populacije, ki je z vidika epidemiologije homogen in vključuje vsaj eno gostiteljsko rastlino. V nekaterih primerih se lahko celotna populacija gostiteljskih rastlin v regiji/na območju/v državi določi kot epidemiološka enota. Lahko gre za regije NUTS, urbana območja, gozdove, vrtove vrtnic, kmetije ali hektarje. Izbiro je treba utemeljiti v osnovnih predpostavkah.

Za stolpec 7: Navedite metode, uporabljene pri preiskavi, vključno s številom aktivnosti v posameznem primeru, glede na posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso na voljo, to označite z „ni na voljo“.

Za stolpec 8: Navedite oceno učinkovitosti vzorčenja. Učinkovitost vzorčenja pomeni verjetnost izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini. Za vektorje učinkovitost metode pomeni ulov pozitivnega vektorja, kadar je ta prisoten na območju preiskave. Za zemljo pomeni izbiro vzorca zemlje, ki vsebuje škodljivi organizem, kadar je ta prisoten na območju preiskave.

Za stolpec 9: „Občutljivost metode“ pomeni verjetnost, da se pri uporabi metode pravilno odkrije navzočnost škodljivega organizma. Občutljivost metode je določena kot verjetnost, da je resnično pozitiven gostitelj odkrit in potrjen kot pozitiven ter da ni napačno identificiran. Je zmnožek učinkovitosti vzorčenja (tj. verjetnosti izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini) in diagnostične občutljivosti (označene kot vizualni pregled in/ali laboratorijski test, uporabljen v postopku identifikacije).

Za stolpec 10: Navedite dejavnike tveganja v različnih vrsticah, pri čemer vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno. Za vsak dejavnik tveganja navedite stopnjo tveganja in ustrezno relativno tveganje ter delež populacije gostiteljskih rastlin.

Za stolpec B: Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“. Informacije, ki jih je treba navesti v teh stolpcih, so povezane z informacijami v stolpcu 7 „Metode določanja“.

Za stolpec 15: Navedite število lokacij s pastmi, če se to število razlikuje od števila pasti (stolpec 14) (npr. ista past se uporablja na različnih mestih).

Za stolpec 18: Navedite število vzorcev, ki so bili pozitivni ali negativni, ali vzorcev, ki niso določeni. Vzorci, ki niso določeni, so tisti analizirani vzorci, pri katerih ni bil pridobljen noben rezultat zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo zaznavnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec itd.).

Za stolpec 19: Navedite uradna obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila opravljena preiskava.

Za stolpec 20: Navedite občutljivost preiskave, kot je opredeljena v ISPM 31. Ta vrednost dosežene stopnje zaupanja za odsotnost škodljivega organizma se izračuna na podlagi opravljenih pregledov (in/ali vzorcev) glede na občutljivost metode in privzeto prevalenco.

Za stolpec 21: Navedite privzeto prevalenco na podlagi ocene verjetne dejanske prevalence škodljivega organizma na terenu pred preiskavo. Privzeta prevalenca je določena kot cilj preiskave in predstavlja kompromis, ki ga odgovorni za obvladovanje tveganja sprejmejo med tveganjem za navzočnost škodljivega organizma in razpoložljivimi sredstvi za preiskavo. Za preiskavo odkrivanja je običajno določena vrednost 1 %.

DEL III

Elementi letnega poročila v zvezi s povzetkom rezultatov preiskav in posodobitvijo navzočnosti škodljivih organizmov, vključenih v preiskavo, iz točke (c) člena 1(2)

Poročilo povzema rezultate preiskav in posodablja navzočnost vsakega škodljivega organizma, vključenega v letno preiskavo, v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe (ISPM 8) in naslednjo predlogo:

PRILOGA II

Oblika večletnih programov preiskav iz člena 23 Uredbe (EU) 2016/2031 in praktične ureditve za uporabo elementov iz navedenega člena

DEL I

Splošne informacije iz točke (a) člena 2(2)

1.   Predloga

Splošne informacije za [leta]

—	Država članica:

—	Pristojni organ:

—	Kontaktna oseba (ime, delovno mesto pri pristojnem organu, ime organizacije, telefonska številka in namenski elektronski naslov):

—	Posebni cilj za vsako leto večletnega programa preiskav (za več podrobnosti gl. točko (a) v spodnjem oddelku „Praktične ureditve“):

—

Utemeljitev v skladu s členom 22(1) in členom 24(1) Uredbe (EU) 2016/2031 v primeru nevključitve nekaterih karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, škodljivih organizmov, ki so začasno uvrščeni med karantenske škodljive organizme za Unijo, ali prednostnih škodljivih organizmov (na letni osnovi) v večletnem programu preiskav (za več podrobnosti gl. točko (b) v spodnjem oddelku „Praktične ureditve“): Škodljivi organizem Utemeljitev za nevključitev v večletni program preiskav

—	Načini evidentiranja in sporočanja zbranih informacij (za več podrobnosti gl. točko (c) v spodnjem oddelku „Praktične ureditve“):

—	Povzetek države članice za splošno javnost (za objavo na spletišču Komisije (350–2 000 besed)) (za več podrobnosti gl. točko (d) v spodnjem oddelku „Praktične ureditve“):

2.   Praktične ureditve

(a)	Na kratko predstavite in opišite razloge za porazdelitev škodljivih organizmov v obdobju 5–7 let večletnega programa.

(b)	V skladu s členom 22(1) in členom 24(1) Uredbe (EU) 2016/2031 za posamezni škodljivi organizem utemeljite, zakaj ni vključen v večletni program preiskav.

(c)	V informacije v zvezi z načini evidentiranja in sporočanja zbranih informacij vključite kratek opis glavnih načinov, ki so bili uporabljeni za izvedbo preiskav in poročanje o njih na ozemlju države članice.

(d)

V povzetek za splošno javnost vključite: — kratek opis in obseg večletnega programa preiskav, — kratek opis metodologije, ki se uporabi za preiskave, vključno s katero koli novo ali inovativno tehnologijo (če je to ustrezno), — skupno število zajetih škodljivih organizmov, — povezavo do spletišča nacionalnega pristojnega organa z več informacijami (če so na voljo).

DEL II

Predloge za večletne programe preiskav iz točke (b) člena 2(2)

1.   Elementi večletnega programa preiskav v zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo in škodljivimi organizmi, za katere veljajo ukrepi na podlagi členov 29 in 30 Uredbe (EU) 2016/2031, na območjih, kjer navzočnost navedenih škodljivih organizmov ni znana

1.1   Predloga

1.2   Praktične ureditve

Za stolpec 2: Načrtovanje preiskav po skupinah škodljivih organizmov je prostovoljno, izjema je „Skupina 1 – Odobrena mesta pridelave“. Kadar je to ustrezno, navedite skupino škodljivih organizmov, ki bodo v preiskavo vključeni skupaj (npr. škodljivi organizmi na agrumih, v listnatih gozdovih, iglastih gozdovih, na žitu, krompirju idr. (navedite)). Kadar bo škodljivi organizem vključen v več skupin, v program ustrezno vključite informacije za navedeni škodljivi organizem v vseh skupinah.

Za „Skupina 1 – Odobrena mesta pridelave“ navedite seznam škodljivih organizmov, za katere bodo opravljene preiskave, pri čemer uporabite več kot eno vrstico, kadar je to potrebno za navedbo različnih lokacij preiskav iz stolpca 5 „Lokacije preiskave“. V tej skupini navedite podatke za posamezni škodljivi organizem brez združevanja po skupinah. Odobrena mesta pridelave so tista mesta, katerih izvajalca dejavnosti je pristojni organ odobril za izdajo rastlinskih potnih listov.

Za stolpec 3: Navedite znanstveno ime škodljivega organizma (kot je navedeno v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 ali v katerem koli posebnem ukrepu za zadevni škodljivi organizem), pri čemer za vsak škodljivi organizem uporabite eno vrstico.

Za stolpec 4: Navedite geografske lokacije, na katerih bo opravljena preiskava, v tej fazi po možnosti z uporabo nižjih razpoložljivih ravni NUTS. V primeru poročanja po skupinah škodljivih organizmov je podatke za vse škodljive organizme v skupini mogoče združiti v eni vrstici. V primeru škodljivih organizmov, o katerih se ne poroča po skupinah, je podatke mogoče združiti v eni vrstici za posamezni škodljivi organizem. Po potrebi je mogoče tudi uporabiti toliko vrstic, kot je sporočenih lokacij.

Za stolpec 5: Navedite lokacije preiskav, pri čemer uporabite več kot eno vrstico za posamezni škodljivi organizem, kadar to določajo posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov, in navedite število lokacij, ki bodo vključene v preiskavo. V primeru poročanja po skupinah škodljivih organizmov je podatke za vse škodljive organizme v skupini mogoče združiti v eni vrstici in navesti skupno število lokacij preiskav. V primeru škodljivih organizmov, o katerih se ne poroča po skupinah, je podatke mogoče združiti v eni vrstici za posamezni škodljivi organizem in navesti skupno število lokacij preiskav. Če uporabite možnost „drugo“, navedite, za kaj od naslednjega gre:

1.	na prostem (pridelovalna površina): 1.1 polje (poljščina, pašnik); 1.2 sadovnjak/vinograd; 1.3 drevesnica; 1.4 gozd;

2.

na prostem (drugo): 2.1 zasebni vrt; 2.2 javna površina; 2.3 ohranitveno območje; 2.4 prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja; 2.5 drugo, s specifikacijo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija, mokrišče, namakalno in kanalizacijsko omrežje itd.);

3.	fizično zaprti pogoji: 3.1 rastlinjak; 3.2 zasebna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.3 javna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.4 drugo, s specifikacijo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija).

Za stolpec 6: Neobvezno ali kadar je to ustrezno v skladu s posebnimi zakonskimi zahtevami za preiskave škodljivih organizmov. Navedite območja tveganja na podlagi biologije škodljivih organizmov, navzočnosti gostiteljskih rastlin, ekoloških in podnebnih razmer ter tveganih lokacij.

Za stolpec 7: Navedite rastline, plodove, semena, zemljo, pakirni material, les, stroje, vozila, vektor, vodo ali drugo z navedbo konkretnega primera. Program vključuje dejavnosti, načrtovane za posamezno blago, z uporabo različnih vrstic, kadar je v posebnih zakonskih zahtevah za preiskave škodljivih organizmov določen seznam blaga, ki se vključi v preiskavo.

Za stolpec 8: Navedite seznam rastlinskih vrst ali rodov, ki bodo vključeni v preiskavo. Program vključuje seznam rastlinskih vrst ali rodov z uporabo različne vrstice za vsako rastlinsko vrsto/rod, kadar to določajo posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov.

Za stolpec 9: Navedite mesece leta, v katerih bodo opravljene preiskave. V primeru poročanja po skupinah škodljivih organizmov je podatke za vse škodljive organizme v skupini mogoče združiti v eni vrstici. V primeru škodljivih organizmov, o katerih se ne poroča po skupinah, je podatke mogoče združiti v eni vrstici za posamezni škodljivi organizem.

Za stolpec 10: Navedite podrobnosti preiskave ob upoštevanju posebnih zakonskih zahtev za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec ne bodo na voljo, to označite z „ni na voljo“. Podatke iz tega stolpca je mogoče združiti na isti ravni skupine škodljivih organizmov le za število vizualnih pregledov. Kadar to določajo posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov, uporabite različne vrstice (npr. načrt za uporabo različnih vrst testov in njihovo število).

2.   Elementi večletnega programa preiskav v zvezi s preiskavami na statistični podlagi za karantenske škodljive organizme za Unijo in škodljive organizme, za katere veljajo ukrepi na podlagi členov 29 in 30 Uredbe (EU) 2016/2031, na območjih, kjer navzočnost navedenih škodljivih organizmov ni znana, v primeru, da bodo opravljene preiskave na statistični podlagi

Večletni program preiskav povzame in utemelji preiskavo, vključno z njenimi vhodnimi parametri, in načrtovanim naporom vzorčenja

2.1   Predloga

2.2   Praktične ureditve

Pojasnite osnovne predpostavke za zasnovo preiskave za posamezni škodljivi organizem. Povzemite in utemeljite:

—	ciljno populacijo, epidemiološko enoto in enote pregleda,

—	metodo določanja in občutljivost metode,

—	dejavnike tveganja, pri čemer navedite stopnje tveganja in ustrezna relativna tveganja ter deleže populacije gostiteljskih rastlin.

Za stolpec 2: Navedite znanstveno ime škodljivega organizma (kot je navedeno v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072 ali v katerem koli posebnem ukrepu za zadevni škodljivi organizem).

Za stolpec 3: Navedite geografske lokacije, na katerih bo opravljena preiskava, po možnosti z uporabo nižjih razpoložljivih ravni NUTS.

Za stolpec 4: Navedite lokacije preiskav, pri čemer uporabite več kot eno vrstico za posamezni škodljivi organizem, kadar to določajo posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov. Načrtovane preiskave, ki bodo opravljene na odobrenih mestih pridelave, vedno navedite v ločeni vrstici. Če uporabite možnost „drugo“, navedite, za kaj od naslednjega gre:

1.	na prostem (pridelovalna površina): 1.1 polje (poljščina, pašnik); 1.2 sadovnjak/vinograd; 1.3 drevesnica; 1.4 gozd;

2.

na prostem (drugo): 2.1 zasebni vrt; 2.2 javna površina; 2.3 ohranitveno območje; 2.4 prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja; 2.5 drugo, s specifikacijo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija, mokrišče, namakalno in kanalizacijsko omrežje itd.);

3.	fizično zaprti pogoji: 3.1 rastlinjak; 3.2 zasebna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.3 javna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.4 drugo, s specifikacijo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija).

Za stolpec 5: Navedite mesece leta, v katerih bodo opravljene preiskave.

Za stolpec 6: Navedite izbrano ciljno populacijo, pri čemer ustrezno navedite seznam gostiteljskih vrst in zajeto območje. Ciljna populacija je določena kot sklop enot pregleda. Njena velikost je v primeru kmetijskih območij običajno določena v hektarjih, lahko pa tudi kot partije, polja, rastlinjaki itd. Izbiro utemeljite v osnovnih predpostavkah v stolpcu 21 („Opombe“). Navedite enote pregleda, vključene v preiskavo. „Enota pregleda“ pomeni rastline, dele rastlin, blago, materiale, vektorje škodljivih organizmov, ki bodo pregledani za identifikacijo in določitev škodljivih organizmov. Če območje ciljne populacije ni na voljo, to označite z „ni na voljo“ in vključite število enot pregleda, ki sestavljajo ciljno populacijo.

Za stolpec 7: Navedite epidemiološke enote, ki se vključijo v preiskavo, vključno z opisom in mersko enoto. „Epidemiološka enota“ je določena kot homogeno območje, na katerem bi v primeru navzočnosti škodljivega organizma interakcija med škodljivim organizmom, gostiteljskimi rastlinami ter abiotskimi in biotskimi dejavniki in pogoji privedla do iste epidemiologije. Epidemiološke enote so del ciljne populacije, ki je z vidika epidemiologije homogen in vključuje vsaj eno gostiteljsko rastlino. V nekaterih primerih bi se lahko celotna populacija gostiteljskih rastlin v regiji/na območju/v državi določila kot epidemiološka enota. Lahko gre za regije NUTS, urbana območja, gozdove, vrtove vrtnic, kmetije ali hektarje. Izbiro je treba utemeljiti v osnovnih predpostavkah.

Za stolpec 8: Navedite metode, ki bodo uporabljene pri preiskavi, vključno s številom aktivnosti v posameznem primeru, glede na posebne zakonske zahteve za preiskave škodljivih organizmov za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso na voljo, to označite z „ni na voljo“. Navedite da/ne za vizualne preglede ter navedite podrobnosti o metodah za lov s pastmi, testiranje in druge ukrepe.

Za stolpec 9: Navedite oceno učinkovitosti vzorčenja. Učinkovitost vzorčenja pomeni verjetnost izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini. Za vektorje učinkovitost metode pomeni ulov pozitivnega vektorja, kadar je ta prisoten na območju preiskave. Za zemljo pomeni izbiro vzorca zemlje, ki vsebuje škodljivi organizem, kadar je ta prisoten na območju preiskave.

Za stolpec 10: „Občutljivost metode“ je določena kot verjetnost, da se pri uporabi metode pravilno odkrije navzočnost škodljivega organizma. Občutljivost metode je določena kot verjetnost, da je resnično pozitiven gostitelj odkrit in potrjen kot pozitiven ter da ni napačno identificiran. Je zmnožek učinkovitosti vzorčenja (tj. verjetnosti izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini) in diagnostične občutljivosti (označene kot vizualni pregled in/ali laboratorijski test, uporabljen v postopku identifikacije).

Za stolpec 11: Navedite dejavnike tveganja v različnih vrsticah, pri čemer vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno. Za vsak dejavnik tveganja navedite stopnjo tveganja in ustrezno relativno tveganje ter delež populacije gostiteljskih rastlin.

Za stolpec B: Navedite število načrtovanih aktivnosti z navedbo vrste aktivnosti. Če informacije za določen stolpec niso na voljo, to označite z „ni na voljo“. Informacije, ki jih je treba navesti v teh stolpcih, so povezane z informacijami v stolpcu 8 „Načrtovane metode določanja“.

Za stolpec 16: Navedite število lokacij s pastmi, če se to število razlikuje od števila pasti (stolpec 15) (npr. ista past se uporablja na različnih mestih).

Za stolpec 20: Navedite občutljivost preiskave, kot je določena v ISPM 31. Ta vrednost dosežene stopnje zaupanja za odsotnost škodljivega organizma se izračuna na podlagi opravljenih pregledov (in/ali vzorcev) glede na občutljivost metode in privzeto prevalenco.

Za stolpec 21: Navedite privzeto prevalenco na podlagi ocene verjetne dejanske prevalence škodljivega organizma na terenu pred preiskavo. Privzeta prevalenca je določena kot cilj preiskave in predstavlja kompromis, ki ga odgovorni za obvladovanje tveganja sprejmejo med tveganjem za navzočnost škodljivega organizma in razpoložljivimi sredstvi za preiskavo. Za preiskavo odkrivanja je običajno določena vrednost 1 %.