(1)

Svet je 13. maja 2013 sprejel Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 430/2013 (2) o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) in Tajske, ter o zaključku postopka glede Indonezije (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava).

(2)

En sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik, družba Jinan Meide Casting Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: družba Jinan Meide ali vložnik), je 12. junija 2013 vložil tožbo pri Splošnem sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Splošno sodišče) zaradi razglasitve ničnosti Izvedbene uredbe (EU) št. 430/2013 v delu, v katerem se nanaša na vložnika.

(3)

Splošno sodišče je 30. junija 2016 v sodbi (3) (v nadaljnjem besedilu: prva sodba) sklenilo, da so bile pravice družbe Jinan Meide do obrambe kršene, ko je bila zavrnjena njena zahteva za razkritje izračunov normalne vrednosti z uporabo zaupnih podatkov proizvajalca iz primerljive države. Zato je Splošno sodišče Izvedbeno uredbo (EU) št. 430/2013 razglasilo za nično v tistem delu, ki uvaja protidampinško dajatev na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa, ki ga proizvaja družba Jinan Meide.

(4)

Po tej prvi sodbi je Komisija objavila obvestilo (4) o delnem ponovnem začetku protidampinške preiskave glede uvoza navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz LRK. Ponovno začeta preiskava je bila po obsegu omejena na izvršitev sodbe Splošnega sodišča v zvezi z družbo Jinan Meide.

(5)

Komisija je 26. junija 2017 sprejela Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1146 (5) o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz LRK, ki ga proizvaja družba Jinan Meide Casting Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: izpodbijana uredba).

(6)

Jinan Meide Casting Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: družba Jinan Meide), je pred Splošnim sodiščem izpodbijala izpodbijano uredbo. Splošno sodišče je 20. septembra 2019 izdalo sodbo v zadevi T-650/17 (6) glede izpodbijane uredbe (v nadaljnjem besedilu: druga sodba).

(7)

Splošno sodišče je ugotovilo, da Komisija ni ravnala v skladu z določbami člena 2(10)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (7) o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), ko je tržno vrednost razlik v fizikalnih značilnostih med obravnavanimi vrstami podobnega izdelka določila na podlagi izvozne cene neprimerljivih vrst izdelka, ki je cena, ki jo za to blago v Uniji plača prva neodvisna stranka.

(8)

Dejstva, da je uvozna cena neprimerljivih vrst izdelka predstavljala ceno, ki jo je v Uniji plačala prva neodvisna stranka, po mnenju Splošnega sodišča ni bilo mogoče šteti za razumno oceno tržne vrednosti. Glede na cilj člena 2(7)(a) in (10) osnovne uredbe navedeni pojem namreč ne pomeni le, da zadevno ceno plača neodvisna stranka v transakciji pod običajnimi tržnimi pogoji, ampak tudi, da mora biti možno zagotoviti, da je ta cena običajni rezultat tržnih sil. Vendar po mnenju Splošnega sodišča to ne more veljati v primeru, ko bi na to ceno lahko vplival damping.

(9)

Po mnenju Splošnega sodišča je Komisija uporabila nerazumno metodologijo, da bi izrazila razlike v fizikalnih značilnostih med vrstami izdelka, proizvedenimi v primerljivi državi (Indija), in tistimi, ki se izvažajo iz LRK. Ker podatki v zvezi z domačo proizvodnjo v primerljivi državi niso bili na voljo, je Komisija uporabila razliko v cenah, ugotovljeno pri izvozu različnih vrst izdelkov iz LRK. Splošno sodišče je menilo, da cene, na katere je lahko vplival damping in ki izvirajo iz države brez tržnega gospodarstva, ne morejo biti podlaga za razumno oceno tržne vrednosti razlik v fizikalnih značilnostih, ker ni nujno, da so take cene posledica običajnih tržnih sil.

(10)

Čeprav Splošno sodišče ni posebej navedlo, katero metodologijo bi bilo treba uporabiti za prikaz razlik v fizikalnih značilnostih med vrstami podobnega izdelka, je navedlo, da se lahko cena, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje v Uniji za podobni izdelek, po potrebi primerno prilagojena, tako da vključuje razumno stopnjo dobička, pod določenimi pogoji uporabi kot razumna osnova za določitev normalne vrednosti (8).

(11)

Glede na zgoraj navedeno je Splošno sodišče izpodbijano uredbo razglasilo za nično.

(12)

Institucije Unije morajo v skladu s členom 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodb Sodišča. Če je akt, ki so ga institucije Unije sprejele v okviru upravnega postopka, kot je v tem primeru protidampinška preiskava, razglašen za ničnega, izvršitev sodbe Splošnega sodišča pomeni, da se akt, ki je bil razglašen za ničnega, zamenja z novim aktom, v katerem je odpravljena nezakonitost, ki jo je ugotovilo Splošno sodišče (9).

(13)

V skladu s sodno prakso Sodišča se lahko postopek za nadomestitev akta, razglašenega za ničnega, nadaljuje na točki, kjer se je pojavila nezakonitost (10). To pomeni zlasti, da v primeru, ko je za ničnega razglašen akt, s katerim se zaključuje upravni postopek, navedena razglasitev ničnosti ne vpliva nujno na pripravljalne akte, kot je začetek protidampinškega postopka. Kadar se na primer uredba o uvedbi dokončnih protidampinških ukrepov razglasi za nično, postopek ostaja odprt, saj je iz pravnega reda Unije izginil le akt, s katerim se postopek zaključi (11), razen v primerih, kjer se je nezakonitost pojavila v fazi začetka postopka. Za nadaljevanje upravnega postopka s ponovno uvedbo protidampinških dajatev na uvoz, ki je bil izveden v obdobju uporabe uredbe, ki je bila razglašena za nično, ni mogoče šteti, da je v nasprotju s pravilom o prepovedi retroaktivnosti (12).

(14)

V obravnavani zadevi je Splošno sodišče razglasilo izpodbijano uredbo za nično z obrazložitvijo, da je Komisija uporabila nerazumno metodologijo za prikaz razlik v fizikalnih značilnostih med vrstami izdelka, proizvedenimi v primerljivi državi, in tistimi, ki se izvažajo iz LRK. Po mnenju Splošnega sodišča ni bilo mogoče izključiti, da je napaka znatno vplivala na višino stopnje dampinga družbe Jinan Meide.

(15)

Ugotovitve iz izpodbijane uredbe, ki so se izpodbijale, vendar jih je Splošno sodišče zavrnilo, zaradi česar izpodbijana uredba ni bila razglašena za nično, še vedno veljajo v celoti ter se s tem vključijo in potrdijo (13).

(16)

Po drugi sodbi Splošnega sodišča se je Komisija z obvestilom (14) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o ponovnem začetku) odločila, da ponovno začne protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa s poreklom iz LRK, ki ga proizvaja družba Jinan Meide Casting Co., Ltd, na podlagi katere je bila sprejeta izpodbijana uredba, in nadaljuje preiskavo na točki, kjer se je pojavila nepravilnost. Ponovni začetek je bil po obsegu omejen na izvršitev druge sodbe Splošnega sodišča.

(17)

Komisija se je nato 29. novembra 2019 odločila, da za uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa s poreklom iz LRK, ki ga proizvaja družba Jinan Meide Casting Co., Ltd, uvede registracijo (15), in je od nacionalnih carinskih organov zahtevala, naj počakajo na objavo ustrezne izvedbene uredbe Komisije o ponovni uvedbi dajatev, preden odločijo o morebitnih zahtevkih za povračilo in odpust protidampinških dajatev, kar zadeva uvoz, povezan z družbo Jinan Meide (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji).

(18)

Komisija je zainteresirane strani obvestila o ponovnem začetku in jih pozvala k predložitvi pripomb.

(19)

Komisija je prejela pripombe od pritožnikov v prvotni preiskavi, štirih nepovezanih uvoznikov in družbe Jinan Meide.

(20)

Eden od dveh prvotnih pritožnikov je podprl ponovni začetek in registracijo uvoza družbe Jinan Meide.

(21)

Javili so se štirje nepovezani uvozniki. Vsi uvozniki so izrazili razočaranje, ker je Komisija ponovno začela prvotno preiskavo po drugi sodbi o razglasitvi protidampinških dajatev za nične. Komentirali so tudi domnevno nezakonitost registracije uvoza in možni namen Komisije, da retroaktivno ponovno uvede dajatve. Izrazili so tudi razočaranje glede zahteve carinskim organom, naj začasno ustavijo povračila prej pobranih dajatev. Po njihovem mnenju za izdelke družbe Jinan Meide protidampinška dajatev ne bi smela zaračunavati. Eden od štirih uvoznikov je zaprosil za skupno zaslišanje z družbo Jinan Meide, in obe strani sta na njem skupaj predstavili pripombe.

(22)

En uvoznik se ni strinjal z odločitvijo Komisije, da zahteva registracijo uvoza na podlagi več elementov. Najprej je trdil, da ni zadostnih razlogov za registracijo in nesorazmernost. Natančneje je trdil, da se razlogi, ki jih je Komisija predstavila za registracijo uvoza, ne ujemajo z okoliščinami obravnavane zadeve: Komisija je v uvodni izjavi 17 uredbe o registraciji navedla, da bi bilo registracijo uvoza mogoče uporabiti na primer za: „zavarovanje plačila v primeru uporabe dajatev ali v zadevah proti izogibanju“, medtem ko je bil v obravnavanem postopku cilj registracije olajšati pobiranje protidampinških dajatev po ponovnem začetku preiskave.

(23)

Komisija v zvezi s tem opozarja, da se uredba o registraciji v uvodni izjavi 17 sklicuje na seznam razlogov za registracijo iz člena 14(5) osnovne uredbe, ki ni izčrpen, kar daje Komisiji diskrecijsko pravico za odločitev, ali je v danem primeru registracija uvoza upravičena. Poleg tega je v uvodni izjavi 18 uredbe o registraciji jasno pojasnjen razlog za registracijo uvoza, in sicer zagotovitev učinkovitosti ukrepov: „[U]voz [bi moral biti] predmet pravilne protidampinške obveznosti brez neupravičene prekinitve od datuma začetka veljavnosti protidampinške uredbe, dokler se ponovno ne uvedejo pravilne dajatve, če obstajajo.“ V uvodni izjavi 18 uredbe o registraciji je pojasnjeno, da se pogoji iz člena 10(4) osnovne uredbe ne uporabljajo za obravnavano zadevo, saj namen registracije ni retroaktivno pobiranje dajatev, temveč je zagotovitev učinkovitosti ukrepov.

(24)

Drugič, že sam razlog olajšanja pobiranja dajatev bi bil po mnenju uvoznika nesorazmeren, saj je za uvoznike preveč obremenjujoč.

(25)

Komisija opozarja, da uredba o registraciji posebej določa, da višina stopnje dajatev, ki je dolgovana zaradi ponovnega začetka, ne sme preseči zneska, ki je bil prvotno uveden z uredbo, delno razglašeno za nično, kar zadeva obdobje med ponovnim začetkom preiskave in datumom začetka veljavnosti rezultatov ponovno začete preiskave. Poleg tega je registracija časovno omejena zaradi zagotovitve, da za uvoznike ne velja registracija v nerazumnih obdobjih, in to ravno zaradi preprečitve nepotrebnega bremena. Registracija v tehničnem smislu ne nalaga morebitnega bremena uvoznikom, temveč le nacionalnim organom, ki morajo uvesti sistem registracije, zato registracija za uvoznike ne more biti nesorazmerna.

(26)

Tretjič, uvoznik je še trdil, da bi bile prekinitve v tem primeru neupravičene, saj so bile posledica nezakonitosti v izvedbeni uredbi, ki jih je ugotovilo Sodišče.

(27)

Komisija opozarja, da je ponovni začetek preiskave v tej zadevi zaradi poprave napak, ki jih je ugotovilo Splošno sodišče, skladen s sodno prakso Sodišča, kot je dalje pojasnjeno v uvodnih izjavah 13 do 17.

(28)

Četrtič, v zvezi z obveznostjo izvršitve sodbe v skladu s členom 266 PDEU je uvoznik dvomil o možnosti retroaktivne uvedbe dajatev na izdelke, ki ob vstopu v prosti promet niso bili zajeti z nobenim ustreznim pravnim aktom. Uvoznik je dalje trdil, da bi bilo nenehno uvajanje dajatev v nasprotju s pravilom retroaktivnosti iz člena 10(4) osnovne uredbe.

(29)

Komisija opozarja, da v skladu z ustaljeno sodno prakso velja, da kadar sodstvo EU razglasi uredbo o uvedbi dajatev za nično, se za take dajatve šteje, da nikoli niso bile zakonsko dolgovane v smislu člena 236 prej veljavnega carinskega zakonika, določenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 (16), in jih morajo nacionalni carinski organi načeloma povrniti pod pogoji, določenimi v ta namen (17). Vendar pa je Sodišče menilo tudi, da je treba natančen obseg razglasitve ničnosti s sodbo sodišča in posledično obveznosti, ki izhajajo iz nje, določiti v vsaki zadevi posebej in pri tem upoštevati ne le izrek navedene sodbe, ampak tudi obrazložitev, ki je njegova nujna podlaga (18).

(30)

V obravnavani zadevi je Splošno sodišče ugotovilo, da je Komisija storila napako z uporabo metodologije, s katero ni bila razumno ocenjena tržna vrednost razlik v fizikalnih značilnosti med neprimerljivimi vrstami izdelka in neposredno primerljivimi vrstami izdelka (19). Zaradi uporabe navedene metodologije ni bila izvedena poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami. Poleg tega z navedeno metodologijo ni bilo dokazano, da je bila s tako izvedeno prilagoditvijo na normalno vrednost neprimerljivih vrst izdelka ohranjena razumna določitev navedene normalne vrednosti, torej določitev, ki temelji na vrednostih in parametrih, za katere se lahko šteje, da so običajna posledica tržnih sil. Za uporabo napačne metodologije je bilo torej ugotovljeno, da ni v skladu s členom 2(7)(a) ne s členom 2(10), njegovim uvodnim odstavkom in točko (a), osnovne uredbe.

(31)

Poleg tega je Sodišče dosledno odločilo, da člen 10(1) osnovne uredbe ne preprečuje možnosti, da se z akti znova uvedejo protidampinške dajatve na uvoz, ki je bil izveden v obdobju uporabe uredb, razglašenih za nične. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 14 do 17 uredbe o registraciji, zato za nadaljevanje upravnega postopka in morebitno ponovno uvedbo dajatev ni mogoče šteti, da sta v nasprotju s pravilom o prepovedi retroaktivnosti.

(32)

Petič, uvoznik je trdil, da so ukrepi Komisije v tej zadevi ogrozili pravno varnost za uvoznike, saj ti niso mogli predvideti, ali bodo za njihov uvoz veljale protidampinške dajatve ali ne.

(33)

Komisija je z objavo podrobne uredbe o registraciji ravnala skladno z načelom pravne varnosti v zvezi z uvozniki. Komisija je skladno s tem ponovno začela preiskavo z namenom poprave napak, ugotovljenih v sodbah Sodišča.

(34)

Šestič, uvoznik je poleg tega predložil pripombe glede poziva Komisije, naj carinski organi zadržijo povračila preteklih dajatev, pri čemer je navedel naslednje elemente. Najprej bi bilo za obveznost izvršitve sodbe domnevno treba navedene dajatve v celoti povrniti, zahtevki v navedenem smislu pa se ne bi smeli začasno ustaviti.

(35)

Kot je pojasnjeno v obvestilu o ponovnem začetku in uredbi o registraciji, je Komisija nacionalne carinske organe pozvala, naj počakajo na izid ponovnega začetka, preden odločijo o morebitnem zahtevku za povračilo v zvezi s protidampinškimi dajatvami, katerih ničnost je Splošno sodišče razglasilo v zvezi z družbo Jinan Meide, saj je znesek obveznosti, ki izhaja iz ponovnega začetka, negotov. Ustaljena sodna praksa je, da se obseg in podlaga za razglasitev ničnosti s sodbo Sodišča določita v vsaki zadevi posebej in sta lahko taka, da ne bi bilo potrebno celotno in takojšnje povračilo zadevnih dajatev (20).

(36)

Kar zadeva neobstoj retroaktivnosti za neregistrirani uvoz, je uvoznik trdil, da če se Komisija odloči za obravnavano zadevo uporabiti pravilo retroaktivnosti v skladu s členom 10 osnovne uredbe, to pravilo ne bi moglo veljati za uvoz, izveden pred 30. novembrom 2019. Po navedbah uvoznika take dajatve nikoli niso bile zakonsko dolgovane in bi zato morale biti v celoti povrnjene.

(37)

Skladno s sodno prakso Sodišča se za nadaljevanje upravnega postopka s ponovno uvedbo protidampinških dajatev na uvoz, ki je bil izveden v obdobju uporabe uredbe, ki je bila razglašena za nično, ne šteje, da je v nasprotju s pravilom o prepovedi retroaktivnosti (glej uvodni izjavi 13 in 25).

(38)

Kar zadeva domnevno kršitev načela pravne varnosti, je uvoznik trdil, da poziv Komisije nacionalnim carinskim organom, naj v obravnavani zadevi zadržijo morebitne zahtevke za povračila, ogroža načelo pravne varnosti.

(39)

Pravna varnost je uvoznikom zagotovljena z uredbo o registraciji, s katero je znesek dajatev omejen na znesek, ki je bil prvotno uveden z uredbo, ki je bila delno razglašena za nično, v zvezi z obdobjem med ponovnim začetkom preiskave in datumom začetka veljavnosti rezultatov ponovnega začetka. Poleg tega je v uredbi o registraciji pojasnjeno, da bi se povračilo in/ali odpust dajatev izvedla od istega datuma začetka veljavnosti uredbe, ki je bila delno razglašena za nično, če bi Komisija po ponovnem začetku preiskave ugotovila, da ponovna uvedba dajatev ni upravičena in da bi bilo ukrepe treba prekiniti. Za preprečitev dodatnega bremena in negotovosti za prizadete akterje je registracija omejena na devetmesečno obdobje, po tem obdobju pa bodo dajatve bodisi v celoti povrnjene bodisi prilagojene skladno z rezultati ponovno začete preiskave.

(40)

Nazadnje je uvoznik navedel, da sodbi v zadevah C-256/16 in C-612/16 ne bi upravičevali uvedbe registracije ali poziva nacionalnim organom glede zahtevkov za povračila, saj sta bili navedeni sodbi izdani v okviru prej veljavnega carinskega zakonika, določenega z Uredbo (EGS) št. 2913/92, in prej veljavne osnovne uredbe (ES) št. 1225/2009, ki sta bili medtem nadomeščeni. Uvoznik zlasti poudarja, da je Sodišče Evropske unije ukrepe v obliki poziva Komisije nacionalnim carinskim organom, naj zadržijo zahtevke za povračilo, v zadevi C-256/16 ocenilo kot sorazmerne, zlasti zaradi dejstva, da „je morebitna zamuda lahko kompenzirana s plačilom obresti“. Uvoznik trdi, da je zadevna določba Uredbe (EGS) št. 2913/92 zdaj nadomeščena s členom 116(6) carinskega zakonika Unije (21), v katerem je izrecno navedeno, da povračilo dajatev ne pomeni, da je treba plačati obresti. Uvoznik je zato trdil, da Komisija ne more uporabiti ustreznih pomislekov iz sodb v zadevah C-256/16 in C-612/16 za utemeljitev uvedbe registracije ali navodil nacionalnim organom o zahtevkih za povračila.

(41)

Komisija opozarja, da je sicer v členu 116(6) carinskega zakonika Unije dejansko navedeno, da povračilo dajatev ne pomeni, da je treba plačati obresti, vendar člen 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (22) določa kompenzacijske obresti v primeru povračil na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije. Ker bi bila v obravnavani zadevi morebitna povračila odvisna od odločitve na podlagi sodbe Sodišča, bi zanje veljala enaka obrestna mera kot za „obrestn[o] mer[o], ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljen[o] v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca“. Argument o neobstoju obrestne mere v primeru povračil je zato zavrnjen.

(42)

Družba Jinan Meide je trdila, da Komisija ne more nacionalnih carinskih organov pozvati, naj ne povrnejo in/ali odpustijo dajatev, ki so bile pobrane v skladu z izpodbijano uredbo. Položaj v tej zadevi naj bi domnevno bil drugačen kot v sodbi Deichmann (23). Po mnenju družbe Jinan Meide je bila izpodbijana uredba v celoti razglašena za nično, kar pomeni, da je bila črtana iz pravnega reda Unije z retroaktivnim učinkom, medtem ko so bili v sodbi Deichmann ukrepi razglašeni za nične v okviru sistema predhodnega odločanja. Poleg tega je Sodišče v sodbi Deichmann ugotovilo, da ni bilo nobenega drugega elementa, „ki bi lahko vplival na veljavnost dokončne uredbe“, medtem ko v obravnavani zadevi ni bilo takih ugotovitev.

(43)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 13, lahko Komisija v skladu z uveljavljeno sodno prakso (24) nadaljuje postopek na točki, kjer se je pojavila nezakonitost. V obravnavani zadevi je Komisija ponovno začela preiskavo z namenom poprave napak, ki jih je ugotovilo Splošno sodišče. V sodbi Deichmann je bila v točki 78 ponovljena splošna razlaga člena 10(1): „Nasprotno, besedilo člena 10(1) Uredbe št. 384/96 ne izključuje takega nadaljevanja postopka, če so zadevne protidampinške dajatve potekle po tem datumu, če so te dajatve ponovno uvedene za njihovo prvotno obdobje uporabe […].“ Ta razlaga Splošnega sodišča je splošne narave in se zato uporablja tudi za obravnavano zadevo.

(44)

Družba Jinan Meide je trdila tudi, da Komisija ne more znova uvesti dajatev retroaktivno, in je zato trdila, da je bil poziv Komisije nacionalnim carinskim organom, naj počakajo na objavo nove izvedbene uredbe o ponovni uvedbi dajatev pred odločanjem o zahtevkih za povračilo prej zaračunanih dajatev, neutemeljen. Izpodbijana uredba namreč ni bila delno razglašena za nično, temveč je bila za nično razglašena v celoti, zato izpodbijana uredba v pravnem redu ni nikoli obstaja. Družba Jinan Meide trdi, da so bile okoliščine zadeve Deichmann drugačne in Komisija ne more svojih odločitev v obravnavani zadevi utemeljiti na ugotovitvah iz sodbe Deichmann. Družba Jinan Meide je trdila tudi, da Komisija s tem, ko spodkopava avtoriteto Sodišča Evropske unije, spodkopava sodno varstvo, zagotovljeno strankam, prizadetim zaradi upravnih postopkov Unije. Praktični učinek pristopa Komisije naj bi domnevno bil, da za stranko, prizadeto zaradi ukrepov trgovinske zaščite, ni bilo smiselno vložiti tožbo zoper nezakonite ukrepe.

(45)

Družba Jinan Meide je dalje trdila, da registracija, ki jo je uvedla Komisija, ne spada v obseg ponovnega začetka preiskave, saj sodba ne vsebuje ugotovitev, ki bi bile lahko podlaga za registracijo.

(46)

Razlogi za registracijo v obravnavani zadevi so bili pojasnjeni v uvodni izjavi 23. Ni treba, da Sodišče podrobno določi vsak korak protidampinškega postopka, saj ima Komisija diskrecijsko pravico, da odloči o postopku po ponovnem začetku zaradi sodbe Sodišča v skladu z ustrezno sodno prakso in pravili iz osnovne uredbe, vključno s pravili o registraciji.

(47)

Poleg tega je družba Jinan Meide trdila, da v obravnavani zadevi ne bi bilo pravne podlage za registracijo uvoza, saj se v tej zadevi ne uporabljajo niti člen 10(2), (4) ali (5) niti člen 11(4), člen 12(5) in člen 13(3) osnovne uredbe. Družba Jinan Meide je prav tako trdila, da se ne uporablja nobeno odstopanje od splošnega načela prepovedi retroaktivnosti, saj za nobeno od izjem od splošnega načela prepovedi retroaktivnosti ni mogoče šteti, da se uporablja za obravnavano zadevo.

(48)

Kot je podrobno pojasnjeno v uvodni izjavi 23, je podlaga za registracijo člen 14(5) osnovne uredbe. V uvodni izjavi 23 je podrobneje pojasnjeno, da se pogoji iz člena 10(4) osnovne protidampinške uredbe za obravnavano zadevo ne uporabljajo, saj namen registracije ni retroaktivno pobiranje dajatev, temveč zagotovitev učinkovitosti ukrepov.

(49)

Družba Jinan Meide je menila tudi, da nobenega od podatkov iz obdobja preiskave, ki je obsegalo obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2011, zaradi minevanja časa ni več mogoče obravnavati kot zaupnega. Družba Jinan Meide je trdila, da je Splošno sodišče menilo, Sodišče pa potrdilo, da je petletno obdobje samo po sebi dovolj, da informacije izgubijo označbo poslovne skrivnosti ali drugih zaupnih informacij.

(50)

Člen 19 osnovne uredbe ne določa časovnega roka za zaščito zaupnih informacij. To je v skladu s členom 6.5 protidampinškega sporazuma STO, ki prav tako ne vsebuje časovnih rokov in posebej določa, da se informacije, za katere se je zahtevala zaupna obravnava, „ne razkrijejo brez posebnega dovoljenja stranke, ki jih je predložila,“ za kar ne velja nobena časovna omejitev. Argument je bil zato zavrnjen.

(51)

Opozoriti je treba, da skladno z navedbami v uvodni izjavi 15 deli izpodbijane uredbe, ki so se izpodbijali, vendar je Splošno sodišče izpodbijanje zavrnilo, še vedno veljajo v celoti.

(52)

Kot je bilo ugotovljeno med prvotno preiskavo, drugačne [neprimerljive] vrste izdelka predstavljajo 28 % izvoza družbe Jinan Meide v obdobju preiskave. Za 55 % celotnega obsega izvoza vložnika se je štelo, da gre za neposredno primerljive vrste izdelka in za katere je bila stopnja dampinga določena z izračunom normalne vrednosti na podlagi domače prodaje, ki jo je proizvajalec iz primerljive države ustvaril v običajnem poteku trgovanja, ali na podlagi računsko določene vrednosti. Za preostalih 17 % navedenega skupnega obsega se je štelo, da gre za „skoraj primerljive“ [navidezno enake] vrste izdelka, za katere je bila stopnja dampinga določena s prilagoditvijo normalne vrednosti (25). Vložnik je izpodbijal samo metodologijo glede neprimerljivih izdelkov, ki predstavljajo 28 % obsega izvoza družbe Jinan Meide.

(53)

Po mnenju Splošnega sodišča člen 2(10)(a) osnovne uredbe določa, da se prilagoditev izvede zaradi razlik v fizikalnih značilnostih zadevnega izdelka in da znesek prilagoditve ustreza razumni oceni tržne vrednosti razlike (26). Vendar v navedeni določbi ni opredeljeno, kako naj bi dobili tako razumno oceno. Poleg tega je Splošno sodišče navedlo, da za ponovno določitev simetrije med normalno vrednostjo podobnega izdelka in izvozno ceno zadevnega izdelka glede na navedeno določbo ni potrebno, da znesek tako ocenjene prilagoditve točno odraža tako tržno vrednost, temveč mora predstavljati le njeno razumno oceno.

(54)

Splošno sodišče je tudi navedlo, da ima Komisija široko diskrecijsko pravico tako pri oceni normalne vrednosti izdelka kot pri oceni dejstev, ki upravičujejo poštenost izvedene primerjave normalne vrednosti in izvozne cene, pri čemer mora Komisija nejasna pojma razumna določitev in poštenost, ki ju mora uporabiti v okviru teh določb, za vsak primer posebej konkretizirati glede na zadevni gospodarski okvir (27).

(55)

Po navedbah vložnika je izpodbijana metodologija temeljila na zmotni predpostavki, da je bila tržna vrednost fizikalnih razlik izražena v izvoznih cenah, medtem ko so po lastnih ugotovitvah Komisije iste izvozne cene vsaj delno izražale damping. Poleg tega je vložnik trdil, da je navedena metodologija temeljila na zmotni predpostavki, da so izvozne cene neprimerljivih vrst izdelka izražale stopnjo dampinga, enakovredno tisti, ki je bila ugotovljena za vrste izdelka, za katere je obstajala neposredno primerljiva vrsta izdelka („neposredno primerljive vrste izdelka“). Po mnenju vložnika je ta predpostavka nerazumna in nepreverljiva (28).

(56)

Po mnenju Splošnega sodišča je uporaba navedene metodologije lahko znatno vplivala na izračun stopnje dampinga, določene za izvoz neprimerljivih vrst izdelka (29).

(57)

Splošno sodišče je navedlo, da mora za to, da se lahko razumno in objektivno določi stopnja dampinga, izračun normalne vrednosti vrste izdelka načeloma temeljiti na neodvisnih podatkih o izvoznih cenah, katerih podcenjenost želi Komisija oceniti prav z ugotovitvijo zadevne normalne vrednosti (30).

(58)

Splošno sodišče je dalje navedlo, da ni bilo dokazano, da se z uporabo sestavnega elementa izvoznih cen neprimerljivih vrst izdelka za popravek normalne vrednosti, s katero se te cene primerjajo, ponovno vzpostavlja simetrija med navedenimi cenami in navedeno normalno vrednostjo v skladu s ciljem člena 2(10) osnovne uredbe. Zlasti ni obstajal noben indic, da razmerje med izvozno ceno posamezne neprimerljive vrste izdelka in povprečno izvozno ceno na enoto neposredno primerljivih vrst izdelka pravilno odraža vrednost razlik v fizikalnih značilnostih med zadnjo navedeno kategorijo vrste izdelka in zadevno neprimerljivo vrsto izdelka (31).

(59)

Splošno sodišče je navedlo, da je izpodbijana metodologija implicitno temeljila na predpostavki, da navedena razlika v ceni ustreza tržni vrednosti razlik v fizikalnih značilnostih za vse neprimerljive vrste izdelka (32). Posledično ta predpostavka pomeni, da je stopnja dampinga, ki bi lahko vplivala na cene nekaterih konkretnih neprimerljivih vrst izdelka in izvozne cene neposredno primerljivih vrst izdelka, na isti ravni. V nasprotnem primeru bi lahko bile razlike v ceni med zadevnima kategorijama vrst izdelka vsaj delno posledica razlik v stopnji dampinga in se torej ne bi moglo dovolj zanesljivo šteti, da odražajo le razlike v fizikalnih značilnostih (33).

(60)

Splošno sodišče je navedlo, da se lahko „cena, ki se je dejansko plačevala ali se lahko plačuje v Evropski uniji za [podobni izdelek], po potrebi ustrezno prilagojena, tako da vsebuje razumno profitno maržo“, pod nekaterimi pogoji uporablja kot razumna osnova za določitev normalne vrednosti. Za pošteno primerjavo je torej mogoče oblikovati razumno oceno tržne vrednosti razlik v fizikalnih značilnostih, ker ni na voljo drugih podatkov, na podlagi razlike med ceno zadevne neprimerljive vrste izdelka in povprečno ceno neposredno primerljive vrste izdelka pri enem ali več proizvajalcih iz Unije (34).

(61)

Komisija je z uporabo pristopa, ki ga je opredelilo Splošno sodišče, ponovno izračunala stopnjo dampinga družbe Jinan Meide za izpodbijanih 28 % njenega izvoza. Kot normalno vrednost za te drugačne vrste izdelka, ki jih družba Jinan Meide izvaža v Evropsko unijo, je uporabila dejansko prodajno ceno evropske industrije za isto vrsto izdelka.

(62)

Komisija je ugotovila, da majhne količine kitajskega izvoza (4,5 %) ni mogla primerjati niti z vrstami izdelka, ki jih je prodajal indijski proizvajalec, niti z vrstami izdelka, ki jih je prodajala industrija Unije. Ta količina je ustrezala nišnim izdelkom, za katere Komisija ni prejela posebnih informacij o njihovih fizikalnih značilnostih. Zato je uporabila tehtano povprečno normalno indijsko vrednost, ker primernejša metoda ni bila na voljo. Učinek na splošno stopnjo dampinga je bil zelo majhen. Komisija je proizvajalca izvoznika pozvala, naj predloži pripombe k tej metodi. Pozvala ga je tudi, naj zagotovi popolne informacije o fizikalnih značilnostih navedenih nišnih izdelkov in navede najbližjo ustrezno vrsto izdelka, ki se izvaža v EU.

(63)

Glede na navedeno je ponovno izračunana stopnja dampinga za družbo Jinan Meide 75,1 %.

(64)

Komisija je 23. junija 2020 vse zainteresirane strani obvestila o zgornjih ugotovitvah, na podlagi katerih je nameravala na podlagi zbranih in predloženih dejstev v zvezi s prvotno preiskavo predlagati ponovno uvedbo protidampinške dajatve na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa, ki ga proizvaja družba Jinan Meide (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje).

(65)

Po dokončnem razkritju je družba Jinan Meide trdila tudi, da nobenega od podatkov evropske industrije iz obdobja preiskave, ki je obsegalo obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2011, zaradi pretečenega časa ni več mogoče obravnavati kot zaupnega. Komisijo je tudi pozvala, naj pri evropski industriji preveri, ali je treba njihove podatke še vedno obravnavati kot zaupne. Družba Jinan Meide je trdila, da nima ustreznega dostopa do bistvenih dejstev in podatkov, ki so se upoštevali pri izračunu. Družba Jinan Meide meni, da bi morala imeti vpogled v vse podatke, uporabljene pri izračunu.

(66)

Komisija je na te pripombe že odgovorila v uvodni izjavi 50. Poleg tega je Komisija v tem primeru ugotovila, da so proizvajalci Unije navedli tehtne razloge, iz katerih je razvidno, da bi morale prvotno predložene informacije ostati zaupne. Družba Jinan Meide je v zvezi s tem zahtevala posredovanje pooblaščenca za zaslišanje, ki je tudi potrdil, da so bili podatki, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije, kljub pretečenemu času še vedno zaupni.

(67)

En uvoznik je podobno trdil, da je Komisija v svojem dokončnem razkritju zagotovila le omejene informacije, na podlagi katerih uvozniki niso mogli rekonstruirati metode izračuna, kar omejuje njihove pravice do obrambe v tem primeru in ni v skladu z zahtevo po dobrem upravljanju.

(68)

Opozoriti je treba, da je samo družba Jinan Meide prejela popolno razkritje izračuna dampinga, saj vključuje občutljive podatke. Vse druge strani so prejele splošno razkritje in dodatno razkritje, v katerem je pojasnjena metodologija, uporabljena pri izračunu dampinga.

(69)

Družba Jinan Meide je v odgovor na informacije, ki so ji bile razkrite (uvodna izjava 62), predložila seznam najbolj primerljivih vrst izdelka, ki jih je proizvajalec iz primerljive države Indije prodajal na domačem trgu, in sicer za vse neujemajoče se vrste izdelka, ki jih je družba Jinan Meide izvažala v Unijo.

(70)

Komisija je ocenila pripombe družbe Jinan Meide in sklenila, da so predložene informacije družbi omogočile določitev normalne vrednosti za vse vrste izdelkov, ki jih je družba Jinan Meide izvozila v Unijo, in sicer na podlagi informacij, ki jih je predložil proizvajalec iz primerljive države Indije. Zato za določitev normalne vrednosti ni bilo več potrebno uporabljati informacij, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 60. Komisija je na podlagi tega določila revidirano stopnjo dajatve v višini 36,0 %.

(71)

Zainteresirane strani so predložile številne pripombe v zvezi z metodologijo in stopnjo dajatve iz uvodnih izjav 61 do 63. Vendar je bila metodologija, potem ko je družba Jinan Meide predložila dodatne informacije, popravljena. Zato so te pripombe postale brezpredmetne.

(72)

Družba Jinan Meide je tudi ponovila pripombe v zvezi s ponovnim odprtjem te zadeve, in sicer, da so bili naložitev dajatev za nazaj in navodilo carinskim organom, naj ne povrnejo/odpustijo nezakonito naloženih dajatev, ter registracija izvoza družbe Jinan Meide v EU nezakoniti. Iste pripombe glede retroaktivnosti je predložilo tudi več uvoznikov.

(73)

Komisija je to vprašanje že obravnavala v uvodnih izjavah 21 do 48. Komisija je menila, da dajatve za nazaj niso bile naložene, temveč je bil določen le zakoniti znesek dajatev, ki jih je treba pobrati v zvezi z družbo Jinan Meide od uvedbe prvotnih ukrepov. Poleg tega je namen predložitve zahtev carinskim organom zagotoviti ustrezno pobiranje protidampinške obveznosti.

(74)

Več uvoznikov je tudi trdilo, da je s tem ponovnim odprtjem pod vprašaj postavljena učinkovitost sodnega nadzora v Evropski uniji.

(75)

Komisija je na te pripombe že odgovorila v uvodni izjavi 33. Učinkovitost sodnega nadzora Komisiji ne preprečuje ponovne uvedbe protidampinških dajatev v ustreznem znesku v primerih, ko protidampinška odgovornost ostaja v veljavi pri izvrševanju sodb sodišč EU.

(76)

Komisija je 14. julija 2020 po pregledu pripomb vseh zainteresiranih strani v zvezi z razkritjem z dne 23. junija 2020 zainteresiranim stranem poslala dodatno razkritje, v katerem jih je obvestila o svoji odločitvi, da bo spremenila metodologijo, ki se uporablja pri izračunu protidampinške dajatve za družbo Jinan Meide, ter jih obvestila o popravljeni stopnji dajatve.

(77)

Več evropskih proizvajalcev je poslalo pripombe glede seznama družbe Jinan Meide z vrstami izdelka, ki jih je proizvajalec iz primerljive države Indije prodajal na domačem trgu in so najbolj primerljive z neujemajočimi vrstami izdelka, ki jih je družba Jinan Meide izvažala v Unijo v skladu z uvodno izjavo 69. Proizvajalci so trdili, da je bilo ime seznama zavajajoče, saj vrste izdelka niso bile najbolj primerljive, ampak so imeli izdelki precej nižje cene kot izdelki družbe Jinan Meide, s katerimi naj bi se ujemali. Zato so menili, da dobljeni izračun ni veljaven in je neustrezen ter izkrivlja izračun dampinga. V podporo tej trditvi so se sklicevali na cenik družbe Jinan Meide.

(78)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Meni, da seznam, ki ga je predložila družba Jinan Meide, ustrezno odraža najbolj primerljive vrste. Poleg tega nobena zainteresirana stran ni predložila nadomestnega seznama bolj primerljivih vrst izdelka v podporo svojim trditvam. Pa tudi sklicevanje na cenik družbe Jinan Meide v zvezi s tem ne more biti relevantno, ker je na cene družbe Jinan Meide vplival damping in jih ni mogoče uporabiti kot referenčne. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(79)

Družba Jinan Meide je pozdravila uporabo podatkov iz primerljive države za izračun normalne vrednosti za neujemajoče vrste izdelkov v skladu z njenim predlogom. Vendar je družba Jinan Meide predlagala, da se za neujemajoče vrste izdelka, prilagodi povprečna indijska normalna vrednost z uporabo razmerja med povprečno ceno vzorčenih proizvajalcev Unije in neujemajočo vrsto izdelka. Družba Jinan Meide je nadalje trdila, da je ta metodologija izvedljiva, saj so vse ujemajoče vrste izdelka domnevno prodajali tudi vzorčeni proizvajalci Unije.

(80)

Vendar trditev družbe Jinan Meide ni pravilna. Glede na seznam vrst izdelka, ki so ga prodajali vzorčeni proizvajalci Unije, ki je bil prav tako na voljo družbi Jinan Meide, je bilo veliko vrst ujemajočih izdelkov, ki jih vzorčeni proizvajalci Unije niso prodajali. Poleg tega, ker je družba Jinan Meide dala na voljo dodatne informacije o prvotno neujemajočih vrstah izdelka, za določitev normalne vrednosti ni bilo več potrebno uporabljati informacij, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 70. Zato je Komisija ugotovila, da uporaba metodologije, ki jo je predlagala družba Jinan Meide, ni primerna ali potrebna. Družba Jinan Meide na podlagi končnega izračuna ni utemeljila nobene zahteve po nadaljnjih prilagoditvah.

(81)

En uvoznik je ponovil svoje pripombo, da ne more predložiti pripomb na konkretni izračun, saj ni prejel podrobnosti glede osnovne metodologije izračuna, in je zahteval več informacij o tem, kako je bila končno predlagana stopnja dajatve izračunana, da bi lahko predložil bolj smiselne pripombe. Ponovil je tudi svoje pripombe glede nadomestil za dajatve, plačane na podlagi razveljavljene uredbe za uvoz pred registracijo.

(82)

Zgornje trditve so bile obravnavane v uvodni izjavi 68 oziroma uvodnih izjavah 34 do 46.

(83)

Glede na to, da je ponovno določena stopnja dampinga nižja od stopnje škode, bi bilo treba v skladu z veljavnimi pravili stopnjo protidampinške dajatve določiti na ravni stopnje dampinga. Ponovno uvedena stopnja protidampinške dajatve za družbo Jinan Meide je torej naslednja.

(84)

Revidirana stopnja protidampinških dajatev se uporablja od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 21 uredbe o registraciji, se pred začetkom veljavnosti te uredbe ne poberejo dajatve, višje od 39,2 %. Ker je protidampinška dajatev, ki izhaja iz tega postopka, nižja, se carinskim organom naroči, naj poberejo ustrezen znesek na uvoz družbe Jinan Meide (36,0 %) ter povrnejo kakršen koli presežni znesek, ki je bil pobran doslej v skladu z veljavno carinsko zakonodajo.

(85)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, enaka obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(86)

Po mnenju Komisije je na podlagi zgoraj navedenega primerno, da se znova uvede dokončna protidampinška dajatev v višini 36,0 % na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa, razen ohišij kompresijskega pribora z metričnimi navoji ISO DIN 13 in navojnih krožnih razdelilnih omaric iz tempranega železa, ki nimajo pokrova, trenutno uvrščenih pod oznako KN ex 7307 19 10 (oznaki TARIC 7307191010 in 7307191020), s poreklom iz LRK, ki ga proizvaja družba Jinan Meide.

(87)

Zaradi pregleda zaradi izteka ukrepov (35) za ta izdelek, s katerim je bila uvedena dokončna protidampinška dajatev na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa s poreklom iz LRK in Tajske, se protidampinške dajatve, določene v prvotni preiskavi, ohranijo do 24. julija 2024.

(88)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –