(1)

Praktično izvajanje Uredbe (EU) št. 952/2013 (v nadaljnjem besedilu: zakonik) v kombinaciji z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/2447 (2) je pokazalo, da je treba navedeno izvedbeno uredbo nekoliko spremeniti, da bi bila bolje prilagojena potrebam gospodarskih subjektov in carinskih organov ter da bi se upošteval zakonodajni razvoj in razvoj v zvezi z začetkom uporabe elektronskih sistemov, vzpostavljenih za namene zakonika.

(2)

Sodišče Evropske unije je v sodbi v zadevi C-661/15 (3) za neveljavnega razglasilo člen 145(3) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (4), ki določa enoletni zastaralni rok, da bi se upoštevale prilagoditve cene pomanjkljivega blaga za določanje njihove carinske vrednosti. Po mnenju Sodišča bi bil dolžnik na podlagi carinskega zakonika, ki se je takrat uporabljal (5), lahko upravičen do povračila uvoznih dajatev, in sicer sorazmerno z zmanjšanjem carinske vrednosti, ki izhaja iz uporabe člena 145(2) Uredbe (EGS) št. 2454/93, do izteka roka treh let od dneva, ko so bile te dajatve sporočene dolžniku. Vendar pa je člen 145(3) Uredbe (EGS) št. 2454/93 to možnost zmanjšal na rok 12 mesecev, saj bi se prilagoditev carinske vrednosti, ki izhaja iz uporabe člena 145(2) navedene uredbe lahko upoštevala le, če je bila prilagoditev opravljena v navedenem dvanajstmesečnem roku. Člen 145(3) Uredbe (EGS) št. 2454/93 je bil v nasprotju s členom 29 carinskega zakonika v povezavi s členom 78 in členom 236(2) navedenega zakonika. Zato je bil neveljaven. Uredbi (EGS) št. 2913/92 in (EGS) št. 2454/93 ne veljata več, vendar pa točka (c) člena 132 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 tudi določa enoletno omejitev za prilagoditev carinske vrednosti pomanjkljivega blaga. Zato bi jo bilo treba črtati, tako da bi bilo jasno, da se splošni rok treh let, določen v točki (a) člena 121(1) zakonika, za vložitev zahtevka za povračilo ali odpust previsoko obračunanih dajatev, uporablja tudi za pomanjkljivo blago. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba za pojasnitev, da se enoletni zastaralni rok v teh primerih nikoli ne bi smel uporabljati, točko (c) člena 132 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 črtati z retroaktivnim učinkom od začetka veljavnosti navedene uredbe.

(3)

V skladu s členom 182 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 se zahteva uporaba elektronskega informacijskega in komunikacijskega sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 16(1) zakonika, za predložitev, obdelavo, shranjevanje in izmenjavo informacij v zvezi z vstopnimi skupnimi deklaracijami in za nadaljnje izmenjave ustreznih informacij. Komisija se je z Izvedbenim sklepom (EU) 2019/2151 (6) odločila, da bo vzpostavila nov elektronski sistem (v nadaljnjem besedilu: sistem ICS2), s katerim bo podprla carinsko analizo tveganja varnosti in varstva pred prihodom blaga ter s tem povezan nadzor, in sicer obdelavo navedb v vstopni skupni deklaraciji za carinsko analizo tveganja in nadzor ter izmenjavo s tem povezanih informacij. Člen 182 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 bi bilo zato treba spremeniti, da se opredelijo nameni, za katere se bo uporabljal sistem ICS2, in da se poleg tega za zagotovitev uskladitve na carinskem območju Unije od gospodarskih subjektov zahteva, da uporabljajo harmoniziran vmesnik za gospodarske subjekte, ki so ga oblikovale Komisija in države članice, za predložitev navedb v vstopnih skupnih deklaracijah carinskim organom in izmenjavo povezanih informacij.

(4)

Člen 183 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 določa pravila za predložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji, vključno z obveznostjo, da jih v posebnih primerih predložijo različne osebe v skladu s členom 127(6) zakonika (večkratna predložitev). Uvedba sistema ICS2 v treh izdajah (izdaja 1, izdaja 2 in izdaja 3) bo postopoma omogočila večkratno predložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji ustreznim prevoznim sektorjem in poslovnim modelom. Člen 183 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 bi bilo zato treba spremeniti, da se pojasnijo pravila, ki se uporabljajo, dokler sistem ICS2 ne bo v celoti vzpostavljen. Izhodišče je stanje v okviru obstoječega sistema nadzora uvoza. Prek tega sistema morajo prevozniki pri vseh vrstah prevoza (zračnem in pomorskem prevozu, prevozu po celinskih plovnih poteh, cestnem in železniškem prevozu), vključno s hitrimi prevozniki, takoj predložiti vse navedbe v vstopni skupni deklaraciji za blago, za katero se ne uporablja opustitev iz člena 104 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (7). Od uvedbe izdaje 1 novega elektronskega sistema se bo od hitrih prevoznikov pri zračnem prevozu dodatno zahtevalo, da predložijo minimalni nabor podatkov za vse pošiljke, ne glede na njihovo vrednost, izvajalci poštnih storitev pa bodo prvič morali predložiti minimalni nabor podatkov, vendar le za blago v poštnih pošiljkah, katerih končni namembni kraj je Unija. V skladu s členom 106 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 se bo, dokler se ne uvede izdaja 2 novega sistema, ta minimalni nabor podatkov štel za popolno vstopno skupno deklaracijo za blago v poštnih pošiljkah in za blago v pošiljkah, ki ne presegajo 22 EUR. Od prvega dne časovnega okvira uvedbe za izdajo 2 sistema ICS2 bo v zračnem prevozu možna večkratna predložitev. Letalski prevozniki morajo prenehati uporabljati obstoječi sistem nadzora uvoza in se postopoma povezati z novim sistemom ICS2, prek katerega morajo predložiti ustrezen nabor podatkov z navedbami v vstopni skupni deklaraciji. Od prvega dne uvedbe izdaje 3 novega sistema bo možna večkratna predložitev pri drugih vrstah prevoza. Prevozniki pri teh vrstah prevoza se bodo morali postopoma povezati z novim sistemom. Države članice bodo določile datum, od katerega dalje bodo morali gospodarski subjekti uporabljati različne izdaje novega sistema v skladu z odstavkom 6 dela I Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/2151, znotraj časovnih okvirov uvedbe, določenih v njem. Spremeniti bi bilo treba tudi člen 183, da se pojasnijo pravila, ki se uporabljajo za določitev carinskega urada prvega vstopa, kadar oseba, ki vnese navedbe v vstopni skupni deklaraciji, ne pozna kraja prvega vstopa prevoznega sredstva, ki prevaža blago, v Unijo.

(5)

Obveznost obveščanja o navedbah v vstopni skupni deklaraciji s strani oseb, ki niso prevoznik, bi se morala začeti uporabljati z uvedbo treh izdaj novega sistema. V skladu s tem bi bilo treba splošno sklicevanje na uvedbo sistema nadzora uvoza iz člena 184 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 nadomestiti z natančnejšimi sklicevanji na tri izdaje sistema ICS2. Obveznost obveščanja o blagu, ki se prevaža po morju, bi morala veljati od trenutka, ko mora prevoznik uporabljati izdajo 3 novega sistema. Obveznost obveščanja o blagu, ki se prevaža po zraku ali po pošti, bi morala veljati od trenutka, ko mora prevoznik uporabljati izdajo 2 novega sistema.

(6)

Obveznost carinskih organov, da registrirajo predložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji in registracijo sporočijo, bi morala prav tako odražati različne izdaje sistema ICS2. V skladu s tem bi bilo treba splošno sklicevanje na uvedbo sistema nadzora uvoza iz člena 185 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 nadomestiti z natančnejšimi sklicevanji na tri izdaje novega sistema. Carinski organi bi morali opraviti registracijo in uradno sporočiti registracijo navedb v vstopni skupni deklaraciji od prvega dne časovnega okvira uvedbe za izdajo 1 sistema ICS2. Po uvedbi izdaje 2 navedenega novega sistema bo v nekaterih primerih na voljo večkratna predložitev, zato bi bilo treba v členu 185 tudi navesti, da bi bilo treba od navedenega datuma dalje od carinskih organov zahtevati, da prevoznika nemudoma obvestijo o registraciji navedb v vstopni skupni deklaraciji s strani drugih gospodarskih subjektov, če je prevoznik zaprosil, da se ga uradno obvesti.

(7)

Člen 186 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 bi moral pojasniti roke za analizo tveganja na podlagi navedb v vstopni skupni deklaraciji in potrebne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v okviru analize tveganja. Člen 186 Izvedbene uredbe 2015/2447 bi moral določati, da mora načeloma carinski urad prvega vstopa, potem ko je pravočasno prejel vstopno skupno deklaracijo, dokončati analizo tveganja preden blago prispe na carinsko območje Unije. Vendar bi morala biti ta časovna omejitev krajša za blago, ki prispe po zraku. Od carinskega urada prvega vstopa bi bilo treba zahtevati, da dokonča analizo tveganja za to blago čim prej po prejemu minimalnega nabora podatkov v vstopni skupni deklaraciji. Poleg tega bi bilo treba zaradi zagotavljanja enotne uporabe carinskega nadzora spremeniti tudi člen 186, da bi se določili koraki, ki jih mora carinski urad prvega vstopa opraviti za dokončanje analize tveganja na podlagi navedb v vstopni skupni deklaraciji. Zlasti mora na podlagi členov 46, 47 in 128 zakonika carinski urad prvega vstopa izmenjati informacije z državami članicami, navedenimi v teh navedbah, in z državami članicami, ki so v sistemu ICS2 evidentirale informacije v zvezi s tveganji varnosti in varstva, ki se ujemajo z navedbami v vstopni skupni deklaraciji, pri čemer se od ustreznih carinskih organov zahteva, da izvedejo analizo tveganja in sporočijo nekatere rezultate te analize tveganja.

(8)

Člen 186 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 bi bilo prav tako treba spremeniti, da se carinskemu uradu prvega vstopa omogoči, da po zaključku analize tveganja priporoči najprimernejši kraj in ukrepe za izvajanje nadzora nad blagom. Carinski urad, pristojen za kraj, ki je priporočen kot najustreznejši za nadzor, bi moral imeti možnost, da se odloči, ali bo upošteval priporočilo, vendar bi moral biti v vsakem primeru dolžan carinskemu uradu vstopa sporočiti, ali je prišlo do nadzora in, če je bil nadzor opravljen, predložiti rezultate tega nadzora. Poleg tega je primerno določiti postopkovno pravilo, v skladu s katerim carinski organi uporabljajo sistem ICS2 za obveščanje o ocenah tveganja in rezultatih nadzora v primerih, določenih v členu 46(5) zakonika, ali za katero koli drugo izmenjavo rezultatov nadzora v skladu s členom 47(2) zakonika. Poleg tega bi bilo treba obveznost izvedbe analize tveganja ob predložitvi blaga razširiti, da bi zajela več primerov, v katerih se obveznost predložitve vstopne skupne deklaracije oprosti v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2015/2446.

(9)

Naslov člena 187 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 bi bilo treba spremeniti, da bi odražal, da so pravila v njem prehodna, ker se uporabljajo le do uvedbe sistema ICS2. Dokler novi sistem ni na voljo, bi bilo treba od carinskih organov zahtevati, da opravljajo analizo tveganja na podlagi informacij iz obstoječega sistema nadzora uvoza. V členu 187 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 bi bilo treba navesti, da je treba obstoječi sistem nadzora uvoza uporabljati do različnih datumov uvedbe novega sistema. Posodobiti bi bilo treba tudi sklicevanja na Delegirano uredbo (EU) 2015/2446 v odstavku 5 člena 187 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447. Pravila o tem, da ni mogoče sprostiti blaga pred izvedbo analize tveganja, in o tem, kako naj se izvede analiza tveganja po spremembi vstopne skupne deklaracije, bi se prav tako morala uporabljati v prehodnem obdobju in bi jih bilo treba zato dodati členu 187 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447.

(10)

Postopkovna pravila za spremembo ali razveljavitev vstopne skupne deklaracije iz člena 188 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 bi morala razlikovati med novim sistemom ICS2 in obstoječim sistemom nadzora uvoza. Za predložitev zahtevkov za spremembo ali razveljavitev vstopne skupne deklaracije bi bilo treba uporabljati novi sistem. Vendar pa bi morale imeti države članice možnost, da dovolijo predložitev zahtevkov v papirni obliki za namene spremembe ali razveljavitve deklaracij, ki so bile predložene z uporabo obstoječega sistema nadzora uvoza.

(11)

Člen 189 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 bi bilo treba spremeniti, da bi se razlikovalo med pravili za preusmeritev zrakoplovov in plovil, ki se uporabljajo v okviru obstoječega sistema nadzora uvoza, in pravili, ki se uporabljajo v okviru novega elektronskega sistema ICS2.

(12)

Po uvedbi obrazca EU 302 iz člena 1(51) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba člen 207 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 spremeniti, da se omogoči uporaba obrazca EU 302 kot dokazila o carinskem statusu unijskega blaga.

(13)

Po spremembi člena 141 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 o dejanjih, ki se štejejo za carinsko deklaracijo, bi bilo treba ustrezno spremeniti člen 218 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, da se pojasni, v katerih primerih se za nekatere carinske formalnosti pri vstopu ali izstopu prav tako šteje, da so bile opravljene na podlagi dejanja, ki se šteje za carinsko deklaracijo.

(14)

Po uvedbi, v členu 141(3) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, prehodnega pravila za deklaracijo poštnih pošiljk, in sicer s predložitvijo teh pošiljk carinskim organom, dokler se ne uvede izdaja 1 sistema ICS2 v podporo carinski analizi tveganja varnosti in varstva pred prihodom blaga ter s tem povezanim nadzorom, bi bilo treba v členu 220 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 pojasniti, da so specifična pravila o sprejetju in sprostitvi poštnih pošiljk prav tako prehodna.

(15)

Treba bi bilo oblikovati postopkovna pravila za uporabo obrazca NATO 302 in obrazca EU 302 za carinske postopke, ki niso tranzitni. Zato bi bilo treba v Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2447 vstaviti nova člena 220a in 220b. Za zagotovitev nemotenega delovanja postopkovnih pravil bi bilo treba na podlagi člena 221 te uredbe od carinskih organov držav članic zahtevati, da določijo carinski urad ali urade, odgovorne za carinske formalnosti in nadzor v zvezi z blagom, ki se premika ali uporablja na podlagi bodisi obrazca NATO 302 bodisi obrazca EU 302.

(16)

Tudi člen 221 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 bi bilo treba spremeniti, da bi se pojasnilo, da je carinski urad v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, carinski urad, ki je pristojen za deklaracijo za uvoz določenega brezcarinskega blaga, če je to blago deklarirano za namene DDV v okviru sheme, ki ni posebna ureditev za prodajo na daljavo blaga, uvoženega s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav, tako imenovan uvozni sistem „vse na enem mestu“ iz naslova XII poglavja 6 oddelka 4 Direktive Sveta 2006/112/ES (8). Cilj je zagotoviti, da se za to blago obračuna stopnja DDV namembne države članice ali države članice potrošnje.

(17)

Člen 271 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 bi bilo treba spremeniti, da bi se okrepila harmonizirana uporaba elektronskega sistema za standardizirano izmenjavo informacij. Za vzpostavitev enotnega postopka, v okviru katerega bi gospodarski subjekti vnašali zahtevane podatkovne elemente v ta sistem, bi morali zadevni gospodarski subjekti uporabljati harmoniziran vmesnik za gospodarske subjekte.

(18)

Po uvedbi obveznosti držav članic, da določijo carinski urad, pristojen za vse carinske formalnosti in nadzor v zvezi z blagom, ki se premika ali uporablja na podlagi bodisi obrazca NATO 302 bodisi obrazca EU 302 iz člena 221 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, postane člen 285 te uredbe, ki določa isto obveznost, vendar samo za tranzit, odvečen in bi ga bilo treba črtati. Poleg tega bi bilo treba določbe v zvezi z dobavo obrazcev NATO 302 in postopkovna pravila, ki se uporabljajo za uporabo takšnih obrazcev, razširiti na tranzit na podlagi obrazca EU 302. Člene 285, 286 in 287 Uredbe (EU) 2015/2447 bi bilo zato treba spremeniti in vstaviti nove določbe.

(19)

Člen 321 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 bi bilo treba spremeniti, da se pojasni konec postopka tranzita Unije za blago, ki vstopa na carinsko območje Unije prek nepremične transportne napeljave, in da se pojasni pravni položaj takega blaga, ko se postopek tranzita Unije zaključi.

(20)

Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2447 bi bilo treba spremeniti, da se uvede možnost posebnega zaključka postopka začasnega uvoza za blago, ki je bilo porabljeno ali uničeno med vojaškimi dejavnostmi.

(21)

V skladu s členom 324(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 so gospodarski subjekti lahko upravičeni do poenostavljenega zaključka postopka aktivnega oplemenitenja IM/EX, ker se šteje, da so predelani izdelki ponovno izvoženi. Vendar pa v primerih, ko bi za neunijsko blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja IM/EX, med drugim veljal ukrep trgovinske politike, če bi bilo deklarirano za sprostitev v prosti promet, tak poenostavljen zaključek ni dovoljen. Nekateri ukrepi trgovinske politike se izvajajo za namene predhodnega nadzora Unije, ki se uporablja le v primeru sprostitve v prosti promet. Taki ukrepi, ki vplivajo na uporabo člena 324(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, so določeni v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/670 (9) v zvezi z uvozom nekaterih železnih in jeklenih izdelkov ter v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/640 (10) v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov iz aluminija. Gospodarskim subjektom bi bilo treba dovoliti, da izkoristijo poenostavitev iz člena 324(1) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 z retroaktivnim učinkom, ki velja od obdobja 3 let pred začetkom veljavnosti te spremembe pod pogojem, da zagotavljajo podatkovne elemente, kot zahtevajo ustrezni nadzorni ukrepi. Člen 324(2) Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(22)

Za zagotovitev, da je izvozni postopek blaga, ki se prevaža prek fiksnih napeljav, dokončan, bi bilo treba v členu 331 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447 pojasniti, kdaj se šteje, da je bilo to blago predloženo carini.

(23)

Priloga 23-02 k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2447 vsebuje specifične oznake KN in poimenovanja izdelkov, ki se ne uporabljajo več zaradi sprememb v skupni carinski tarifi (11). Zato je potrebna posodobitev Priloge 23-02, zlasti ob upoštevanju, da gre za prvo posodobitev od 1. maja 2016, ko so se začeli uporabljati carinski zakonik Unije, Delegirana uredba (EU) 2015/2446 in Izvedbena uredba (EU) 2015/2447.

(24)

Da se omogoči večja prožnost v postopku neprekinjenega poslovanja v tranzitu in zmanjšajo formalnosti in stroški, ki jih imajo carinski organi, bi bilo treba podaljšati veljavnost potrdil o splošnem zavarovanju in potrdil o opustitvi zavarovanja v papirni obliki iz Priloge 72-04 k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2447.

(25)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

v členu 132 se črta točka (c);

(2)

členi 182 do 186 se nadomestijo z naslednjim:

(*1)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2151 z dne 13. decembra 2019 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije (UL L 325, 16.12.2019, str. 168)."

(*2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1998 z dne 5. novembra 2015 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje letalstva (UL L 299, 14.11.2015, str. 1).“;"

(3)

člen 187 se spremeni:

(4)

člena 188 in 189 se nadomestita z naslednjim:

(5)

člen 207 se nadomesti z naslednjim:

(6)

v členu 218 se naslov in uvodni stavek nadomestita z naslednjim:

(7)

člen 220 se nadomesti z naslednjim:

(8)

vstavita se naslednja člena 220a in 220b:

(9)

v členu 221 se dodajo naslednji odstavki 4, 5 in 6:

(*3)  Uredba Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL L 324, 10.12.2009, str. 23)."

(*4)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).“;"

(10)

člen 271 se spremeni:

(11)

naslov pododdelka 4 oddelka 1 poglavja 2 naslova VII se nadomesti z naslednjim:

„ Pododdelek 4

Gibanje blaga na podlagi obrazca NATO 302 ali obrazca EU 302; “

(12)

člen 285 se črta;

(13)

člen 286 se nadomesti z naslednjim:

(14)

vstavi se naslednji člen 286a:

(15)

člen 287 se nadomesti z naslednjim:

(16)

vstavi se naslednji člen 287a:

(17)

člen 321 se spremeni:

(18)

vstavi se naslednji člen 323a:

(19)

v točki (a) člena 324(2) se doda naslednji pododstavek:

„Vendar pa se odstavek 1 uporablja v primerih, ko bi za neunijsko blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja IM/EX, veljal predhodni nadzor Unije, če bi bilo deklarirano za sprostitev v prosti promet, pod pogojem, da imetnik dovoljenja za aktivno oplemenitenje IM/EX zagotovi podatke v skladu z zadevnim nadzornim ukrepom;“;

(20)

v členu 331 se doda naslednji odstavek 3:

(21)

Priloga 23-02 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi;

(22)

Priloga 72-04 se spremeni: