UREDBA (EU) 2020/873 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 24. junija 2020

o spremembi uredb (EU) št. 575/2013 in (EU) 2019/876 glede nekaterih prilagoditev zaradi pandemije COVID-19

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) skupaj z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa bonitetni regulativni okvir za kreditne institucije in investicijska podjetja (v nadaljnjem besedilu: institucije), ki poslujejo v Uniji. Ta bonitetni regulativni okvir, ki je bil sprejet po finančni krizi v letih 2007–2008 in v veliki meri temelji na mednarodnih standardih, o katerih se je leta 2010 dogovoril Baselski odbor za bančni nadzor (v nadaljnjem besedilu: BCBS) in so znani kot okvir Basel III, je prispeval k izboljšanju odpornosti institucij, ki poslujejo v Uniji, in njihovi boljši pripravljenosti na soočanje z morebitnimi težavami, vključno s težavami, ki izhajajo iz možnih prihodnjih kriz.

(2)

Uredba (EU) št. 575/2013 je bila od začetka veljavnosti večkrat spremenjena, da so se odpravile preostale pomanjkljivosti v bonitetnem regulativnem okviru in izvedli nekateri preostali elementi globalne reforme finančnih storitev, ki so bistvenega pomena za zagotovitev odpornosti institucij. Med temi spremembami se je z Uredbo (EU) 2017/2395 Evropskega parlamenta in Sveta (6) v Uredbo (EU) št. 575/2013 uvedla prehodna ureditev za zmanjšanje učinka uvedbe Mednarodnega standarda računovodskega poročanja – finančni instrumenti (MSRP 9) na kapital. Z Uredbo (EU) 2019/630 Evropskega parlamenta in Sveta (7) se je v Uredbo (EU) št. 575/2013 uvedla zahteva glede minimalnega kritja izgub za nedonosne izpostavljenosti, tako imenovani bonitetni varovalni mehanizem.

(3)

Poleg tega so se z Uredbo (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta (8) v Uredbo (EU) št. 575/2013 uvedli nekateri od končnih elementov okvira Basel III. Ti elementi med drugim vključujejo novo opredelitev količnika finančnega vzvoda in blažilnika količnika finančnega vzvoda, ki institucijam preprečujeta, da bi pretirano povečale finančni vzvod, ter določbe o ugodnejši bonitetni obravnavi določene programske opreme ter ugodnejši obravnavi nekaterih kreditov, ki se poplačujejo s pokojninami ali plačami, spremenjeni faktor za podporo kreditom malim in srednjim podjetjem (MSP) (v nadaljnjem besedilu: faktor za podporo MSP) ter novo prilagoditev kapitalskih zahtev za kreditno tveganje za izpostavljenosti do subjektov, ki upravljajo ali financirajo fizične strukture ali objekte, sisteme in omrežja, ki zagotavljajo ali podpirajo osnovne javne storitve (v nadaljnjem besedilu: faktor za podporo infrastrukturnim projektom).

(4)

Resen ekonomski šok, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, in izredni ukrepi za zajezitev širjenja bolezni imajo daljnosežen učinek na gospodarstvo. Podjetja se soočajo z motnjami v dobavnih verigah, začasnimi zaprtji in zmanjšanim povpraševanjem, medtem ko se gospodinjstva soočajo z brezposelnostjo in upadom dohodkov. Javni organi na ravni Unije in držav članic so sprejeli odločujoče ukrepe za podporo gospodinjstvom in solventnim podjetjem pri soočanju z resno, vendar začasno upočasnitvijo gospodarske dejavnosti in posledičnim pomanjkanjem likvidnosti.

(5)

Institucije bodo imele ključno vlogo pri prispevanju k okrevanju. Hkrati pa bo poslabšanje gospodarskih razmer verjetno učinkovalo tudi nanje. Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9), Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (10), in pristojni organi so institucijam zagotovili začasno kapitalsko, likvidnostno in operativno razbremenitev, da lahko institucije, kjub težavnejšem okolju, še naprej izpolnjujejo svojo vlogo pri financiranju realnega gospodarstva. Zlasti so Komisija, Evropska centralna banka in EBA pojasnili uporabo prožnosti, ki je že vgrajena v Uredbo (EU) št. 575/2013, in sicer z izdajo razlag in usmeritev glede uporabe bonitetnega okvira v kontekstu COVID-19. Te usmeritve vključujejo razlagalno sporočilo Komisije z dne 28. aprila 2020 o uporabi računovodskih in bonitetnih okvirov za olajšanje bančnega kreditiranja v EU – Podpora podjetjem in gospodinjstvom v času COVID-19.V odziv na pandemijo COVID-19 je BCBS zagotovil tudi nekaj prožnosti pri uporabi mednarodnih standardov.

(6)

Pomembno je, da institucije uporabijo svoj kapital tam, kjer je najbolj potreben, in da jim regulativni okvir Unije to omogoča ter hkrati zagotavlja, da institucije ravnajo preudarno. Poleg prožnosti, že zagotovljene v obstoječih pravilih, bi ciljno usmerjene spremembe uredb (EU) št. 575/2013 in (EU) 2019/876 zagotovile, da ta regulativni okvir nemoteno součinkuje z različnimi ukrepi za obravnavo pandemije COVID-19.

(7)	Izjemne okoliščine zaradi pandemije COVID-19 in razsežnost izzivov brez primere so sprožile pozive k takojšnjemu ukrepanju za zagotovitev, da lahko institucije učinkovito usmerjajo sredstva v podjetja in gospodinjstva ter zmanjšajo gospodarski šok zaradi pandemije COVID-19.

(8)

Jamstva, ki jih v kontekstu pandemije COVID-19 zagotavljajo nacionalne vlade ali drugi javni subjekti, ki se na podlagi standardiziranega pristopa za kreditno tveganje iz dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 štejejo za enako kreditno sposobne, so glede na njihove učinke na zmanjševanje tveganja primerljiva z jamstvi, ki jih zagotavljajo uradne izvozne agencije iz člena 47c Uredbe (EU) št. 575/2013. Zato je upravičeno, da se zahteve glede minimalnega kritja za nedonosne izpostavljenosti, zavarovane z jamstvi, ki jih zagotavljajo nacionalne vlade ali drugi javni subjekti, uskladijo z zahtevami za nedonosne izpostavljenosti, zavarovane z jamstvi, ki jih zagotavljajo uradne izvozne agencije.

(9)

Dokazi, ki so se pojavili v kontekstu pandemije COVID-19, so pokazali, da bi se lahko možnost začasne izključitve nekaterih izpostavljenosti do centralnih bank iz izračuna mere skupne izpostavljenosti institucije, kot je določeno v členu 429a Uredbe (EU) št. 575/2013, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/876, v kriznih razmerah izkazala za bistveno. Vendar pa se diskrecijiska pravica do izključitve takšnih izpostavljenosti začne uporabljati šele 28. junija 2021. Zato pristojni organi pred tem datumom ne bi imeli možnosti uporabiti ta instrument za obravnavanje povečanja izpostavljenosti do centralnih bank, do katerega naj bi prišlo zaradi ukrepov monetarne politike, sprejetih za zmanjšanje gospodarskega učinka pandemije COVID-19. Poleg tega se zdi, da učinkovitost tega instrumenta ovira manjša prožnost, ki izhaja iz mehanizma izravnave, povezanega s takšnimi začasnimi izključitvami, kar bi omejevalo zmožnost institucij, da v kriznih razmerah povečajo izpostavljenosti do centralnih bank. To bi lahko na koncu privedlo do tega, da bi bila institucija prisiljena zmanjšati obseg kreditiranja gospodinjstev in podjetij. V izogib neželenim posledicam, povezanim z mehanizmom izravnave, in za zagotovitev učinkovitosti te izključitve ob morebitnih prihodnjih pretresih in krizah, bi bilo treba mehanizem izravnave spremeniti. Poleg tega bi za zagotovitev, da je ta diskrecijska pravica na voljo med trenutno pandemijo COVID-19, morala biti možnost začasne izključitve nekaterih izpostavljenosti do centralnih bank že na voljo, preden se 28. junija 2021 začne uporabljati zahteva glede količnika finančnega vzvoda iz točke (d) člena 92(1) Uredbe (EU) št. 575/2013. Do začetka uporabe spremenjenih določb o izračunu količnika finančnega vzvoda, kakor so bile uvedene z Uredbo (EU) 2019/876, bi se moral še naprej uporabljati člen 429a, v besedilu, kakor je bilo uvedeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/62 (11).

(10)

BCBS je leta 2017 spremenil izračun vrednosti izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda za običajne nakupe in prodaje, ki čakajo na poravnavo, za zagotovitev, da obravnava ustrezno odraža finančni vzvod, povezan s temi posli, in da morebitne računovodske razlike ne vplivajo na izračun institucij s primerljivimi pozicijami. Sprememba je bila v Uniji uvedena z Uredbo (EU) 2019/876. Vendar se začne ta ugodnejša obravnava uporabljati šele 28. junija 2021. Ker bi ta spremenjeni izračun ustrezneje odražal dejanski vzvod posla in bi se z njim hkrati povečala sposobnost institucije za kreditiranje in pokrivanje izgub v času pandemije COVID-19, bi morale institucije imeti možnost, da začasno uporabljajo spremenjeni izračun preden se začne določba, uvedena z Uredbo (EU) 2019/876, uporabljati za vse institucije v Uniji.

(11)

Za številne institucije, ki delujejo v Uniji, od 1. januarja 2018 velja MSRP 9. V skladu z mednarodnimi standardi, ki jih je sprejel BCBS, se je z Uredbo (EU) 2017/2395 v Uredbo (EU) št. 575/2013 uvedla prehodna ureditev za zmanjšanje morebitnega precejšnjega negativnega učinka obračunavanja pričakovanih kreditnih izgub v skladu z MSRP 9 na navadni lastniški temeljni kapital institucij.

(12)

Uporaba MSRP 9 v času gospodarskega upada, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, bi lahko povzročila nenadno znatno povečanje oslabitev in rezervacij za pričakovane kreditne izgube, saj bo za številne izpostavljenosti morda treba izračunati pričakovane izgube v celotnem obdobju trajanja. BCBS, EBA in ESMA so pojasnili, da se institucijam v izrednih razmerah, kot je pandemija COVID-19, namesto avtomatične uporabe svojih obstoječih pristopov za pričakovane kreditne izgube, dopušča večja prožnost, ki jo omogoča MSRP 9, na primer z ustreznim upoštevanjem dolgoročnih gospodarskih gibanj. BCBS je 3. aprila 2020 sklenil, da se dopusti večja prožnost pri izvajanju prehodne ureditve, s katero se postopoma upošteva učinek MSRP 9. Da bi se omejila morebitna nestanovitnost regulativnega kapitala, do katere bi lahko prišlo, če bi pandemija COVID-19 povzročila znatno povečanje oslabitev in rezervacij za pričakovane kreditne izgube, je treba prehodno ureditev podaljšati tudi v pravu Unije.

(13)

Da se zmanjša morebiten učinek, ki bi ga lahko imelo nenadno povečanje oslabitev in rezervacij za pričakovane kreditne izgube na zmožnost institucij za kreditiranje strank v času, ko je to najbolj potrebno, bi bilo treba prehodno ureditev podaljšati za dve leti, institucijam pa omogočiti, da svojemu navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu v celoti dodajo nazaj vsako povečanje oslabitev in rezervacij za nove pričakovane kreditne izgube, ki jih v letih 2020 in 2021 pripoznajo za svoja finančna sredstva, ki niso oslabljena. Te spremembe bi dodatno omilile učinek pandemije COVID-19 iz naslova morebitnega povečanja oslabitev in rezervacij institucij v skladu z MSRP 9, hkrati pa bi se ohranila prehodna ureditev za zneske pričakovanih kreditnih izgub, določena pred pandemijo COVID-19.

(14)

Institucije, ki so se pred tem odločile za uporabo prehodne ureditve oziroma njeno neuporabo, bi morale imeti možnost, da v novem prehodnem obdobju to odločitev kadar koli spremenijo, pod pogojem, da pridobijo predhodno dovoljenje svojega pristojnega organa. Pristojni organ bi moral zagotoviti, da vzroki za takšno spremembo odločitve ne izhajajo iz regulativne arbitraže. Posledično bi morale institucije po predhodnem dovoljenju pristojnega organa imeti možnost, da se odločijo za prenehanje uporabe prehodne ureditve.

(15)

Izredni učinek pandemije COVID-19 se kaže tudi v iekstremnih stopnjah nestanovitnosti na finančnih trgih, ki skupaj z negotovostjo vodijo v povečanje donosov na javni dolg, kar posledično vodi do nerealiziranih izgub v institucijah iz naslova naložbe v dolžniške instrumente. Da se med pandemijo COVID-19 zmanjša znaten negativni učinek iz naslova nestanovitnosti trga dolžniških instrumentov, ki jih izdajajo centralne ravni države, na regulativni kapital institucij in s tem na zmožnost institucij, da kreditirajo stranke, bi bilo treba ponovno vzpostaviti začasni bonitetni filter, s katerim bi nevtralizirali ta učinek.

(16)

Institucije morajo vsak dan za nazaj testirati svoje notranje modele, da ocenijo, ali ti modeli ustvarjajo zadostne kapitalske zahteve za pokritje izgub iz trgovalnih knjig. Neizpolnjevanje zahteve glede testiranja za nazaj, imenovano tudi preseganje, če presega določeno število na leto, bi povzročilo, da bi se za lastne kapitalske zahteve za tržno tveganje, izračunane z uporabo notranjih modelov, uporabil dodaten kvantitativni multiplikator. Zahteva glede testiranja za nazaj je zelo prociklična v obdobju ekstremne nestanovitnosti, kot je nestanovitnost, ki jo je povzročila pandemija COVID-19. Zaradi krize se je kvantitativni multiplikator za tržno tveganje, ki se uporablja za notranje modele, znatno povečal. Čeprav okvir Basel III za tržno tveganje pristojnim organom omogoča, da take ekstremne dogodke ublažijo v okviru notranjih modelov za tržno tveganje, taka nadzorna diskrecijska pravica ni v celoti na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 575/2013. Zato bi bilo treba uvesti dodatno prožnost za pristojne organe, da bi zmanjšali negativne učinke ekstremne nestanovitnosti trga, ugotovljene med pandemijo COVID-19, da bi izključili preseganja, ki so se zgodila med 1. januarjem 2020 in 31. decembrom 2021, ki niso posledica pomanjkljivosti notranjih modelov. Na podlagi izkušenj s pandemijo COVID-19 bi morala Komisija oceniti, ali bi morala biti taka prožnost na voljo tudi v prihodnjih obdobjih ekstremne nestanovitnosti trga.

(17)

Marca 2020 je skupina guvernerjev centralnih bank in glavnih nadzornikov spremenila časovni okvir za izvajanje končnih elementov okvira Basel III. Medtem ko je večino končnih elementov še treba prenesti v pravo Unije, se je zahteva po blažilniku količnika finančnega vzvoda za globalne sistemsko pomembne institucije že prenesla s spremembami, uvedenimi z Uredbo (EU) 2019/876. Da se torej na mednarodni ravni zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za institucije s sedežem v Uniji, ki poslujejo tudi zunaj Unije, bi bilo treba datum začetka uporabe zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda iz navedene uredbe odložiti za eno leto, na 1. januar 2023. Odložitev uporabe zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda ne bi imela v obdobju odloga nobenih posledic zaradi neizpolnjevanja te zahteve, kot je določena v členu 141c Direktive 2013/36/EU, in ne bi omejevala povezanih razdelitev iz člena 141b navedene direktive.

(18)

V zvezi s krediti, ki jih kreditne institucije odobrijo upokojencem ali zaposlenim s pogodbo za nedoločen čas na podlagi brezpogojnega prenosa dela pokojnine ali plače kreditojemalca na to kreditno institucijo, je bil člen 123 Uredbe (EU) št. 575/2013 spremenjen z Uredbo (EU) 2019/876, da se omogoči ugodnejša obravnava takšnih kreditov. Uporaba take obravnave v kontekstu pandemije COVID-19 bi institucije spodbudila k povečanju kreditiranja zaposlenih in upokojencev. Zato je treba določiti zgodnejši datum začetka uporabe navedene določbe, da jo lahko institucije uporabijo že med pandemijo COVID-19.

(19)

Ker faktor za podporo MSP in faktor za podporo infrastrukturnim projektom omogočata ugodnejšo obravnavo nekaterih izpostavljenosti do MSP in infrastrukturnih projektov, bi njuna uporaba v kontekstu pandemije COVID-19 spodbudila institucije k povečanju zelo potrebnega kreditiranja. Zato je treba določiti zgodnejši datum začetka uporabe obeh faktorjev za podporo, da ju lahko institucije uporabijo že med pandemijo COVID-19.

(20)

Z Uredbo (EU) 2019/876 je bila spremenjena bonitetna obravnava nekatere programske opreme, da bi se nadalje podprl prehod v bolj digitaliziran bančni sektor. V okviru pospešenega uvajanja digitalnih storitev kot posledice javnih ukrepov, sprejetih za obravnavo pandemije COVID-19, bi bilo treba za začetek uporabe teh sprememb določiti zgodnejši datum.

(21)

V podporo ukrepom za boj proti posledicam pandemije COVID-19 bo morda potrebno javno financiranje z izdajanjem državnih obveznic, denominiranih v domači valuti druge države članice. V izogib nepotrebnim omejitvam za institucije, ki vlagajo v take obveznice, je ustrezno, da se za izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralnih bank, kadar so te izpostavljenosti denominirane v valuti druge države članice, ponovno uvedejo prehodne ureditve glede obravnave teh izpostavljenosti znotraj okvira za kreditno tveganje, prehodne ureditve glede obravnave teh izpostavljenosti znotraj okvira omejitev velikih izpostavljenosti pa se podaljšajo.

(22)

V izrednih okoliščinah, ki jih je sprožila pandemija COVID-19, se od deležnikov pričakuje, da bodo prispevali k prizadevanjem za okrevanje. EBA, Evropska centralna banka in drugi pristojni organi so izdali priporočila, v skladu s katerimi naj bi institucije med pandemijo COVID-19 zadržale izplačila dividend in odkup delnic. Da se zagotovi dosledna uporaba takih priporočil, bi morali pristojni organi v celoti uporabiti svoja nadzorniška pooblastila, vključno s pooblastilom za uvedbo zavezujočih omejitev razdelitev za institucije ali omejitev glede variabilnih prejemkov, kadar je to ustrezno, v skladu z Direktivo 2013/36/EU. Na podlagi izkušenj s pandemijo COVID-19 bi morala Komisija oceniti, ali bi bilo treba pristojnim organom podeliti dodatna zavezujoča pooblastila za uvedbo omejitev razdelitev v izrednih razmerah.

(23)

Ker cilja te uredbe, in sicer maksimalno povečanje sposobnosti institucij za kreditiranje in pokrivanje izgub v zvezi s pandemijo COVID-19 ob hkratnem zagotavljanju stalne odpornosti teh institucij, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi svojega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(24)

Da bi bili izredni ukrepi podpore, sprejeti za ublažitev učinka pandemije COVID-19, v celoti učinkoviti pri ohranjanju odpornejšega bančnega sektorja in spodbujanju institucij k nadaljnjemu kreditiranju, je potrebno, da se ublažitveni učinek teh ukrepov takoj odrazi v načinu določitve regulativnih kapitalskih zahtev. Ob upoštevanju nujnosti navedenih sprememb regulativnega bonitetnega okvira, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(25)

Zaradi nujnosti, ki je nastala zaradi izrednih okoliščin zaradi pandemije COVID-19 je bilo primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(26)	Uredbi (EU) št. 575/2013 in (EU) 2019/876 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013

Uredba (EU) št. 575/2013 se spremeni:

(1)

v členu 47c(4) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„4. Z odstopanjem od odstavka 3 tega člena se za del nedonosne izpostavljenosti, za katerega jamči ali ki ga zavaruje uradna izvozna agencija ali za katerega jamči ali posredno jamči primerni dajalec zavarovanja iz točk (a) do (e) člena 201(1), uporabljata naslednja faktorja, kadar se nezavarovanim izpostavljenostim do takšnega dajalca zavarovanja dodeli utež tveganja 0 % na podlagi poglavja 2 naslova II dela 3:“;

(2)	v členu 114 se odstavek 6 črta;

(3)

v členu 150(1) se točka (ii) točke (d) prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:

„(ii)

je izpostavljenostim do enot centralne ravni držav in centralnih bank dodeljena utež tveganja 0 % na podlagi člena 114(2) ali (4);“;

(4)

člen 429a, kot je bil spremenjen z Uredbo (EU) 2019/876, se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se uvodno besedilo točke (n) nadomesti z naslednjim:

„(n)	naslednje izpostavljenosti do centralne banke institucije, za katere veljajo pogoji iz odstavkov 5 in 6:“;

(b)

odstavek 5 se spremeni:

(i)	uvodni stavek se nadomesti z naslednjim: „Institucije lahko izključijo izpostavljenosti iz točke (n) odstavka 1, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:“;

(ii)

doda se naslednja točka:

„(c)	pristojni organ institucije je po posvetovanju z zadevno centralno banko določil datum, ko se šteje, da so se začele izredne razmere, in ta datum objavil; ta datum se določi tako, da sovpada s koncem četrtletja.“;

(c)

v odstavku 7 se opredelitvi „EMLR“ in „CB“ nadomestita z naslednjim:

„EMLR = mera skupne izpostavljenosti institucije, kot je izračunana v skladu s členom 429(4), vključno z izpostavljenostmi, izključenimi v skladu s točko (n) odstavka 1 tega člena, na datum iz točke (c) odstavka 5 tega člena in

CB = dnevno povprečje skupne vrednosti izpostavljenosti institucije do njene centralne banke, izračunana v celotnem obdobju izpolnjevanja rezerv centralne banke neposredno pred datumom iz točke (c) odstavka 5, ki se lahko izključijo v skladu s točko (n) odstavka 1.“;

(5)	člen 467 se črta;

(6)

člen 468 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 468

Začasna obravnava nerealiziranih dobičkov in izgub, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, zaradi pandemije COVID-19

1. Z odstopanjem od člena 35 lahko institucije v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2022 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasne obravnave) iz izračuna svojih postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala izključijo ali vključijo znesek A, določen v skladu z naslednjo formulo:

pri čemer je:

a	=	znesek nerealiziranih dobičkov in izgub, akumuliranih od 31. decembra 2019, ki so izkazani v bilanci stanja kot,spremembe poštene vrednosti dolžniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa‘ in se nanaša na izpostavljenosti do enot centralne, regionalne ali lokalne ravni države iz člena 115(2) te uredbe in do subjektov javnega sektorja iz člena 116(4) te uredbe, razen tistih finančnih sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljeni v Dodatku A Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1126/2008 (Priloga v zvezi z MSRP 9), in
f	=	veljavni faktor v vsakem letu poročanja v obdobju začasne obravnave v skladu z odstavkom 2.

2. Institucije pri izračunu zneska A iz odstavka 1 uporabljajo naslednje faktorje f:

(a)	1 v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020;

(b)	0,7 v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021;

(c)	0,4 v obdobju od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022.

3. Kadar se institucija odloči, da bo uporabila začasno obravnavo iz odstavka 1, o svoji odločitvi obvesti pristojni organ vsaj 45 dni pred datumom predložitve za poročanja o informacijah na podlagi obravnave. Institucija lahko na podlagi predhodnega dovoljenja pristojnega organa, v obdobju začasne obravnave enkrat spremeni svojo prvotno odločitev. Institucije javno razkrijejo, ali uporabljajo to obravnavo.

4. Kadar institucija iz postavk svojega navadnega lastniškega temeljnega kapitala izključi znesek nerealiziranih izgub v skladu z odstavkom 1 tega člena, preračuna vse zahteve iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU, ki se izračunajo z uporabo katere koli od naslednjih postavk:

(a)	znesek odloženih terjatev za davek, ki se odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s točko (c) člena 36(1) ali je tehtan z utežjo tveganja v skladu s členom 48(4);

(b)	znesek posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja.

Pri preračunu ustrezne zahteve institucija ne upošteva učinkov, ki jih imajo na te postavke pričakovane oslabitve in rezervacije za kreditno izgubo v zvezi z izpostavljenostmi do enot centralne, regionalne ali lokalne ravni države iz člena 115(2) te uredbe in do subjektov javnega sektorja iz člena 116(4) te uredbe, razen tistih finančnih sredstev, ki imajo poslabšano kreditno kakovost, kot so opredeljeni v Dodatku A Priloge v zvezi z MSRP 9.

5. Institucije, ki se odločijo za uporabo začasne obravnave iz odstavka 1 tega člena, v obdobjih iz odstavka 2 tega člena poleg razkritja zahtevanih informacij iz dela 8 razkrijejo tudi zneske kapitala, navadnega lastniškega temeljnega kapitala in temeljnega kapitala, količnik skupnega kapitala, količnik navadnega lastniškega temeljnega kapital, količnik temeljnega kapitala in količnik finančnega vzvoda, ki bi jih imele, če ne bi uporabile navedene obravnave.“;

(7)

člen 473a se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)	v prvem pododstavku se uvodni stavek nadomesti z naslednjim: „1. Z odstopanjem od člena 50 in do konca prehodnih obdobij iz odstavkov 6 in 6a tega člena, lahko naslednji subjekti navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu dodajo znesek, izračunan v skladu s tem odstavkom:“;

(ii)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Znesek iz prvega pododstavka, se izračuna kot vsota naslednjega:

(a)	pri izpostavljenostih, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3, se znesek (ABSA) izračuna v skladu z naslednjo formulo:

pri čemer je:

A2,SA	=	znesek, izračunan v skladu z odstavkom 2;
A4,SA	=	znesek, izračunan v skladu z odstavkom 4 na podlagi zneskov, izračunanih v skladu z odstavkom 3;

	=	vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A Priloge v zvezi z MSRP 9, na dan 1. januarja 2020;
	=	vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A Priloge v zvezi z MSRP 9, na dan 1. januarja 2018 ali na datum začetka uporabe MSRP 9, kar je pozneje;
f1	=	veljavni faktor, določen v odstavku 6;
f2	=	veljavni faktor, določen v odstavku 6a;
t1	=	povečanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi odbitka davka od zneska A2,SA;
t2	=	povečanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi odbitka davka od zneska A4,SA;
t3	=	povečanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi odbitka davka od zneska ;

(b)	pri izpostavljenostih, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3, se znesek (ABIRB) izračuna v skladu z naslednjo formulo:

pri čemer je:

A2,IRB	=	znesek, izračunan v skladu z odstavkom 2 in prilagojen v skladu s točko (a) odstavka 5;
A4,IRB	=	znesek, izračunan v skladu z odstavkom 4 na podlagi zneskov, izračunanih v skladu z odstavkom 3 in prilagojenih v skladu s točkama (b) in (c) odstavka 5;

;

	=	vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A Priloge v zvezi z MSRP 9, zmanjšana za vsoto zneskov pričakovanih izgub za iste izpostavljenosti, izračunanih v skladu s členom 158(5), (6) in (10) te uredbe, na dan 1. januarja 2020. Kadar je rezultat izračuna negativen, institucija določi, da je vrednost nič;
	=	vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A Priloge v zvezi z MSRP 9, na dan 1. januarja 2018 ali na datum začetka uporabe MSRP 9, kar je pozneje, zmanjšana za vsoto zneskov pričakovanih izgub za iste izpostavljenosti, izračunanih v skladu s členom 158(5), (6) in (10) te uredbe. Kadar je rezultat izračuna negativen, institucija določi, da je vrednost enaka nič;
f1	=	veljavni faktor, določen v odstavku 6;
f2	=	veljavni faktor, določen v odstavku 6a;
t1	=	povečanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi odbitka davka od zneska A2,IRB;
t2	=	povečanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi odbitka davka od zneska A4,IRB;
t3	=	povečanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi odbitka davka od zneska .“;

(b)

v odstavku 3 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a)

vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A Priloge v zvezi z MSRP 9, na datum poročanja, in – kadar se uporablja člen 468 te uredbe– brez pričakovanih kreditnih izgub, določenih za izpostavljenosti, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu z odstavkom 4.1.2 A Priloge v zvezi z MSRP 9;

(b)

vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A k Prilogi v zvezi z MSRP 9, in – kadar se uporablja člen 468 te uredbe– brez pričakovanih kreditnih izgub, določenih za izpostavljenosti, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu z odstavkom 4.1.2 A Priloge v zvezi z MSRP 9, na dan 1. januarja 2020 ali na dan začetka uporabe MSRP 9, kar je pozneje.“;

(c)

v odstavku 5 se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:

„(b)

institucije nadomestijo znesek, izračunan v skladu s točko (a) odstavka 3 tega člena, z vsoto pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A k Prilogi v zvezi z MSRP 9, in – kadar se uporablja člen 468 te uredbe – brez pričakovanih kreditnih izgub, določenih za izpostavljenosti, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu z odstavkom 4.1.2 A Priloge v zvezi z MSRP 9, zmanjšano za vsoto zneskov pričakovanih izgub za iste izpostavljenosti, izračunanih v skladu s členom 158(5), (6) in (10) te uredbe, na datum poročanja. Kadar je rezultat izračuna negativna vrednost, institucija določi vrednost zneska iz točke (a) odstavka 3 tega člena na nič;

(c)

institucije nadomestijo znesek, izračunan v skladu s točko (b) odstavka 3 tega člena, z vsoto pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A k Prilogi v zvezi z MSRP 9, in – kadar se uporablja člen 468 te uredbe – brez pričakovanih kreditnih izgub, ki se določijo za izpostavljenosti, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu z odstavkom 4.1.2 A Priloge v zvezi z MSRP 9, na dan 1. januarja 2020 ali na dan začetka uporabe MSRP 9, kar je pozneje, zmanjšano za vsoto zneskov pričakovanih izgub za iste izpostavljenosti, izračunanih v skladu s členom 158(5), (6) in (10) te uredbe, na dan 1. januarja 2020 ali na dan začetka uporabe MSRP 9, kar je pozneje. Kadar je rezultat izračuna negativna vrednost, institucija določi vrednost zneska iz točke (b) odstavka 3 tega člena na nič.“;

(d)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Institucije pri izračunu zneskov ABSA oziroma ABIRB iz točke (a) oziroma (b) drugega pododstavka odstavka 1 uporabljajo naslednje faktorje f1:

(a)	0,7 v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020;

(b)	0,5 v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021;

(c)	0,25 v obdobju od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022;

(d)	0 v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2024.

Institucije, katerih poslovno leto se začne po 1. januarju 2020, vendar pred 1. januarjem 2021, datume iz točk (a) do (d) iz prvega pododstavka prilagodijo svojemu poslovnemu letu, prilagojene datume pa sporočijo pristojnemu organu in jih javno razkrijejo.

Institucije, ki začnejo računovodske standarde iz odstavka 1 uporabljati 1. januarja 2021 ali po tem datumu, uporabijo ustrezne faktorje v skladu s točkami (b) do (d) prvega pododstavka, začenši s faktorjem, ki ustreza letu prve uporabe teh računovodskih standardov.“;

(e)

vstavi se naslednji odstavek:

„6a. Institucije pri izračunu zneskov ABSA oziroma ABIRB iz točke (a) oziroma (b) drugega pododstavka odstavka 1 uporabljajo naslednje faktorje f2:

(a)	1 v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020;

(b)	1 v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021;

(c)	0,75 v obdobju od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022;

(d)	0,5 v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023;

(e)	0,25 v obdobju od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024.

Institucije, katerih poslovno leto se začne po 1. januarju 2020, vendar pred 1. januarjem 2021, datume iz točk (a) do (e) iz prvega pododstavka prilagodijo svojemu poslovnemu letu, prilagojene datume pa sporočijo pristojnemu organu in jih javno razkrijejo.

Institucije, ki začnejo računovodske standarde iz odstavka 1 uporabljati 1. januarja 2021 ali po tem datumu, uporabijo ustrezne faktorje v skladu s točkami (b) do (e) prvega pododstavka, začenši s faktorjem, ki ustreza letu prve uporabe teh računovodskih standardov.“;

(f)

vstavi se naslednji odstavek:

„7a. Z odstopanjem od točke (b) odstavka 7 tega člena lahko institucije pri preračunu zahtev iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU dodelijo utež tveganja 100 % zneska ABSA iz točke (a) drugega pododstavka odstavka 1 tega člena. Za namene izračuna mere skupne izpostavljenosti iz člena 429(4) te uredbe institucije dodajo zneska ABSA in ABIRB iz točk (a) in (b) drugega pododstavka odstavka 1 tega člena k meri skupne izpostavljenosti.

Institucije lahko samo enkrat izberejo, ali bodo uporabile izračun iz točke (b) odstavka 7 ali izračun iz prvega pododstavka tega odstavka. Institucije svojo odločitev razkrijejo.“;

(g)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. Institucije, ki se odločijo za uporabo prehodne ureditve iz tega člena, v obdobjih iz odstavkov 6 in 6a tega člena poleg razkritja zahtevanih informacij iz dela 8 tudi poročajo pristojnim organom in razkrijejo tudi zneske kapitala, navadnega lastniškega temeljnega kapitala in temeljnega kapitala, količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala, količnik temeljnega kapitala, količnik skupnega kapitala in količnik finančnega vzvoda, ki bi jih imele, če ne bi uporabile tega člena.“;

(h)

odstavek 9 se spremeni:

(i)

prvi in drugi pododstavek se nadomestita z naslednjim:

„9. Institucija se odloči, ali bo v prehodnem obdobju uporabila ureditev iz tega člena, in o svoji odločitvi do 1. februarja 2018 obvesti pristojni organ. Kadar institucija dobi predhodno dovoljenje pristojnega organa, lahko v prehodnem obdobju spremeni svojo odločitev. Institucije javno razkrijejo vsako odločitev, sprejeto v skladu s tem pododstavkom.

Institucija, ki se je odločila, da bo uporabila prehodno ureditev iz tega člena, se lahko odloči, da ne bo uporabila odstavka 4, in v tem primeru o svoji odločitvi do 1. februarja 2018 obvesti pristojni organ. V takšnem primeru institucija določi A4,SA, A4,IRB, , , , t2 in t3 iz odstavka 1 na nič. Kadar institucija dobi predhodno dovoljenje pristojnega organa, lahko v prehodnem obdobju spremeni svojo odločitev. Institucije javno razkrijejo vsako odločitev, sprejeto v skladu s tem pododstavkom.“;

(ii)

dodata se naslednja pododstavka:

„Institucija, ki se je odločila, da bo uporabila prehodno ureditev iz tega člena, se lahko odloči, da ne bo uporabila odstavka 2, in v tem primeru o svoji odločitvi nemudoma obvesti pristojni organ. V takšnem primeru institucija določi A2,SA, A2,IRB in t1 iz odstavka 1 na nič. Institucija lahko spremeni svojo odločitev v prehodnem obdobju, če je prejela predhodno dovoljenje pristojnega organa.

Pristojni organi vsaj enkrat na leto uradno obvestijo EBA o uporabi tega člena s strani institucij pod njihovim nadzorom.“;

(8)	v členu 495 se odstavek 2 črta;

(9)

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 500a

Začasna obravnava javnega dolga, izdanega v valuti druge države članice

1. Z odstopanjem od člena 114(2) se do 31. decembra 2024 za izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in do centralnih bank držav članic, kadar so te izpostavljenosti denominirane in financirane v domači valuti druge države članice, uporablja naslednje:

(a)	do 31. decembra 2022 utež tveganja, ki se uporablja za vrednost izpostavljenosti, znaša 0 % uteži tveganja, dodeljene tem izpostavljenostim v skladu s členom 114(2);

(b)	v letu 2023 utež tveganja, ki se uporablja za vrednost izpostavljenosti, znaša 20 % uteži tveganja, dodeljene tem izpostavljenostim v skladu s členom 114(2);

(c)	v letu 2024 znaša utež tveganja, ki se uporablja za vrednost izpostavljenosti, 50 % uteži tveganja, dodeljene tem izpostavljenostim v skladu s členom 114(2).

2. Z odstopanjem od členov 395(1) in 493(4) lahko pristojni organi institucijam dovolijo izpostavljenosti iz odstavka 1 tega člena v višini naslednjih omejitev:

(a)	100 % temeljnega kapitala institucije do 31. decembra 2023;

(b)	75 % temeljnega kapitala institucije med 1. januarjem in 31. decembrom 2024;

(c)	50 % temeljnega kapitala institucije med 1. januarjem in 31. decembrom 2025.

Omejitve iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka tega odstavka se uporabljajo za vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju učinka zmanjšanja kreditnega tveganja v skladu s členi 399 do 403.

3. Z odstopanjem od točke (ii) točke (d) člena 150(1) lahko institucije po pridobitvi predhodnega dovoljenja pristojnih organov in v skladu s pogoji iz člena 150 uporabijo standardizirani pristop tudi za izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in do centralnih bank, kadar je tem izpostavljenostim v skladu z odstavkom 1 tega člena dodeljena utež tveganja 0 %.

Člen 500b

Začasna izključitev nekaterih izpostavljenosti do centralnih bank iz mere skupne izpostavljenosti glede na pandemijo COVID-19

1. Z odstopanjem od člena 429(4) lahko institucija do 27. junija 2021 iz svoje mere skupne izpostavljenosti pod pogoji iz odstavkov 2 in 3 tega člena izključi naslednje izpostavljenosti do centralne banke institucije:

(a)	kovance in bankovce, ki v pristojnosti centralne banke pomenijo uradno valuto;

(b)	sredstva, ki predstavljajo terjatve do centralne banke, vključno z rezervami pri centralni banki.

Znesek, ki ga institucija izključi, ne sme presegati dnevnega povprečja zneska izpostavljenosti iz točk (a) in (b) prvega pododstavka v zadnjem obdobju izpolnjevanja rezerv centralne banke institucije.

2. Institucija lahko izpostavljenosti iz odstavka 1 izključi, kadar je pristojni organ institucije po posvetovanju z ustrezno centralno banko ugotovil in javno izjavil, da obstajajo izredne okoliščine, ki upravičujejo izključitev, da bi se tako olajšalo izvajanje monetarnih politik.

Izpostavljenosti, ki se izključijo v skladu z odstavkom 1, morajo izpolnjevati oba naslednja pogoja:

(a)	denominirane so v isti valuti kot vloge, ki jih sprejema zadevna institucija;

(b)	njihova povprečna zapadlost ne presega znatno povprečne zapadlosti vlog, ki jih sprejema zadevna institucija.

Institucija, ki iz svoje mere skupne izpostavljenosti izključi izpostavljenosti do svoje centralne banke v skladu z odstavkom 1, razkrije tudi količnik finančnega vzvoda, ki bi ga imela, če teh izpostavljenosti ne bi izključila.

Člen 500c

Izključitev preseganj iz izračuna prištevka za testiranje za nazaj glede na pandemijo COVID-19

Z odstopanjem od člena 366(3) lahko pristojni organi v izjemnih okoliščinah in v posameznih primerih institucijam dovolijo, da iz izračuna prištevka za testiranje za nazaj iz člena 366(3) izključijo tista preseganja, ki se pokažejo, ko institucija opravi testiranja za nazaj v zvezi s hipotetičnimi ali dejanskimi spremembami, pod pogojem, da ta preseganja ne izhajajo iz pomanjkljivosti notranjega modela in da so nastala med 1. januarjem 2020 in 31. decembrom 2021.

Člen 500d

Začasni izračun vrednosti izpostavljenosti običajnih nakupov in prodaj, ki čakajo na poravnavo, glede na pandemijo COVID-19

1. Z odstopanjem od člena 429(4) do 27. junija 2021 lahko institucije izračunavajo vrednost izpostavljenosti običajnih nakupov in prodaj, ki čakajo na poravnavo, v skladu z odstavki 2, 3 in 4 tega člena.

2. Denarna sredstva, povezana z običajnimi prodajami, in vrednostne papirje, povezane z običajnimi nakupi, ki ostanejo v bilanci stanja do datuma poravnave, institucije obravnavajo kot sredstva v skladu s točko (a) člena 429(4).

3. Institucije, ki v skladu z veljavnim računovodskim okvirom za običajne nakupe in prodaje, ki čakajo na poravnavo, uporabljajo obračunavanje po datumu sklenitve posla, razveljavijo vse pobote denarnih terjatev za običajne prodaje, ki čakajo na poravnavo, z denarnimi obveznostmi za običajne nakupe, ki čakajo na poravnavo, dovoljene v skladu z zadevnim računovodskim okvirom. Ko institucije razveljavijo računovodski pobot, lahko pobotajo tiste denarne terjatve in denarne obveznosti, pri katerih se tako povezane običajne prodaje kot nakupi pobotajo po načelu dostave proti plačilu.

4. Institucije, ki v skladu z veljavnim računovodskim okvirom za običajne prodaje in nakupe, ki čakajo na poravnavo, uporabljajo obračunavanje po datumu poravnave, v mero skupne izpostavljenosti vključijo celotno nominalno vrednost prevzetih obveznosti za plačilo povezanih običajnih nakupov.

Institucije lahko pobotajo celotno nominalno vrednost prevzetih obveznosti za plačilo, povezanih z običajnimi nakupi, s celotno nominalno vrednostjo denarnih terjatev, povezanih z običajnimi prodajami, ki čakajo na poravnavo, samo, kadar sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)	tako običajni nakupi kot prodaje se poravnajo po načelu dostava proti plačilu;

(b)	kupljena in prodana finančna sredstva, ki so povezana z denarnimi terjatvami in denarnimi obveznostmi, se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in se vključijo v trgovalno knjigo institucije.

5. Za namene tega člena ‚običajni nakup ali prodaja‘ pomeni nakup ali prodajo vrednostnega papirja na podlagi pogodbe, ki zahteva izročitev vrednostnega papirja v roku, ki ga na splošno določa pravo ali običaj na zadevnem trgu.“;

(10)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 518b

Poročilo o preseganjih in nadzorniških pooblastilih za omejitev razdelitev

Komisija do 31. decembra 2021 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o tem, ali izjemne okoliščine, ki povzročajo resne ekonomske motnje v pravilnem delovanju in integriteti finančnih trgov, upravičujejo:

(a)	da lahko pristojni organi v takšnih obdobjih iz notranjih modelov za tržna tveganja, ki jih imajo institucije, izključijo preseganja, ki ne izhajajo iz pomanjkljivosti teh modelov;

(b)	da se pristojnim organom v takšnih obdobjih podelijo dodatna zavezujoča pooblastila, s katerimi lahko institucijam izrekajo omejitve razdelitev.

Komisija preuči možnost nadaljnjih ukrepov, če je to primerno.“.

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) 2019/876

Člen 3 Uredbe (EU) 2019/876 se spremeni:

(1)

vstavi se naslednji odstavek:

„3a.

Naslednje točke člena 1 te uredbe se uporabljajo od 27. junija 2020:

(a)	točka 59 v zvezi z določbami o obravnavi določenih kreditov, ki jih kreditne institucije odobrijo upokojencem ali zaposlenim iz člena 123 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)	točka 133 v zvezi z določbami o prilagoditvi tveganju prilagojenih izpostavljenosti do MSP, ki niso neplačane, iz člena 501 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)	točka 134 v zvezi z določbami o prilagoditvi kapitalskih zahtev za kreditno tveganje za izpostavljenosti do subjektov, ki upravljajo ali financirajo fizične strukture ali objekte, sisteme in omrežja, ki zagotavljajo ali podpirajo osnovne javne storitve, iz člena 501a Uredbe (EU) št. 575/2013.“;

(2)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.	Točka 46(b) člena 1 te uredbe v zvezi z novo kapitalsko zahtevo za GSPI iz člena 92(1a) Uredbe (EU) št. 575/2013 se uporablja od 1. januarja 2023.“;

(3)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.	Točka 18 člena 1 te uredbe v zvezi s točko (b) člena 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki vsebuje določbo o izvzetju iz odbitkov za preudarno vrednoteno programsko opremo, se uporablja od datuma začetka veljavnosti regulativnih tehničnih standardov iz člena 36(4) Uredbe (EU) št. 575/2013.“

Člen 3

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 27. junija 2020.

Ne glede na drugi odstavek tega člena, se točka 4 člena 1 uporablja od 28. junija 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. junija 2020

Za Evropski parlament

Predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

Predsednica

N. BRNJAC

(1) UL C 180, 29.5.2020, str. 4.

(2) Mnenje z dne 10. junija 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 24. junija 2020.

(4) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(5) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(6) Uredba (EU) 2017/2395 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede prehodne ureditve za zmanjšanje učinka uvedbe MSRP 9 na kapital in za obravnavo določenih izpostavljenosti do javnega sektorja, denominiranih v domači valuti katere koli države članice, za namen velikih izpostavljenosti (UL L 345, 27.12.2017, str. 27).

(7) Uredba (EU) 2019/630 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede minimalnega kritja izgub za nedonosne izpostavljenosti (UL L 111, 25.4.2019, str. 4).

(8) Uredba (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in razkritja ter Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 150, 7.6.2019, str. 1).

(9) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(10) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(11) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/62 z dne 10. oktobra 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s količnikom finančnega vzvoda (UL L 11, 17.1.2015, str. 37).