(1)

V členih 9(5), 10(6) in 11(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/101 (2) je določeno, da se glede institucij, ki izračunajo dodatne prilagoditve vrednosti v okviru temeljnega pristopa iz navedene uredbe, posamezne dodatne prilagoditve vrednosti, ki se nanašajo na negotovost tržnih cen, stroške zapiranja pozicij in tveganje, povezano z uporabo modela, določijo glede na stopnjo gotovosti v višini 90 % na podlagi veljavnih tržnih pogojev v času izračuna. Navedena uredba določa tudi pristop k združevanju za izračun vsote skupnih dodatnih prilagoditev vrednosti na ravni kategorije na podlagi teh posameznih dodatnih prilagoditev vrednosti, ki upošteva prekrivanja med posameznimi dodatnimi prilagoditvami vrednosti, do katerih pride pri združevanju teh kategorij dodatnih prilagoditev vrednosti.

(2)

Širitev pandemije COVID-19 je na vseh finančnih trgih po svetu povzročila izredno nestabilnost, kar je vplivalo na več razredov sredstev. To je povzročilo izjemno povečanje razpršenosti cen sredstev in razmikov med prodajno in nakupno ceno. Zato se pričakuje, da se bodo posamezne dodatne prilagoditve vrednosti, izračunane na ravni izpostavljenosti vrednotenja, znatno povečale v primerjavi z njihovo ravnjo v običajnih razmerah.

(3)

Prilagoditev posameznih dodatnih prilagoditev vrednosti novim tržnim pogojem je običajen postopek. Vendar se pričakuje, da bo zaradi pandemije COVID-19 in odločitev javnih organov, da na številnih področjih ustavijo gospodarsko dejavnost, združevanje znatno povečanih posameznih dodatnih prilagoditev vrednosti nesorazmerno vplivalo na združene zneske dodatnih prilagoditev vrednosti. Pravila za preudarno vrednotenje bi bilo zato treba spremeniti tako, da bi poleg določitve faktorja združevanja, ki se uporablja pod običajnimi tržnimi pogoji, določala tudi, da bi morale institucije za to posebno obdobje izredne nestanovitnosti tržnih cen in sistemskega šoka zaradi pandemije COVID-19 uporabiti višji faktor združevanja.

(4)

Pričakuje se, da se bo izredna nestanovitnost trgov, ki je posledica pandemije COVID-19, zmanjševala hkrati s popuščanjem pandemije, kar naj bi se zgodilo v prihodnjih mesecih. Višji faktor združevanja bi se zato moral uporabljati le za pričakovano trajanje te izredne nestanovitnosti trgov, ki jo spremlja sistemski šok, in naj bi po trenutnih ocenah trajala do 31. decembra 2020.

(5)

Delegirano uredbo (EU) 2016/101 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ. Zaradi izrednih razmer, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, je Evropski bančni organ menil, da bi bila izvedba javnega posvetovanja in analize stroškov in koristi nesorazmerna. Vendar je Evropski bančni organ o tem obvestil interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(7)

Da bi se hitro odzvali na posledice pandemije COVID-19, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi –