5.6.2020 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 177/1 |
UREDBA (EU) 2020/740 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 25. maja 2020
o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge parametre, spremembi Uredbe (EU) 2017/1369 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1222/2009
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 114 in člena 194(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Unija je odločena vzpostaviti energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost. Izkoristek goriva je bistven element okvira podnebne in energetske politike Unije do leta 2030 in je ključen za zmanjšanje povpraševanja po energiji. |
(2) |
Komisija je pregledala Uredbo (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter ugotovila, da je treba njene določbe posodobiti in tako izboljšati njeno učinkovitost. |
(3) |
Uredbo (ES) št. 1222/2009 je primerno nadomestiti, da bi ob upoštevanju tehnološkega napredka v zvezi s pnevmatikami pojasnili in posodobili nekatere določbe navedene uredbe. |
(4) |
Prometni sektor je odgovoren za tretjino porabe energije v Uniji. Leta 2015 je iz cestnega prometa izhajalo približno 22 % vseh emisij toplogrednih plinov v Uniji. Pnevmatike so zlasti zaradi kotalnega upora odgovorne za 20 do 30 % porabe goriva vozil. Zmanjšanje kotalnega upora pnevmatik bi tako znatno prispevalo k izkoristku goriva v cestnem prometu in s tem k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter razogljičenju prometnega sektorja. |
(5) |
Da bi izpolnili izziv glede zmanjšanja emisij CO2 v cestnem prometu, je ustrezno, da države članice v sodelovanju s Komisijo zagotovijo spodbude za inovacije v zvezi z varnimi pnevmatikami C1, pnevmatikami C2 in pnevmatikami C3 z velikim izkoristkom goriva. |
(6) |
Za pnevmatike je značilna vrsta medsebojno povezanih parametrov. Izboljšanje enega parametra, kot je kotalni upor, lahko negativno vpliva na druge parametre, kot je oprijem na mokri podlagi, medtem ko lahko izboljšanje učinkovitosti oprijema na mokri podlagi negativno vpliva na zunanji kotalni hrup. Proizvajalce pnevmatik bi bilo treba spodbujati, da bi vse parametre izboljšali tako, da bi presegli obstoječe standarde. |
(7) |
Pnevmatike z velikim izkoristkom goriva so lahko stroškovno učinkovite, saj prihranki goriva, ki nastanejo zaradi njih, več kot izravnajo višjo nakupno ceno, ki je posledica višjih proizvodnih stroškov takšnih pnevmatik. |
(8) |
V Uredbi (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4) so določene minimalne zahteve za kotalni upor pnevmatik. Zaradi tehnološkega razvoja je mogoče izgube energije, ki so posledica kotalnega upora pnevmatik, zmanjšati precej bolj, kot to določajo navedene minimalne zahteve. Za zmanjšanje vpliva, ki ga ima cestni promet na okolje, je zato primerno posodobiti določbe o označevanju pnevmatik, da bi z zagotovitvijo harmoniziranih informacij o kotalnem uporu končne uporabnike spodbujali k nakupu pnevmatik z večjim izkoristkom goriva. |
(9) |
Z izboljšanjem označevanja pnevmatik bodo potrošniki lahko pridobili ustreznejše in primerljivejše informacije o izkoristku goriva, varnosti in hrupu ter pri nakupu pnevmatik sprejeli stroškovno učinkovite in okolju prijazne odločitve. |
(10) |
Prometni hrup povzroča precejšnjo obremenitev in škoduje zdravju. V Uredbi (ES) št. 661/2009 so določene minimalne zahteve za zunanji kotalni hrup pnevmatik. Zaradi tehnološkega razvoja je mogoče zunanji kotalni hrup zmanjšati precej bolj, kot to določajo navedene minimalne zahteve. Za zmanjšanje prometnega hrupa je zato primerno posodobiti določbe o označevanju pnevmatik, da bi z zagotovitvijo harmoniziranih informacij o zunanjem kotalnem hrupu končne uporabnike spodbujali k nakupu pnevmatik z manjšim zunanjim kotalnim hrupom. |
(11) |
Z zagotavljanjem harmoniziranih informacij o zunanjem kotalnem hrupu se olajša tudi izvajanje ukrepov za omejitev prometnega hrupa in prispeva k večji ozaveščenosti o učinku pnevmatik na prometni hrup v okviru Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5). |
(12) |
V Uredbi (ES) št. 661/2009 so določene tudi minimalne zahteve za oprijem pnevmatik na mokri podlagi. Zaradi tehnološkega razvoja je mogoče oprijem na mokri podlagi izboljšati precej bolj, kot to določajo navedene minimalne zahteve, s tem pa tudi skrajšati zavorne razdalje na mokri podlagi. Za izboljšanje varnosti v cestnem prometu je zato primerno posodobiti določbe o označevanju pnevmatik, da bi z zagotovitvijo harmoniziranih informacij o parametru oprijema na mokri podlagi končne uporabnike spodbujali k nakupu pnevmatik z boljšo učinkovitostjo oprijema na mokri podlagi. |
(13) |
Za zagotovitev uskladitve z mednarodnim okvirom se Uredba (ES) št. 661/2009 sklicuje na Pravilnik št. 117 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) (6), v katerem so določene ustrezne metode za merjenje kotalnega upora, zunanjega kotalnega hrupa ter učinkovitosti oprijema pnevmatik na mokri podlagi in snegu. |
(14) |
Oznaka pnevmatik, posebej zasnovanih za uporabo v težkih snežnih in ledenih razmerah, bi morala zajemati informacije o učinkovitosti pnevmatik. Informacije o učinkovitosti oprijema na snegu bi morale temeljiti na Pravilniku št. 117 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) v najnovejši različici, ki velja za Unijo (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik UN/ECE št. 117), v njem določen piktogram snežinke pa bi moral biti vključen v oznako pnevmatike, ki izpolnjuje minimalne vrednosti indeksa oprijema na snegu iz navedenega pravilnika. Informacije o učinkovitosti oprijema na ledu bi morale temeljiti na ISO standardu ISO 19447, potem ko bo standard uradno sprejet, piktogram za oprijem na ledu pa bi moral biti vključen v oznako pnevmatike pnevmatike, ki izpolnjuje minimalne vrednosti indeksa oprijema na ledu iz navedenega ISO standarda. Do sprejetja ISO standarda ISO 19447 bi bilo treba učinkovitost oprijema na ledu meriti z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi metodami, pri katerih se upoštevajo splošno priznane in najsodobnejše tehnologije. Oznaka pnevmatike pnevmatike, ki izpolnjuje minimalne standarde učinkovitosti oprijema na ledu, bi morala prikazovati piktogram za oprijem na ledu iz Priloge I. |
(15) |
Obraba pnevmatik med uporabo je pomemben vir mikroplastike, ki škoduje okolju in zdravju ljudi. V sporočilu Komisije „Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu“ je zato navedeno, da je treba obravnavati nenamerno sproščanje mikroplastike iz pnevmatik, med drugim z ukrepi obveščanja, kot je označevanje, in z minimalnimi zahtevami za pnevmatike. Obraba pnevmatik je povezana s pojmom kilometrine, in sicer številom prevoženih kilometrov po katerih je treba pnevmatiko nadomestiti zaradi obrabe tekalne plasti. Poleg splošne obrabe pnevmatike in obrabe tekalne plasti je življenjska doba pnevmatike odvisna od številnih dejavnikov, kot so odpornost proti obrabi, vključno s sestavo, vzorcem tekalne plasti in strukturo, razmere na cesti, vzdrževanje, pritisk v pnevmatikah in vozne navade. |
(16) |
Vendar primerna preskusna metoda za merjenje obrabe in kilometrine pnevmatike še ni na voljo. Zato bi morala Komisija naročiti razvoj takšne preskusne metode, pri čemer bi bilo treba v celoti upoštevati najsodobnejši napredek ter mednarodno razvite ali predlagane standarde in predpise, pa tudi delo, ki ga je opravila industrija. |
(17) |
Obnovljene pnevmatike predstavljajo znaten del trga pnevmatik za težka vozila. Z obnavljanjem pnevmatik se podaljša njihova življenjska doba, to pa prispeva k ciljem krožnega gospodarstva, kot je zmanjšanje nastajanja odpadkov. Z uporabo zahtev za označevanje za take pnevmatike bi se zagotovili precejšnji prihranki energije. V tej uredbi bi bilo treba določiti, da se v prihodnosti vključi primerna preskusna metoda za merjenje učinkovitosti obnovljenih pnevmatik, ki trenutno še ni na voljo. |
(18) |
Energijska nalepka na podlagi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta (7), s katero se poraba energije izdelkov razvršča na lestvici od A do G, je po mnenju več kot 85 % potrošnikov v Uniji jasno in pregledno informacijsko orodje ter se je izkazala za uspešno pri promoviranju učinkovitejših izdelkov. Oznaka pnevmatik bi morala v čim večji meri imeti enako zasnovo, ob upoštevanju posebnosti parametrov pnevmatik. |
(19) |
Zagotavljanje primerljivih informacij o parametrih pnevmatik v obliki standardne oznake pnevmatik bo verjetno vplivalo na končne uporabnike, da bodo kupovali pnevmatike z večjim izkoristkom goriva, ki so trajnejše, varnejše in tišje. To bo proizvajalce pnevmatik po drugi strani verjetno spodbudilo, da bodo optimizirali parametre pnevmatik, kar bi omogočilo bolj trajnostno uporabo in proizvodnjo pnevmatik. |
(20) |
Potreba po več informacijah o izkoristku goriva in drugih parametrih je pomembna za vse končne uporabnike, vključno s kupci nadomestnih pnevmatik, kupci pnevmatik, nameščenih na nova vozila, upravljavci voznih parkov in prevoznimi podjetji, ki brez sistema označevanja in harmoniziranega preskušanja težko primerjajo parametre različnih blagovnih znamk pnevmatik. Zato je primerno zahtevati, da se oznaka pnevmatik zagotovi za vse pnevmatike, ki se prodajajo skupaj z vozili ali so na njih nameščene. |
(21) |
Trenutno se oznake pnevmatik zahtevajo za pnevmatike za avtomobile (pnevmatike C1) in kombinirana vozila (pnevmatike C2), ne pa tudi za težka vozila (pnevmatike C3). V primerjavi s pnevmatikami C1 ali pnevmatikami C2 sta pri pnevmatikah C3 poraba goriva in letno prevožena pot večji, tako da je v zvezi z njimi možnost za zmanjšanje porabe goriva in emisij toplogrednih plinov iz težkih vozil precejšnja. Zato bi morale biti pnevmatike C3 vključene v področje uporabe te uredbe. Popolna vključitev pnevmatik C3 v področje uporabe te uredbe je tudi v skladu z Uredbo (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ki določa spremljanje in poročanje o emisijah CO2 in porabe goriva pri novih težkih vozilih, ter z Uredbo (EU) 2019/1242 Evropskega parlamenta in Sveta (9), ki določa standarde emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila. |
(22) |
Številni končni uporabniki sprejmejo odločitve o nakupu pnevmatik, ne da bi jih dejansko videli, zato ne vidijo oznake pnevmatike, nameščene nanje. V takih primerih bi bilo treba oznako pnevmatike končnim uporabnikom pokazati pred njihovo odločitvijo o nakupu. S prikazom oznake pnevmatike na pnevmatikah na prodajnem mestu in v tehničnem promocijskem gradivu bi se moralo zagotoviti, da distributerji in potencialni končni uporabniki v trenutku in na kraju odločitve o nakupu prejmejo harmonizirane informacije o ustreznih parametrih pnevmatike. |
(23) |
Nekateri končni uporabniki sprejmejo odločitve o nakupu pnevmatik, preden prispejo na prodajno mesto, ali jih kupijo po pošti ali prek spleta. Da bi zagotovili, da lahko tudi takšni končni uporabniki ozaveščeno izberejo na podlagi harmoniziranih informacij, med drugim o izkoristku goriva, oprijemu na mokri podlagi in zunanjem kotalnem hrupu, bi morale biti oznake pnevmatik prikazane v vsem tehničnem promocijskem gradivu in vizualnih oglasih za specifične tipe pnevmatik, tudi kadar je tako gradivo objavljeno na spletu. Kadar se vizualni oglasi nanašajo na določen razred pnevmatik in ne le na specifičen tip pnevmatik, oznake pnevmatik ni treba prikazati. |
(24) |
Potencialnim končnim uporabnikom bi bilo treba zagotoviti razlago vsake sestavine oznake pnevmatike in njenega pomena. Te informacije bi bilo treba zagotoviti v vsem tehničnem promocijskem gradivu, na primer na spletnih mestih dobaviteljev, ne bi pa jih bilo treba zahtevati tudi v vizualnih oglasih. Za tehnično promocijsko gradivo se ne bi smelo šteti, da vključuje oglase na plakatih, v časopisih in revijah oziroma na radiu ali televiziji. |
(25) |
Brez poseganja v obveznosti držav članic glede nadzora trga ali obveznosti dobaviteljev glede preverjanja skladnosti izdelkov bi morali dobavitelji zahtevane informacije o skladnosti izdelka dati na voljo v elektronski obliki v zbirki podatkov o izdelkih. Informacije, ki so pomembne za potrošnike in distributerje, bi morale biti javno dostopne v javnem delu zbirke podatkov o izdelkih. Te informacije bi morale biti na voljo kot odprti podatki, da jih bodo lahko uporabljali razvijalci mobilnih aplikacij in bodo lahko uporabljene v orodjih za primerjanje. Omogočiti bi bilo treba enostaven in neposreden dostop do javnega dela zbirke podatkov o izdelkih, in sicer z orodji, ki so namenjena uporabnikom ter so vključena na natisnjeni oznaki pnevmatike, kot je dinamična hitroodzivna koda (koda QR). |
(26) |
Za del zbirke podatkov o izdelkih, ki zadeva skladnost, bi morala veljati stroga pravila o varstvu podatkov. Zahtevani specifični deli tehnične dokumentacije v delu, ki zadeva skladnost zbirke podatkov o izdelkih, bi morali biti na voljo organom za nadzor trga in Komisiji. Kadar so tehnične informacije preveč občutljive za uvrstitev v kategorijo tehnične dokumentacije, bi morali imeti organi za nadzor trga po potrebi dostop do teh informacij v skladu z obveznostjo sodelovanja, ki zavezuje dobavitelje, ali tako, da bi dobavitelji v zbirko podatkov o izdelkih prostovoljno naložili dodatne dele tehnične dokumentacije. |
(27) |
Prodaja pnevmatik prek platform za spletno prodajo v primerjavi z neposrednim nakupom pri dobaviteljih narašča. Ponudniki storitve gostovanja bi morali zato omogočiti prikaz oznake pnevmatike in informacijski list izdelka, ki ju zagotovi dobavitelj, v bližini navedbe cene. O obveznosti prikaza oznake pnevmatike in informacijskega lista izdelka bi morali obvestiti distributerja, vendar ne bi smeli biti odgovorni za točnost ali vsebino oznake pnevmatike ali informacijskega lista izdelka. Obveznosti, naložene ponudnikom storitve gostovanja na podlagi te uredbe, bi morale ostati omejene na to, kar je razumno, in ne bi smele pomeniti splošne obveznosti spremljanja informacij, ki jih hranijo, ali dejavnega iskanja dejstev ali okoliščin, ki kažejo na dejavnosti, ki niso skladne z zahtevami iz te uredbe. Vendar člen 14(1) Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) od ponudnikov storitve gostovanja, ki želijo izkoristiti izjemo glede odgovornosti iz navedenega člena, zahteva, da nemudoma ukrepajo in odstranijo, ali onemogočijo dostop do njih, informacije, ki jih hranijo na zahtevo prejemnikov njihovih storitev, kadar take informacije niso skladne z zahtevami iz te uredbe, kot so zahteve v zvezi z manjkajočimi, nepopolnimi ali nepravilnimi oznakami pnevmatik ali informacijskimi listi izdelka. To bi morali storiti, takoj ko dejansko izvejo za takšne informacije ali se jih, v primeru odškodninskih zahtevkov, zavejo, na primer na podlagi specifičnih informacij, ki jih zagotovi organ za nadzor trga. Za dobavitelje, ki prodajajo neposredno končnim uporabnikom prek svoje lastne spletne strani, veljajo enake obveznosti glede prodaje na daljavo kot za distributerje. |
(28) |
Kotalni upor, oprijem na mokri podlagi, zunanji kotalni hrup in druge parametre bi bilo treba meriti z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi metodami, pri katerih se upoštevajo splošno priznane in najsodobnejše merilne in računske metode. Take metode bi morale v čim večji meri upoštevati povprečno vedenje potrošnikov in biti zanesljive, da bi odvračale od namernega in nenamernega neupoštevanja zahtev. Oznake pnevmatik bi morale odražati primerjalno učinkovitost pnevmatik pri dejanski uporabi v okviru omejitev, ki izhajajo iz potrebe po zanesljivem, točnem in ponovljivem laboratorijskem preskušanju, da bi lahko končni uporabniki primerjali različne pnevmatike in da bi omejili stroške, ki jih imajo proizvajalci zaradi preskušanja. |
(29) |
Kadar nacionalni organi, kot so opredeljeni v točki 37 člena 3 Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta (11), utemeljeno menijo, da dobavitelj ni zagotovil točnosti oznake pnevmatike, bi morali – da bi zagotovili dodatno zaupanje potrošnikov – preveriti, ali razredi za kotalni upor, oprijem na mokri podlagi in zunanji kotalni hrup, ki so navedeni na oznaki pnevmatike, ter piktogrami za druge parametre ustrezajo dokumentaciji, ki jo je zagotovil dobavitelj na podlagi rezultatov preskusov in izračunov. Takšna preverjanja se lahko opravijo v okviru homologacije in zanje ni nujno potrebno fizično testiranje pnevmatik. |
(30) |
Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev v Uniji je ključno, da dobavitelji, trgovci na debelo, trgovci in drugi distributerji izpolnjujejo določbe o označevanju pnevmatik. Zato bi morale države članice tako skladnost spremljati z rednimi naknadnimi kontrolami in nadzorom trga v skladu z Uredbo (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta (12). |
(31) |
Da bi olajšali spremljanje skladnosti, končnim uporabnikom zagotovili koristno orodje in distributerjem omogočili, da na različne načine pridobijo informacijske liste izdelka, bi bilo treba pnevmatike vključiti v zbirko podatkov o izdelkih, vzpostavljeno na podlagi Uredbe (EU) 2017/1369. Navedeno uredbo bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(32) |
Da bi lahko končni uporabniki zaupali oznaki pnevmatike, druge oznake, ki posnemajo oznako pnevmatike, ne bi smele biti dovoljene. Iz istega razloga ne bi smele biti dovoljene druge oznake, znaki, simboli ali napisi, ki bi verjetno zavedli ali zmedli končne uporabnike glede parametrov, zajetih z oznako pnevmatike. |
(33) |
Kazni za kršitve te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih na njeni podlagi, bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. |
(34) |
Da bi spodbudili energijsko učinkovitost, blažitev podnebnih sprememb, varnost v cestnem prometu in varstvo okolja, bi morale imeti države članice možnost, da uvedejo spodbude za uporabo energijsko učinkovitih in varnih pnevmatik. Države članice se lahko same odločijo, kakšna bo narava takih spodbud. Take spodbude bi morale biti skladne s pravili Unije o državni pomoči in ne bi smele ustvarjati neupravičenih tržnih ovir. Ta uredba ne vpliva na izid morebitnih postopkov glede državne pomoči, ki bi se lahko v zvezi s takimi spodbudami začeli v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). |
(35) |
Za spremembo vsebine in oblike oznake pnevmatike, uvedbo novih zahtev glede obnovljenih pnevmatik, obrabe pnevmatike in kilometrine ter prilagoditev prilog tehnološkemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme akte v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (13). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
(36) |
Ko bodo na voljo zanesljive, točne in ponovljive metode za preskušanje in merjenje obrabe pnevmatike in kilometrine, bi morala Komisija oceniti izvedljivost dodajanja informacij o obrabi pnevmatike in kilometrini na oznako pnevmatike. Komisija bi morala v predlogu delegiranega akta, s katerim bi se na oznako pnevmatike dodali obraba pnevmatike in kilometrina, upoštevati to oceno in tesno sodelovati z industrijo, ustreznimi organizacijami za standardizacijo, kot so Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) ali Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO), in predstavniki drugih deležnikov z zanimanjem za razvoj ustreznih preskusnih metod. Informacije o obrabi pnevmatike in kilometrini bi morale biti nedvoumne in ne bi smele negativno vplivati na jasno razumljivost in učinkovitost celotne oznake pnevmatike za končne uporabnike. Take informacije bi končnim uporabnikom tudi omogočile ozaveščeno izbiro glede pnevmatik, njihove življenjske dobe in nenamernega sproščanja mikroplastike. To bi pripomoglo k varstvu okolja, hkrati pa bi končnim uporabnikom omogočilo, da bi ocenili dolgoročne obratovalne stroške pnevmatik. |
(37) |
Pnevmatik, ki so bile dane na trg pred datumom uporabe te uredbe, ne bi bilo treba označevati z novo oznako pnevmatike. |
(38) |
Velikost oznake pnevmatike bi morala ostati enaka tisti, ki je določena v Uredbi (ES) št. 1222/2009. Oznaka pnevmatike bi morala vključevati podrobnosti o oprijemu na snegu in oprijemu na ledu ter kodo QR. |
(39) |
Komisija bi morala izpeljati oceno te uredbe. V skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje bi morala ta ocena temeljiti na uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti in bi morala biti podlaga za ocene učinka glede možnosti za nadaljnje ukrepanje. |
(40) |
Ker cilja te uredbe, in sicer povečanja varnosti, varovanja zdravja ter gospodarske in okoljske učinkovitosti cestnega prometa z zagotovitvijo informacij končnim uporabnikom, da bi lahko ti izbrali varnejše in trajnejše pnevmatike, ki imajo boljši izkoristek goriva in so tišje, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, ker to zahteva harmonizirane informacije za končne uporabnike, temveč se zaradi potrebe po harmoniziranem regulativnem okviru in enakih konkurenčnih pogojih za proizvajalce lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Uredba je še naprej ustrezen pravni instrument, saj določa jasna in podrobna pravila, ki jih države članice ne morejo različno prenesti, s tem pa zagotavlja višjo stopnjo harmonizacije po vsej Uniji. S harmoniziranim regulativnim okvirom na ravni Unije namesto na ravni držav članic se znižajo stroški dobaviteljev ter zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in prosti pretok blaga po vsem notranjem trgu. V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 PEU ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
(41) |
Uredbo (ES) št. 1222/2009 bi bilo zato treba razveljaviti z učinkom od datuma začetka uporabe te uredbe – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja
V tej uredbi je določen okvir za zagotavljanje harmoniziranih informacij o parametrih pnevmatike z označevanjem, da se končnim uporabnikom omogoči ozaveščena izbira pri nakupu pnevmatik, za namene izboljšanja varnosti, varovanja zdravja ter gospodarske in okoljske učinkovitosti cestnega prometa s spodbujanjem trajnejših in varnih pnevmatik z velikim izkoristkom goriva in nizkimi stopnjami hrupa.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za pnevmatike C1, pnevmatike C2 in pnevmatike C3, ki se dajo na trg.
Zahteve za obnovljene pnevmatike se uporabljajo, ko je na voljo ustrezna preskusna metoda za merjenje učinkovitosti takih pnevmatik v skladu s členom 13.
2. Ta uredba se ne uporablja za:
(a) |
profesionalne terenske pnevmatike; |
(b) |
pnevmatike, zasnovane za namestitev na vozila, ki so bila prvič registrirana pred 1. oktobrom 1990; |
(c) |
zasilne rezervne pnevmatike tipa T; |
(d) |
pnevmatike s hitrostnim razredom, nižjim od 80 km/h; |
(e) |
pnevmatike z nazivnim premerom platišča, ki ne presega 254 mm ali znaša 635 mm ali več; |
(f) |
pnevmatike z dodatnimi lastnostmi za boljši oprijem, kot so ježevke; |
(g) |
pnevmatike, zasnovane samo za namestitev na vozila, ki se uporabljajo izključno za dirke; |
(h) |
rabljene pnevmatike, razen kadar so take pnevmatike uvožene iz tretje države. |
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„pnevmatike C1“, „pnevmatike C2“ in „pnevmatike C3“ pomeni pnevmatike, ki spadajo v ustrezne razrede, določene v členu 8(1) Uredbe (ES) št. 661/2009; |
(2) |
„obnovljena pnevmatika“ pomeni rabljeno pnevmatiko, ki je obnovljena tako, da se obrabljena tekalna plast zamenja z novim materialom; |
(3) |
„zasilna rezervna pnevmatika tipa T“ pomeni zasilno rezervno pnevmatiko, zasnovano za uporabo pri višjem tlaku, kot je določen za standardne in ojačane pnevmatike; |
(4) |
„profesionalne terenske pnevmatike“ pomeni pnevmatike za posebno uporabo, ki se uporabljajo predvsem v težkih terenskih razmerah; |
(5) |
„oznaka pnevmatike“ pomeni grafični diagram v natisnjeni ali elektronski obliki, tudi v obliki nalepke, ki vključuje simbole za obveščanje končnih uporabnikov o učinkovitosti pnevmatike ali serije pnevmatik v zvezi s parametri iz Priloge I; |
(6) |
„prodajno mesto“ pomeni kraj, kjer se pnevmatike razstavijo ali hranijo in prodajajo, vključno z razstavnimi prostori, kjer pnevmatike, ki se prodajajo končnim uporabnikom, niso nameščene na vozila; |
(7) |
„tehnično promocijsko gradivo“ pomeni dokumentacijo v natisnjeni ali elektronski obliki, ki jo pripravi dobavitelj, da bi oglasno gradivo dopolnil z informacijami iz Priloge IV; |
(8) |
„informacijski list izdelka“ pomeni standardni dokument v natisnjeni ali elektronski obliki, ki vključuje informacije iz Priloge III; |
(9) |
„tehnična dokumentacija“ pomeni dokumentacijo, ki organom za nadzor trga omogoča, da ocenijo točnost oznake pnevmatike in informacijskega lista, vključno z informacijami iz točke 2 Priloge VII; |
(10) |
„zbirka podatkov o izdelkih“ pomeni zbirko podatkov o izdelkih, vzpostavljeno na podlagi člena 12 Uredbe (EU) 2017/1369; |
(11) |
„prodaja na daljavo“ pomeni ponujanje za prodajo, najem ali najemni nakup po pošti, prek kataloške prodaje, spleta, trženja po telefonu ali na kateri koli drug način, pri katerem ni mogoče pričakovati, da bo potencialni končni uporabnik videl razstavljeno pnevmatiko; |
(12) |
„proizvajalec“ pomeni proizvajalca, kot je opredeljen v točki 8 člena 3 Uredbe (EU) 2019/1020; |
(13) |
„uvoznik“ pomeni uvoznika, kot je opredeljen v točki 9 člena 3 Uredbe (EU) 2019/1020; |
(14) |
„pooblaščeni zastopnik“ pomeni fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v imenu proizvajalca izvaja določene naloge glede obveznosti proizvajalca na podlagi zahtev iz te uredbe; |
(15) |
„dobavitelj“ pomeni proizvajalca s sedežem v Uniji, pooblaščenega zastopnika proizvajalca, ki nima sedeža v Uniji, ali uvoznika, ki da izdelek na trg Unije; |
(16) |
„distributer“ pomeni fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, ki na trgu ponuja izdelek, razen dobavitelja; |
(17) |
„dostopnost na trgu“ pomeni dostopnost na trgu, kot je opredeljena v točki 1 člena 3 Uredbe (EU) 2019/1020; |
(18) |
„dajanje na trg“ pomeni dajanje na trg, kot je opredeljeno v točki 2 člena 3 Uredbe (EU) 2019/1020; |
(19) |
„končni uporabnik“ pomeni potrošnika, upravljavca voznega parka ali prevozno podjetje, ki kupuje ali naj bi kupilo pnevmatike; |
(20) |
„parameter“ pomeni lastnost pnevmatike, ki ima med uporabo pnevmatik bistven vpliv na okolje, varnost v cestnem prometu ali zdravje, na primer obrabo pnevmatike, kilometrino, kotalni upor, oprijem na mokri podlagi, zunanji kotalni hrup, oprijem na snegu ali oprijem na ledu; |
(21) |
„tip pnevmatike“ pomeni različico pnevmatike, pri kateri so tehnične lastnosti na oznaki pnevmatike, informacijski list izdelka in identifikacijska oznaka pnevmatike enaki za vse enote te različice; |
(22) |
„dovoljeno odstopanje“ pomeni največje dovoljeno odstopanje med rezultati meritev in izračuni iz preskusov za preverjanje, ki jih opravijo organi za nadzor trga ali so opravljeni v njihovem imenu, in vrednostmi izraženih ali objavljenih parametrov, ki odražajo odstopanja zaradi razlik med laboratoriji; |
(23) |
„identifikacijska oznaka tipa pnevmatike“ pomeni kodo, običajno alfanumerično, po kateri se določen tip pnevmatike razlikuje od drugih tipov pnevmatik, ki imajo isto trgovsko ime ali isto blagovno znamko, kot jo ima dobavitelj; |
(24) |
„enakovredni tip pnevmatike“ pomeni tip pnevmatike, ki ga je isti dobavitelj dal na trg kot drug tip pnevmatike z drugačno identifikacijsko oznako tipa pnevmatike in ki ima enake tehnične lastnosti, relevantne za oznako pnevmatike, in enak informacijski list izdelka. |
Člen 4
Obveznosti dobaviteljev pnevmatik
1. Dobavitelji zagotovijo, da so pnevmatikam C1, pnevmatikam C2 in pnevmatikam C3, ki se dajo na trg, brezplačno priloženi:
(a) |
za vsako posamezno pnevmatiko oznaka pnevmatike, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II, v obliki nalepke, na kateri so navedeni informacije in razred za vsak parameter iz Priloge I, ter informacijski list izdelka ali |
(b) |
za vsako serijo ene ali več identičnih pnevmatik natisnjena oznaka pnevmatike, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II, na kateri so navedeni informacije in razred za vsak parameter iz Priloge I, ter informacijski list izdelka. |
2. Za pnevmatike, ki se prodajajo ali ponujajo v prodajo na daljavo, dobavitelji zagotovijo, da je oznaka pnevmatike prikazana v bližini navedbe cene in da je mogoče dostopati do informacijskega lista izdelka, na zahtevo končnega uporabnika tudi v natisnjeni obliki. Velikost oznake pnevmatike mora biti takšna, da je oznaka vidna in berljiva, ter je sorazmerna z velikostjo, določeno v točki 2.1 Priloge II.
Za pnevmatike, ki se prodajajo ali ponujajo v prodajo na spletu, lahko dobavitelji za poseben tip pnevmatike oznako pnevmatike dajo na voljo v gnezdnem prikazu.
3. Dobavitelji zagotovijo, da je oznaka pnevmatike prikazana v vseh vizualnih oglasih za poseben tip pnevmatike. Če vizualni oglas prikazuje ceno tega tipa pnevmatike, se oznaka prikaže v bližini navedbe cene.
Za vizualne oglase na spletu lahko dobavitelji oznako pnevmatike dajo na voljo v gnezdnem prikazu.
4. Dobavitelji zagotovijo, da je v vsakem tehničnem promocijskem gradivu v zvezi s posebnim tipom pnevmatike prikazana oznaka pnevmatike tega tipa pnevmatike in da vključuje informacije iz Priloge IV.
5. Dobavitelji ustreznemu nacionalnemu organu, kot je opredeljen v točki 37 člena 3 Uredbe (EU) 2018/858, zagotovijo vrednosti, uporabljene za določitev zadevnih razredov, in vse dodatne informacije o učinkovitosti, ki jih dobavitelj navede na oznaki pnevmatike teh tipov pnevmatik, v skladu s Prilogo I k tej uredbi, ter oznako pnevmatike, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II k tej uredbi. Te informacije se predložijo ustreznemu nacionalnemu organu v skladu s členom 5(1) in (2) te uredbe pred dajanjem zadevnih tipov pnevmatik na trg, tako da lahko organ preveri točnost oznake pnevmatike.
6. Dobavitelji zagotovijo točnost oznak pnevmatik in informacijskih listov izdelka, ki jih predložijo.
7. Dobavitelji lahko tehnično dokumentacijo na zahtevo dajo na voljo organom držav članic, ki niso navedeni v odstavku 5, ali ustreznim nacionalnim akreditiranim organom.
8. Dobavitelji sodelujejo z organi za nadzor trga in na lastno pobudo ali na zahtevo organov za nadzor trga nemudoma sprejmejo ukrepe za odpravo vseh primerov neskladnosti s to uredbo, za katere so odgovorni.
9. Dobavitelji ne predložijo ali prikazujejo drugih oznak, znakov, simbolov ali napisov, ki niso skladni s to uredbo in ki bi verjetno zavedli ali zmedli končne uporabnike glede parametrov iz Priloge I.
10. Dobavitelji ne predložijo ali prikazujejo oznak, ki posnemajo oznako pnevmatike, določeno v tej uredbi.
Člen 5
Obveznosti dobaviteljev pnevmatik v zvezi z zbirko podatkov o izdelkih
1. Od 1. maja 2021 dobavitelji v zbirko podatkov o izdelkih vnesejo informacije iz Priloge VII, preden dajo na trg pnevmatiko, proizvedeno po tem datumu.
2. Za pnevmatike, proizvedene med 25. junijem 2020 in 30. aprilom 2021, dobavitelj v zbirko podatkov o izdelkih vnese informacije iz Priloge VII do 30. novembra 2021.
3. Za pnevmatike, dane na trg pred 25. junijem 2020, lahko dobavitelj v zbirko podatkov o izdelkih vnese informacije iz Priloge VII.
4. Dokler informacije iz odstavkov 1 in 2 niso vnesene v zbirko podatkov o izdelkih, dobavitelj v desetih delovnih dneh po prejemu zahteve organa za nadzor trga zagotovi, da je elektronska različica tehnične dokumentacije na voljo za pregled.
5. Kadar homologacijski organi ali organi za nadzor trga za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe poleg informacij iz Priloge VII potrebujejo tudi druge informacije, jim jih mora dobavitelj na zahtevo posredovati.
6. Pnevmatika, ki je bila spremenjena tako, da bi bilo to treba navesti na oznaki pnevmatike ali informacijskem listu izdelka, se šteje za nov tip pnevmatike. Če je dobavitelj enote določenega tipa pnevmatike prenehal dajati na trg, to navede v zbirki podatkov.
7. Potem ko je bila na trg dana zadnja enota tipa pnevmatike, dobavitelj pet let hrani informacije glede tega tipa pnevmatike v delu zbirke podatkov o izdelkih, ki zadeva skladnost.
Člen 6
Obveznosti distributerjev pnevmatik
1. Distributerji zagotovijo:
(a) |
da imajo pnevmatike na prodajnem mestu na vidnem mestu in v obliki nalepke v celoti berljivo oznako pnevmatike, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II in ki jo zagotovi dobavitelj v skladu s točko (a) člena 4(1), ter da je na voljo informacijski list izdelka, na zahtevo tudi v natisnjeni obliki, ali |
(b) |
da je pred prodajo pnevmatike, ki je del serije ene ali več identičnih pnevmatik, natisnjena oznaka pnevmatike, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II, končnemu uporabniku jasno prikazana v bližini pnevmatike na prodajnem mestu ter da je na voljo informacijski list izdelka. |
2. Distributerji zagotovijo, da je oznaka pnevmatike prikazana v vseh vizualnih oglasih za poseben tip pnevmatike. Če vizualni oglas prikazuje ceno tega tipa pnevmatike, se oznaka prikaže v bližini navedbe cene.
Za vizualne oglase na spletu za poseben tip pnevmatike lahko distributerji oznako pnevmatike dajo na voljo v gnezdnem prikazu.
3. Distributerji zagotovijo, da je v vsakem tehničnem promocijskem gradivu v zvezi s posebnim tipom pnevmatike prikazana oznaka pnevmatike in da vključuje informacije iz Priloge IV.
4. Kadar končni uporabnik pnevmatik, ki se prodajajo, v času prodaje ne vidi, mu distributerji pred prodajo zagotovijo izvod oznake pnevmatike.
5. Distributerji zagotovijo, da je pri vsaki prodaji na daljavo, ki temelji na papirnih dokumentih, oznaka pnevmatike prikazana in da lahko končni uporabnik dostopa do informacijskega lista izdelka na brezplačno dostopnem spletnem mestu ali da lahko zahteva natisnjeni izvod navedenega lista.
6. Distributerji, ki uporabljajo prodajo na daljavo, ki temelji na trženju po telefonu, obvestijo končne uporabnike o razredih za vsak parameter na oznaki pnevmatike ter o tem, da lahko dostopajo do oznake pnevmatike in informacijskega lista izdelka na brezplačno dostopnem spletnem mestu in tako, da zaprosijo za natisnjeni izvod.
7. Za pnevmatike, ki se ponujajo v prodajo prek spleta, distributerji zagotovijo, da je oznaka pnevmatike prikazana v bližini navedbe cene in da je mogoče dostopati do informacijskega lista izdelka. Velikost oznake pnevmatike mora biti takšna, da je oznaka vidna in berljiva, ter je sorazmerna z velikostjo, določeno v točki 2.1 Priloge II.
Distributerji lahko za poseben tip pnevmatike dajo oznako pnevmatike na voljo v gnezdnem prikazu.
Člen 7
Obveznosti dobaviteljev in distributerjev vozil
Kadar nameravajo končni uporabniki kupiti novo vozilo, jim dobavitelji in distributerji vozil pred prodajo zagotovijo oznako pnevmatike za pnevmatike, ki se ponujajo skupaj z vozilom ali so nanj nameščene, in vso ustrezno tehnično promocijsko gradivo, zagotovijo pa tudi, da je na voljo informacijski list izdelka.
Člen 8
Obveznosti ponudnikov storitve gostovanja
Kadar ponudnik storitve iz člena 14 Direktive 2000/31/ES omogoča prodajo pnevmatik prek svoje spletne strani, ta ponudnik storitve omogoči prikaz oznake pnevmatike in informacijskega lista izdelka, ki ju je zagotovil dobavitelj, v bližini navedbe cene ter distributerja obvesti o obveznosti prikaza oznake pnevmatike in informacijskega lista izdelka.
Člen 9
Preskusne in merilne metode
Informacije, ki se zagotovijo na podlagi členov 4, 6 in 7 o parametrih, navedenih na oznaki pnevmatike, se pridobijo v skladu s preskusnimi metodami iz Priloge I ter postopkom uskladitve laboratorijev iz Priloge V.
Člen 10
Postopek preverjanja
Za vsak parameter iz Priloge I države članice uporabijo postopek preverjanja iz Priloge VI, kadar ocenjujejo skladnost navedenih razredov s to uredbo.
Člen 11
Obveznosti držav članic
1. Države članice na svojem ozemlju ne ovirajo dajanja pnevmatik na trg ali v uporabo, kadar so take pnevmatike skladne s to uredbo.
2. Kadar dajejo države članice spodbude za pnevmatike, morajo biti takšne spodbude usmerjene samo na pnevmatike v razredu A ali B glede na kotalni upor ali oprijem na mokri podlagi v smislu delov A in B Priloge I. Davčni in fiskalni ukrepi se ne štejejo za spodbude za namene te uredbe.
3. Kadar ustrezni nacionalni organ, kot je opredeljen v točki 37 člena 3 Uredbe (EU) 2018/858, utemeljeno meni, da dobavitelj ni zagotovil točnosti oznake pnevmatike v skladu s členom 4(6) te uredbe, preveri, ali razredi in vse druge dodatne informacije o učinkovitosti, navedene na oznaki pnevmatike, ustrezajo vrednostim in dokumentaciji, ki jih je predložil dobavitelj, v skladu s členom 4(5) te uredbe, in sicer brez poseganja v Uredbo (EU) 2019/1020.
4. V skladu z Uredbo (EU) 2019/1020 države članice zagotovijo, da nacionalni organi za nadzor trga vzpostavijo sistem rednih in naključnih pregledov prodajnih točk, da se zagotovi skladnost s to uredbo.
5. Države članice določijo pravila o kaznih za kršitev te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih na njeni podlagi, ter o mehanizmih za njihovo izvrševanje ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice do 1. maja 2021 uradno obvestijo Komisijo o teh pravilih in ukrepih, o katerih je še niso uradno obvestile, in jo nemudoma uradno obvestijo o vsaki naknadni spremembi, ki nanje vpliva.
Člen 12
Nadzor trga Unije in izdelkov, ki vstopajo na trg Unije
1. Uredba (EU) 2019/1020 se uporablja za pnevmatike, zajete v tej uredbi ter drugih ustreznih delegiranih aktih, sprejetih na njeni podlagi.
2. Komisija spodbuja in podpira sodelovanje in izmenjavo informacij o nadzoru trga v zvezi z označevanjem pnevmatik med organi držav članic, ki so pristojni za nadzor trga ali odgovorni za nadzor pnevmatik, ki vstopajo na trg Unije, ter med temi organi in Komisijo, zlasti z intenzivnejšim vključevanjem skupine za upravno sodelovanje za označevanje pnevmatik.
3. V nacionalne strategije za nadzor trga držav članic, pripravljene na podlagi člena 13 Uredbe (EU) 2019/1020, se vključijo ukrepi za zagotovitev učinkovitega izvrševanja te uredbe.
4. Organi za nadzor trga lahko od dobavitelja zahtevajo povračilo stroškov za pregled dokumentacije in fizične preskuse izdelkov v primerih, kadar dobavitelj ni skladen s to uredbo ali ustreznimi delegiranimi akti, sprejetimi na njeni podlagi.
Člen 13
Delegirani akti
1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14, da spremeni:
(a) |
Prilogo II glede vsebine in oblike oznake pnevmatike; |
(b) |
dela D in E Priloge I ter priloge II, III, IV, V, VI in VII, da bi vrednosti, računske metode in zahteve iz prilog prilagodila tehnološkemu napredku. |
2. Komisija do 26. junija 2022 sprejme delegirane akte v skladu s členom 14, da dopolni to uredbo z uvedbo novih zahtev glede informacij za obnovljene pnevmatike v prilogah, pod pogojem, da je na voljo primerna preskusna metoda.
3. Na Komisijo se poleg tega prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14, da se vključijo parametri ali zahteve glede informacij v zvezi z obrabo pnevmatike in kilometrino, takoj ko so na voljo zanesljive, točne in ponovljive metode za preskušanje in merjenje obrabe pnevmatike in kilometrine, ki jih lahko uporabljajo evropske ali mednarodne organizacije za standardizacijo, in pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) |
Komisija je izvedla temeljito oceno učinka ter |
(b) |
Komisija je izvedla ustrezno posvetovanje z ustreznimi deležniki. |
4. Komisija med pripravo delegiranih aktov po potrebi preskusi vsebino in obliko oznak pnevmatik pri skupinah predstavnikov strank Unije, da zagotovi nedvoumno razumljivost oznak, ter objavi rezultate.
Člen 14
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13 se prenese na Komisijo za obdobje pet let od 25. junija 2020. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Prenos pooblastila iz člena 13 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 13, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 15
Ovrednotenje in poročanje
Komisija do 1. junija 2025 ovrednoti to uredbo ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo.
V tem poročilu se oceni, kako uspešno so ta uredba in delegirani akti, sprejeti na njeni podlagi, omogočili končnim uporabnikom, da izberejo učinkovitejše pnevmatike, pri čemer se upoštevajo vplivi te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih na njeni podlagi, na poslovanje, porabo goriva, varnost, emisije toplogrednih plinov, ozaveščenost potrošnikov in dejavnosti nadzora trga. V poročilu se ocenijo tudi stroški in koristi obveznega neodvisnega preverjanja informacij, navedenih na oznaki pnevmatike, ki ga izvajajo tretje osebe, pri čemer se upoštevajo izkušnje, pridobljene glede na širši okvir, določen v Uredbi (ES) št. 661/2009.
Člen 16
Sprememba Uredbe (EU) 2017/1369
V členu 12(2) Uredbe (EU) 2017/1369 se točka (a) nadomesti z naslednjim:
„(a) |
podpirati delo organov za nadzor trga pri opravljanju njihovih nalog na podlagi te uredbe in ustreznih delegiranih aktov, vključno z njihovim izvrševanjem, ter na podlagi Uredbe (EU) 2020/740 Evropskega parlamenta in Sveta (*1); |
Člen 17
Razveljavitev Uredbe (ES) št. 1222/2009
Uredba (ES) št. 1222/2009 se razveljavi z učinkom od 1. maja 2021.
Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VIII k tej uredbi.
Člen 18
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. maja 2021.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 25. maja 2020
Za Evropski parlament
Predsednik
D. M. SASSOLI
Za Svet
Predsednica
A. METELKO-ZGOMBIĆ
(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 280.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 25. februarja 2020 (UL C 105, 31.3.2020, str. 1). Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. maja 2020 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(3) Uredba (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (UL L 342, 22.12.2009, str. 46).
(4) Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1).
(5) Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L 189, 18.7.2002, str. 12).
(6) Pravilnik št. 117 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji pnevmatik v zvezi z emisijami kotalnega hrupa in/ali oprijemljivostjo na mokrih površinah in/ali kotalnim uporom [2016/1350] (UL L 218, 12.8.2016, str. 1).
(7) Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L 198, 28.7.2017, str. 1).
(8) Uredba (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremljanju emisij CO2 in porabe goriva pri novih težkih vozilih ter o poročanju o njih (UL L 173, 9.7.2018, str. 1).
(9) Uredba (EU) 2019/1242 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila in spremembi uredb (ES) št. 595/2009 in (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/53/ES (UL L 198, 25.7.2019, str. 202).
(10) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
(11) Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).
(12) Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1).
PRILOGA I
PRESKUŠANJE, RAZVRŠČANJE IN MERJENJE PARAMETROV PNEVMATIK
Del A: razredi glede na izkoristek goriva in koeficient kotalnega upora
Razred glede na izkoristek goriva se določi in prikaže na oznaki pnevmatike na podlagi koeficienta kotalnega upora (KKU v N/kN) v skladu z lestvico oznak „A“ do „E“, ki je določena v spodnji tabeli, izmeri v skladu s Prilogo 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 ter uskladi v skladu s postopkom uskladitve laboratorijev iz Priloge V.
Če tip pnevmatike spada v več kot en razred pnevmatik (npr. C1 in C2), se za opredelitev razreda glede na izkoristek goriva pri tem tipu pnevmatike uporabi lestvica, ki se uporablja za najvišji razred pnevmatik (npr. C2 in ne C1).
|
Pnevmatike C1 |
Pnevmatike C2 |
Pnevmatike C3 |
Razred glede na izkoristek goriva |
KKU v N/kN |
KKU v N/kN |
KKU v N/kN |
A |
KKU ≤ 6,5 |
KKU ≤ 5,5 |
KKU ≤ 4,0 |
B |
6,6 ≤ KKU ≤ 7,7 |
5,6 ≤ KKU ≤ 6,7 |
4,1 ≤ KKU ≤ 5,0 |
C |
7,8 ≤ KKU ≤ 9,0 |
6,8 ≤ KKU ≤ 8,0 |
5,1 ≤ KKU ≤ 6,0 |
D |
9,1 ≤ KKU ≤ 10,5 |
8,1 ≤ KKU ≤ 9,0 |
6,1 ≤ KKU ≤ 7,0 |
E |
KKU ≥ 10,6 |
KKU ≥ 9,1 |
KKU ≥ 7,1 |
Del B: razredi glede na oprijem na mokri podlagi
1. |
Razred glede na oprijem na mokri podlagi se določi in prikaže na oznaki pnevmatike na podlagi indeksa oprijema na mokri podlagi (G) v skladu z lestvico oznak „A“ do „E“, ki je določena v spodnji tabeli, ter izračuna v skladu s točko 2 in izmeri v skladu s Prilogo 5 k Pravilniku UN/ECE št. 117. |
2. |
Izračun indeksa oprijema na mokri podlagi (G)
G = G(T)–0,03 pri čemer je: G(T) = indeks oprijema preskušane pnevmatike na mokri podlagi, kot je izmerjen v enem preskusnem ciklu
|
Del C: razredi in izmerjena vrednost zunanjega kotalnega hrupa
Izmerjena vrednost zunanjega kotalnega hrupa (N, v dB(A)) se izrazi v decibelih in izračuna v skladu s Prilogo 3 k Pravilniku UN/ECE št. 117.
Razred zunanjega kotalnega hrupa se določi in prikaže na oznaki pnevmatike na podlagi mejnih vrednosti (LV) iz dela C Priloge II k Uredbi (ES) št. 661/2009, kot sledi:
N ≤ LV – 3 |
LV – 3 < N ≤ LV |
N > LV |
|
|
|
Del D: oprijem na snegu
Učinkovitost oprijema na snegu se preskusi v skladu s Prilogo 7 k Pravilniku UN/ECE št. 117.
Pnevmatika, ki izpolnjuje minimalne vrednosti indeksa oprijema na snegu iz Pravilnika UN/ECE št. 117, se razvrsti kot pnevmatika za uporabo v težkih snežnih razmerah, na oznako pnevmatike pa se vključi naslednji piktogram.
Del E: oprijem na ledu
Učinkovitost oprijema na ledu se preskusi v skladu z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi metodami, po potrebi vključno z mednarodnimi standardi, ki upoštevajo splošno priznane in najsodobnejše tehnologije.
Oznaka pnevmatike, ki izpolnjuje ustrezne minimalne vrednosti indeksa oprijema na ledu, vključuje naslednji piktogram:
PRILOGA II
VSEBINA IN OBLIKA OZNAKE PNEVMATIKE
1.
Vsebina oznake pnevmatike
1.1
Informacije, ki jih je treba vključiti v zgornji del oznake pnevmatike:
1.2
Informacije, ki jih je treba vključiti v spodnji del oznake pnevmatike, za vse pnevmatike razen pnevmatik, ki izpolnjujejo minimalne vrednosti indeksa oprijema na snegu, določene v Pravilniku UN/ECE št. 117, ali ustrezne minimalne vrednosti indeksa oprijema na ledu ali oboje:
1.3
Informacije, ki jih je treba vključiti v spodnji del oznake pnevmatike za pnevmatike, ki izpolnjujejo minimalne vrednosti indeksa oprijema na snegu iz Pravilnika UN/ECE št. 117:
1.4
Informacije, ki jih je treba vključiti v spodnji del oznake pnevmatike za pnevmatike, ki izpolnjujejo ustrezne minimalne vrednosti indeksa oprijema na ledu:
1.5
Informacije, ki jih je treba vključiti v spodnji del oznake pnevmatike za pnevmatike, ki izpolnjujejo tako ustrezne minimalne vrednosti indeksa oprijema na snegu, določene v Pravilniku UN/ECE št. 117, kot minimalne vrednosti indeksa oprijema na ledu:
2.
Oblika oznake pnevmatike
2.1
Oblika zgornjega dela oznake pnevmatike:
2.1.1
Oblika spodnjega dela oznake pnevmatike za vse pnevmatike, razen za pnevmatike, ki izpolnjujejo minimalne vrednosti indeksa oprijema na snegu iz Pravilnika UN/ECE št. 117 ali ustrezne minimalne vrednosti indeksa oprijema na ledu ali oboje:
2.1.2
Oblika spodnjega dela oznake pnevmatike za pnevmatike, ki izpolnjujejo minimalne vrednosti indeksa oprijema na snegu iz Pravilnika UN/ECE št. 117:
2.1.3
Oblika spodnjega dela oznake pnevmatike za pnevmatike, ki izpolnjujejo minimalne vrednosti indeksa oprijema na ledu:
2.1.4
Oblika spodnjega dela oznake pnevmatike za pnevmatike, ki izpolnjujejo ustrezne minimalne vrednosti indeksa oprijema na snegu iz Pravilnika UN/ECE št. 117 in minimalne vrednosti indeksa oprijema na ledu:
2.2
Za namene točke 2.1:
(a) |
najmanjša velikost oznake pnevmatike: širina 75 mm in višina 110 mm. Kadar je oznaka pnevmatike natisnjena v večjem formatu, je vsebina kljub temu sorazmerna z navedenimi specifikacijami; |
(b) |
ozadje oznake pnevmatike: 100 % belo; |
(c) |
pisavi: Verdana in Calibri; |
(d) |
mere in specifikacije elementov, ki sestavljajo oznako pnevmatike: kot je določeno zgoraj; |
(e) |
barvne kode, ob uporabi barvnega modela CMYK (cianova, škrlatna, rumena in črna), izpolnjujejo vse naslednje zahteve:
|
(1) Pravilnik št. 30 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi o homologaciji pnevmatik za motorna vozila in njihove priklopnike (UL L 201, 30.7.2008, str. 70).
(2) Pravilnik št. 54 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi o homologaciji pnevmatik za gospodarska vozila in njihove priklopnike (UL L 183, 11.7.2008, str. 41).
PRILOGA III
INFORMACIJSKI LIST IZDELKA
Informacije o pnevmatikah na informacijskem listu izdelka se vključijo v prospekt o izdelku ali drugo gradivo, ki je priloženo pnevmatiki, ter vključujejo:
(a) |
trgovsko ime ali blagovno znamko dobavitelja ali proizvajalca, če ta ni hkrati dobavitelj; |
(b) |
identifikacijsko oznako tipa pnevmatike; |
(c) |
oznako velikosti pnevmatike, indeks nosilnosti in simbol hitrostnega razreda, kot je navedeno v Pravilniku UN/ECE št. 30 ali v Pravilniku UN/ECE št. 54 za pnevmatike C1, pnevmatike C2 in pnevmatike C3, kakor je ustrezno; |
(d) |
razred pnevmatike glede na izkoristek goriva v skladu s Prilogo I; |
(e) |
razred pnevmatike glede na oprijem na mokri podlagi v skladu s Prilogo I; |
(f) |
razred zunanjega kotalnega hrupa in njegovo vrednost v decibelih v skladu s Prilogo I; |
(g) |
navedba, ali je pnevmatika pnevmatika za uporabo v težkih snežnih razmerah; |
(h) |
navedba, ali je pnevmatika pnevmatika za oprijem na ledu; |
(i) |
datum začetka proizvodnje tipa pnevmatike (dve števki za teden in dve za leto); |
(j) |
datum konca proizvodnje tipa pnevmatike, ko je ta znan (dve števki za teden in dve za leto). |
PRILOGA IV
INFORMACIJE, NAVEDENE V TEHNIČNEM PROMOCIJSKEM GRADIVU
1.
Informacije o pnevmatikah, vključene v tehnično promocijsko gradivo, se navedejo v naslednjem vrstnem redu:
(a) |
razred glede na izkoristek goriva (črke „A“ do „E“); |
(b) |
razred glede na oprijem na mokri podlagi (črke „A“ do „E“); |
(c) |
razred in izmerjena vrednost zunanjega kotalnega hrupa v dB; |
(d) |
navedba, ali je pnevmatika pnevmatika za uporabo v težkih snežnih razmerah; |
(e) |
navedba, ali je pnevmatika pnevmatika za oprijem na ledu. |
2.
Informacije iz točke 1 izpolnjujejo naslednje zahteve:
(a) |
so berljive; |
(b) |
so razumljive; |
(c) |
če se znotraj razreda pnevmatik tipi pnevmatik različno uvrstijo glede na dimenzije in ostale lastnosti, se navede razpon med najmanj in najbolj učinkovito pnevmatiko. |
3.
Dobavitelji na svojih spletnih mestih objavijo tudi naslednje:
(a) |
povezavo na ustrezno spletno stran Komisije, namenjeno tej uredbi; |
(b) |
razlago piktogramov, natisnjenih na oznaki pnevmatike; |
(c) |
opozorilo, da so dejanski prihranki goriva in varnost v cestnem prometu močno odvisni od ravnanja voznikov ter zlasti naslednjega:
|
4.
Kadar je ustrezno, dobavitelji in distributerji na svojih spletnih mestih objavijo tudi opozorilo, da so pnevmatike za oprijem na ledu posebej zasnovane za vožnjo po cestah, prekritih z ledom in zbitim snegom, zato naj bi se uporabljale le v zelo težkih vremenskih razmerah (npr. ob nizkih temperaturah), ter da je lahko učinkovitost uporabe pnevmatik za oprijem na ledu v milejših vremenskih razmerah (npr. ob mokroti ali višjih temperaturah) neoptimalna, predvsem glede oprijema na mokri podlagi, obnašanja in obrabe.
PRILOGA V
POSTOPEK USKLADITVE LABORATORIJEV GLEDE MERJENJA KOTALNEGA UPORA
1. Opredelitev pojmov
Za namene postopka uskladitve laboratorijev glede merjenja kotalnega upora se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„referenčni laboratorij“ pomeni laboratorij, ki je del mreže laboratorijev, katerih imena so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije zaradi postopka uskladitve laboratorijev, in ki lahko s svojo referenčno napravo doseže točnost rezultatov preskusa, določeno v oddelku 3; |
(2) |
„laboratorij kandidat“ pomeni laboratorij, ki sodeluje v postopku uskladitve laboratorijev in ni referenčni laboratorij; |
(3) |
„nastavitvena pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, ki se preskusi za potrebe izvajanja postopka uskladitve laboratorijev; |
(4) |
„komplet nastavitvenih pnevmatik“ pomeni komplet petih ali več nastavitvenih pnevmatik za uskladitev ene naprave; |
(5) |
„dodeljena vrednost“ pomeni teoretično vrednost koeficienta kotalnega upora (KKU) ene nastavitvene pnevmatike, kot jo je izmeril teoretični laboratorij, ki je reprezentativen za mrežo referenčnih laboratorijev, ki se uporablja za postopek uskladitve laboratorijev; |
(6) |
„naprava“ pomeni vsako os za preskušanje pnevmatik v okviru ene določene merilne metode; na primer dve osi, ki delujeta na isti boben, ne štejeta za eno napravo. |
2. Splošne določbe
2.1 Načelo
V referenčnem laboratoriju (l) izmerjeni (m) koeficient kotalnega upora (KKUm,l ) se uskladi z dodeljenimi vrednostmi mreže referenčnih laboratorijev.
Izmerjeni (m) koeficient kotalnega upora (KKUm,c ), pridobljen z napravo v laboratoriju kandidatu (c), se uskladi prek enega referenčnega laboratorija mreže, ki ga izbere laboratorij kandidat.
2.2 Zahteve glede izbire pnevmatik
Za postopek uskladitve laboratorijev se v skladu z naslednjimi merili izbere komplet nastavitvenih pnevmatik. En komplet nastavitvenih pnevmatik se izbere za pnevmatike C1 in pnevmatike C2 skupaj, en komplet pa za pnevmatike C3:
(a) |
komplet nastavitvenih pnevmatik se izbere tako, da zajema razpon različnih KKU pnevmatik C1 in pnevmatik C2 skupaj ali pnevmatik C3; vsekakor je pred uskladitvijo in po njej razlika med najvišjim KKUm kompleta nastavitvenih pnevmatik in najnižjim KKUm kompleta nastavitvenih pnevmatik enaka najmanj:
|
(b) |
KKUm v laboratoriju kandidatu ali referenčnem laboratoriju (KKUm,c ali KKUm,l ) se na podlagi navedenih vrednosti KKU vsake nastavitvene pnevmatike kompleta nastavitvenih pnevmatik enakomerno porazdeli; |
(c) |
vrednosti indeksa obremenitve ustrezno zajemajo razpon pnevmatik, ki jih je treba preskusiti, pri čemer se zagotovi, da tudi vrednosti kotalnega upora zajemajo razpon pnevmatik, ki jih je treba preskusiti. |
Vsaka nastavitvena pnevmatika se pred uporabo preveri in zamenja, kadar:
(a) |
je nastavitvena pnevmatika v stanju, ki onemogoča njeno uporabo za nadaljnje preskuse, ali |
(b) |
so odstopanja KKUm,c ali KKUm,l po popravku za morebitno odstopanje naprave v primerjavi s prejšnjimi meritvami večja od 1,5 odstotka. |
2.3 Merilna metoda
Referenčni laboratorij izmeri vsako nastavitveno pnevmatiko štirikrat in shrani zadnje tri rezultate za nadaljnjo analizo v skladu z odstavkom 4 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 ter pod pogoji iz odstavka 3 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117.
Laboratorij kandidat izmeri vsako nastavitveno pnevmatiko (n + 1)-krat, pri čemer je n določen v oddelku 5 te priloge, in shrani zadnjih n rezultatov za nadaljnjo analizo v skladu z odstavkom 4 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 ter ob uporabi pogojev iz odstavka 3 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117.
Pri vsakem merjenju nastavitvene pnevmatike se sklop pnevmatika/kolo odstrani iz naprave, celotni preskusni postopek iz odstavka 4 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 pa se ponovno izvede od začetka.
Laboratorij kandidat ali referenčni laboratorij izračuna:
(a) |
izmerjeno vrednost vsake nastavitvene pnevmatike za vsako meritev, kot je določeno v odstavkih 6.2 in 6.3 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 (tj. popravljeno za temperaturo 25 °C in premer bobna 2 m); |
(b) |
aritmetično povprečje zadnjih treh izmerjenih vrednosti vsake nastavitvene pnevmatike (v primeru referenčnih laboratorijev) ali aritmetično povprečje zadnjih n izmerjenih vrednosti vsake nastavitvene pnevmatike (v primeru laboratorijev kandidatov) ter |
(c) |
standardno odstopanje (σm ) po naslednji enačbi: pri čemer je:
|
2.4 Oblike podatkov, ki se uporabljajo za izračune in rezultate
Izmerjene vrednosti KKU, popravljene za premer bobna in temperaturo, se zaokrožijo na dve decimalni mesti.
Izračuni se nato opravijo z vsemi števkami: ni dodatnih zaokroženj, razen pri končnih enačbah usklajevanja.
Vse vrednosti standardnega odstopanja se navedejo na tri decimalna mesta.
Vse vrednosti KKU bodo navedene na dve decimalni mesti.
Vsi koeficienti usklajevanja (A1 l , B1 l , A2 c in B2 c ) se zaokrožijo in navedejo na štiri decimalna mesta.
3. Zahteve za referenčne laboratorije in določanje dodeljenih vrednosti
Dodeljene vrednosti vsake nastavitvene pnevmatike določi mreža referenčnih laboratorijev. Mreža vsako drugo leto oceni stabilnost in veljavnost dodeljenih vrednosti.
Vsak referenčni laboratorij, ki sodeluje v mreži, mora biti skladen s specifikacijami iz Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 ter imeti naslednje standardno odstopanje (σ m):
(a) |
največ 0,05 N/kN za pnevmatike C1 in pnevmatike C2 ter |
(b) |
največ 0,05 N/kN za pnevmatike C3. |
Komplete nastavitvenih pnevmatik, ki so bili izbrani v skladu z oddelkom 2.2, izmeri vsak referenčni laboratorij v mreži v skladu z oddelkom 2.3.
Dodeljena vrednost za vsako nastavitveno pnevmatiko je povprečje izmerjenih vrednosti, ki so jih za to nastavitveno pnevmatiko predložili referenčni laboratoriji v mreži.
4. Postopek za uskladitev referenčnega laboratorija z dodeljenimi vrednostmi
Vsak referenčni laboratorij (l) se uskladi z vsakim novim naborom dodeljenih vrednosti in po vsaki pomembnejši spremembi naprave ali morebitnem odstopanju podatkov o preverjanju kontrolne pnevmatike naprave.
Pri uskladitvi se za vse posamezne podatke uporabi tehnika linearne regresije. Koeficienta regresije A1 l in B1 l se izračunata na naslednji način:
KKU = A1 l × KKUm,l + B1 l
pri čemer je:
KKU |
l |
dodeljena vrednost koeficienta kotalnega upora; |
KKUm, |
l |
posamezna izmerjena vrednost koeficienta kotalnega upora, ki jo je izmeril referenčni laboratorij (l) (vključno s popravki za temperaturo in premer bobna). |
5. Zahteve za laboratorije kandidate
Laboratoriji kandidati postopek uskladitve ponovijo vsaj vsako drugo leto za vsako napravo in po vsaki pomembnejši spremembi naprave ali morebitnem odstopanju podatkov o preverjanju kontrolne pnevmatike naprave.
Običajen komplet petih različnih pnevmatik, ki so bili izbrani v skladu z oddelkom 2.2, najprej v skladu z oddelkom 2.3 izmeri laboratorij kandidat in zatem en referenčni laboratorij. Na zahtevo laboratorija kandidata se lahko preskusi več kot pet nastavitvenih pnevmatik.
Komplet nastavitvenih pnevmatik izbranemu referenčnemu laboratoriju zagotovi laboratorij kandidat.
Laboratorij kandidat (c) mora biti skladen s specifikacijami iz Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 117 ter ima po možnosti naslednji standardni odstopanji (σm ):
(a) |
največ 0,075 N/kN za pnevmatike C1 in pnevmatike C2 ter |
(b) |
največ 0,06 N/kN za pnevmatike C3. |
Če je standardno odstopanje (σm ) laboratorija kandidata večje od vrednosti pri štirih merjenjih, od katerih se zadnja tri uporabijo za izračune, se število n + 1 ponovitev meritev poveča za celotno serijo, kot sledi:
|
n + 1 = 1 + (σm/γ)2, zaokroženo navzgor na vrednost najbližjega celega števila, |
pri čemer je:
|
γ = 0,043 N/kN za pnevmatike C1 in pnevmatike C2; |
|
γ = 0,035 N/kN za pnevmatike C3. |
6. Postopek za uskladitev laboratorija kandidata
En referenčni laboratorij (l) iz mreže izračuna funkcijo linearne regresije za vse posamezne podatke laboratorija kandidata (c). Koeficienta regresije A2 c in B2 c se izračunata na naslednji način:
KKUm,l = A2c x KKUm,c + B2c
pri čemer je:
KKUm,l |
posamezna izmerjena vrednost koeficienta kotalnega upora, ki jo je izmeril referenčni laboratorij (l) (vključno s popravki za temperaturo in premer bobna); |
KKUm,c |
posamezna izmerjena vrednost koeficienta kotalnega upora, ki jo je izmeril laboratorij kandidat (c) (vključno s popravki za temperaturo in premer bobna). |
Če je determinacijski koeficient R2 manjši od 0,97, se laboratorij kandidat ne uskladi.
Usklajeni KKU pnevmatik, ki jih je preskusil laboratorij kandidat, se izračuna po naslednji enačbi:
KKU = (A1 l x A2 c ) x KKUm,c + (A1 l x B2 c + B1 l )
PRILOGA VI
POSTOPEK PREVERJANJA
Skladnost na oznaki pnevmatike navedenih razredov glede na izkoristek goriva, oprijem na mokri podlagi in zunanji kotalni hrup ter navedenih vrednosti, pa tudi vseh dodatnih informacij o učinkovitosti s to uredbo se oceni za vsak tip pnevmatike ali vsako skupino pnevmatik, ki jo določi dobavitelj, po enem od naslednjih postopkov:
1. |
Najprej se preskusi ena pnevmatika ali komplet pnevmatik. Če izmerjene vrednosti ustrezajo navedenim razredom ali navedeni vrednosti zunanjega kotalnega hrupa v okviru dovoljenega odstopanja iz spodnje tabele, se šteje, da je oznaka pnevmatike skladna s to uredbo. Če izmerjene vrednosti ne ustrezajo navedenim razredom ali navedeni vrednosti zunanjega kotalnega hrupa v okviru dovoljenega odstopanja iz spodnje tabele, se preskusijo tri dodatne pnevmatike ali trije kompleti pnevmatik; povprečna vrednost meritev, pridobljena s preskusom treh dodatnih pnevmatik ali treh kompletov pnevmatik, se uporabi za to, da se preveri skladnosti z navedenimi informacijami, ob upoštevanju v okviru dovoljenega odstopanja iz spodnje tabele. |
2. |
Kadar razredi ali vrednosti na oznaki pnevmatike izhajajo iz rezultatov homologacijskih preskusov, pridobljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 661/2009 ali Pravilnikom UN/ECE št. 117, lahko države članice uporabijo podatke meritev, pridobljene pri preskusih pnevmatik v zvezi s skladnostjo proizvodnje, ki so bili opravljeni po postopku homologacije, določenem v Uredbi (EU) 2018/858. |
Pri oceni podatkov meritev, pridobljenih pri preskusih pnevmatik v zvezi s skladnostjo proizvodnje, se upošteva dovoljeno odstopanje iz spodnje tabele.
Izmerjeni parameter |
Dovoljeno odstopanje |
KKU (izkoristek goriva) |
Usklajena izmerjena vrednost ne presega zgornje meje (najvišji KKU) navedenega razreda za več kot 0,3 N/kN. |
Zunanji kotalni hrup |
Izmerjena vrednost ne presega navedene vrednosti N za več kot 1 dB(A). |
Oprijem na mokri podlagi |
Izmerjena vrednost G(T) ni manjša od spodnje meje (najmanjša vrednost G) navedenega razreda. |
Oprijem na snegu |
Izmerjena vrednost ni manjša od najmanjše vrednosti indeksa oprijema na snegu. |
Oprijem na ledu |
Izmerjena vrednost ni manjša od najmanjše vrednosti indeksa oprijema na ledu. |
PRILOGA VII
INFORMACIJE, KI JIH MORA DOBAVITELJ VNESTI V ZBIRKO PODATKOV
1.
Informacije, ki jih je treba vnesti v javni del zbirke podatkov:
(a) |
trgovsko ime ali blagovna znamka, naslov, kontaktni podatki in drugi podatki o pravni identiteti dobavitelja; |
(b) |
identifikacijska oznaka tipa pnevmatike; |
(c) |
oznaka pnevmatike v elektronski obliki; |
(d) |
razred(i) in drugi parametri z oznake pnevmatike ter |
(e) |
parametri z informacijskega lista izdelka v elektronski obliki. |
2.
Informacije, ki jih je treba vnesti v del zbirke podatkov, ki zadeva skladnost:
(a) |
identifikacijska oznaka tipa pnevmatike vseh enakovrednih tipov pnevmatik, ki so že bili dani na trg; |
(b) |
zadosten splošni opis tipa pnevmatike, vključno z njenimi dimenzijami, indeksom obremenitve in hitrostnim razredom, da je mogoče tip pnevmatike nedvoumno in enostavno prepoznati; |
(c) |
protokoli za preskušanje, razvrščanje in merjenje parametrov pnevmatik, določenih v Prilogi I; |
(d) |
posebni varnostni ukrepi, če ti obstajajo, ki se sprejmejo pri sestavljanju, montaži, vzdrževanju ali preskušanju tipa pnevmatike; |
(e) |
po potrebi izmerjeni tehnični parametri tipa pnevmatike in |
(f) |
izračuni, opravljeni z izmerjenimi tehničnimi parametri. |
PRILOGA VIII
KORELACIJSKA TABELA
Uredba (ES) št. 1222/2009 |
Ta uredba |
Člen 1(1) |
– |
Člen 1(2) |
Člen 1 |
Člen 2(1) |
Člen 2(1) |
Člen 2(2) |
Člen 2(2) |
Člen 3, točka 1 |
Člen 3, točka 1 |
– |
Člen 3, točka 2 |
Člen 3, točka 2 |
Člen 3, točka 3 |
– |
Člen 3, točka 4 |
– |
Člen 3, točka 5 |
Člen 3, točka 3 |
Člen 3, točka 6 |
Člen 3, točka 4 |
Člen 3, točka 7 |
– |
Člen 3, točka 8 |
Člen 3, točka 5 |
Člen 3, točka 9 |
– |
Člen 3, točka 10 |
– |
Člen 3, točka 11 |
Člen 3, točka 6 |
Člen 3, točka 12 |
Člen 3, točka 7 |
Člen 3, točka 13 |
Člen 3, točka 8 |
Člen 3, točka 14 |
Člen 3, točka 9 |
Člen 3, točka 15 |
Člen 3, točka 10 |
Člen 3, točka 16 |
Člen 3, točka 11 |
Člen 3, točka 17 |
– |
Člen 3, točka 18 |
Člen 3, točka 12 |
Člen 3, točka 19 |
Člen 3, točka 13 |
Člen 3, točka 20 |
– |
Člen 3, točka 21 |
– |
Člen 3, točka 22 |
– |
Člen 3, točka 23 |
– |
Člen 3, točka 24 |
Člen 4 |
Člen 4 |
Člen 4(1) |
Člen 4(1) |
Člen 4(1), točka (a) |
Člen 4(1), točka (a) |
Člen 4(1), točka (b) |
Člen 4(1), točka (b) |
Člen 4(2) |
– |
– |
Člen 4(2) |
– |
Člen 4(3) |
Člen 4(3) |
Člen 4(4) |
Člen 4(4) |
Člen 4(5) |
– |
Člen 4(6) |
– |
Člen 4(7) |
– |
Člen 4(8) |
– |
Člen 4(9) |
– |
Člen 4(10) |
– |
Člen 5 |
Člen 5(1) |
Člen 6(1) |
Člen 5(1), točka (a) |
Člen 6(1), točka (a) |
Člen 5(1), točka (b) |
Člen 6(1), točka (b) |
– |
Člen 6(2) |
– |
Člen 6(3) |
Člen 5(2) |
Člen 6(4) |
Člen 5(3) |
– |
– |
Člen 6(5) |
– |
Člen 6(6) |
– |
Člen 6(7) |
Člen 6 |
Člen 7 |
– |
Člen 8 |
Člen 7 |
Člen 9 |
Člen 8 |
Člen 10 |
Člen 9(1) |
Člen 11(1) |
Člen 9(2) |
Člen 11(1) |
Člen 9(2), drugi stavek |
Člen 4(5) |
Člen 10 |
Člen 11(2) |
– |
Člen 11(3) |
Člen 11, točka (a) |
– |
Člen 11, točka (b) |
– |
Člen 11, točka (c) |
Člen 13(1), točka (b) |
Člen 12 |
Člen 11(4) |
– |
Člen 11(5) |
– |
Člen 12 |
– |
Člen 13 |
– |
Člen 13(1) |
– |
Člen 13(2) |
– |
Člen 13(3) |
– |
Člen 13(4) |
– |
Člen 14 |
Člen 13 |
– |
Člen 14 |
– |
– |
Člen 15 |
Člen 15 |
– |
– |
Člen 16 |
– |
Člen 17 |
Člen 16 |
Člen 18 |
Priloga I |
Priloga I |
Priloga II |
Priloga II |
– |
Priloga III |
Priloga III |
Priloga IV |
Priloga IV |
Priloga VI |
Priloga IVa |
Priloga V |
Priloga V |
– |
– |
Priloga VII |
– |
Priloga VIII |