(1)

Evropska komisija je 15. marca 2020 objavila Izvedbeno uredbo (EU) 2020/402 (2), s katero je določila obvezno predložitev izvoznega dovoljenja pri izvozu nekaterih izdelkov v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2015/479. Ta uredba je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/426 z dne 19. marca 2020 (3).

(2)

Uredba (EU) 2020/402 in njena sprememba se uporabljata za omejeno obdobje šestih tednov.

(3)

Ker se epidemiološka kriza zaradi bolezni COVID-19 nadaljuje, je povpraševanje po osebni zaščitni opremi, ki zajema zaščitne (in kirurške) maske, rokavice, očala, zaščito za obraz in kombinezone, v Uniji še vedno zelo veliko in se celo še povečuje. Predvsem povpraševanje po nekaterih vrstah osebne zaščitne opreme je povzročilo pomanjkanje na notranjem trgu. Takšna oprema je glede na svojo naravo in prevladujoče okoliščine bistven izdelek, saj je nujno potrebna za preprečevanje nadaljnjega širjenja bolezni in zaščito zdravja zdravstvenega osebja, ki zdravi okužene bolnike.

(4)

Po vsej EU potekajo stalna prizadevanja za pomoč pri zagotavljanju nujne in ustrezne zaščitne opreme. Proizvodne zmogljivosti za osebno zaščitno opremo so se močno povečale. Komisija je zaključila skupno javno naročilo za osebno zaščitno opremo, pri katerem je sodelovalo 25 držav članic. Te pobude so se izkazale za uspešne, oprema pa naj bi bila na voljo dva tedna po tem, ko države članice podpišejo pogodbe s ponudniki.

(5)

Evropska komisija se je odločila, da v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite oblikuje strateško zalogo medicinske opreme v okviru rescEU, kot so ventilatorji in zaščitne maske, da bi državam članicam EU pomagala v pandemiji COVID-19. Te zaloge v celoti financira Komisija z neposrednimi nepovratnimi sredstvi in se bodo skladiščile v eni ali več državah članicah.

(6)

Komisija je vzpostavila tudi posredovalni mehanizem, vključno za osebno zaščitno opremo, da bi koordinirala prizadevanja za uskladitev ponudbe in povpraševanja v EU ter pomagala pri ustreznem delovanju notranjega trga.

(7)

Kljub tem ukrepom in glede na povečane potrebe po osebni zaščitni opremi v Uniji še vedno obstaja vrzel med ponudbo in povpraševanjem znotraj Unije, zlasti v zvezi z nekaterimi vrstami osebne zaščitne opreme, ki so ključne za preprečevanje širjenja bolezni in zdravljenje bolnikov.

(8)

Glede na ta prizadevanja za odpravo kritičnega pomanjkanja nekaterih vrst osebne zaščitne opreme v Uniji so upravičeni dodatni ukrepi, ki bodo prispevali k odpravi in preprečevanju pomanjkanja osebne zaščitne opreme.

(9)

Ti ukrepi, katerih cilj je varovati zdravje in vplivati na trgovino, bi morali biti ciljno usmerjeni, sorazmerni, pregledni in začasni.

(10)

Člani Evropskega sveta so v skupni izjavi z dne 26. marca poudarili, da bi s sprejetjem sklepa o dovoljenjih za izvoz osebne zaščitne opreme moralo biti mogoče v celoti umakniti vse oblike notranjih prepovedi ali omejitev.

(11)

Unija v tem času svetovne pandemije ne želi omejiti izvoza bolj, kot je nujno potrebno, poleg tega želi spoštovati načelo mednarodne solidarnosti. Ukrepi Unije bi morali zato biti sorazmerni in zagotoviti, da izvoz ostane mogoč s predhodnim dovoljenjem. Zato bi morale države članice v posebnih primerih, kadar zadevna pošiljka ne predstavlja nobene grožnje dejanski potrebi po osebni zaščitni opremi v Uniji in izpolnjuje pravno potrebo po uradni ali poklicni zdravstveni uporabi v tretji državi, izdati izvozna dovoljenja. Po drugi strani pa države članice ne bi smele dovoliti izvoza, ki bi ustvaril špekulativno izkrivljanje ter omogočil ustvarjanje in kopičenje nujne opreme, čeprav za to objektivno obstajajo majhne potrebe ali jih sploh ni.

(12)

Sistem izvoznih dovoljenj bi moral odpraviti ali preprečiti pomanjkanje bistvenih izdelkov znotraj meja Unije. Glavni cilj takega sistema bi bil varovanje javnega zdravja v Uniji.

(13)

Odločitve glede upravnih ureditev za izdajo navedenih dovoljenj bi bilo treba v času tega začasnega sistema prepustiti državam članicam.

(14)

Države članice bi na podlagi načela mednarodne solidarnosti morale dovoliti izvoz, da omogočijo zagotavljanje nujne oskrbe v okviru humanitarne pomoči.

(15)

Države članice bi morale sprejeti pozitivno odločitev glede odobritve dovoljenj, kadar je izvoz namenjen za državne organe, javne organe in druge organe javnega prava, ki so odgovorni za distribucijo ali dajanje osebne zaščitne opreme na voljo osebam, ki jih je prizadel izbruh COVID-19, ki so tej bolezni izpostavljene ali se z njo spopadajo.

(16)

Izvozna dovoljenja se lahko izdajo le, če obseg izvoza ne ogroža razpoložljivosti osebne zaščitne opreme na trgu zadevne države članice ali drugje v Uniji za namene izpolnjevanja cilja te uredbe. V ta namen bi se morale države članice pred izdajo takega dovoljenja obrniti na posredovalni mehanizem, ki ga je ustanovila Komisija. Vendar se državam članicam ni treba obrniti na posredovalni mehanizem v primeru dovoljenj za nujno oskrbo v okviru humanitarne pomoči.

(17)

Države članice bi morale pri odločanju, ali odobrijo izvozno dovoljenje, upoštevati tudi izpolnjevanje obveznosti glede dobave v okviru skupnega javnega naročanja ali rescEU Unije in držav članic, podporo dejavnostim Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), podporo usklajenim odzivom na krizne razmere na ravni EU ali prošnjo za pomoč s strani tretjih držav ali mednarodnih organizacij.

(18)

Upoštevati bi morale tudi stopnjo povezanosti trga za zadevne izdelke med deli carinskega območja Unije in drugimi državami in ozemlji, doseženo na podlagi dogovora o vzpostavitvi območja proste trgovine ali zaradi drugih razlogov kot so geografska bližina ali zgodovinske vezi. Motnje tesno povezanih vrednostnih verig in distribucijskih mrež, ki so vzpostavljene na podlagi teh dogovorov ali kako drugače, bi bile podobno kontraproduktivne, zlasti v primeru sosednjih držav in gospodarstev.

(19)

Ta uredba bi se morala uporabljati za nekatere vrste osebne zaščitne opreme. Za zagotovitev skladnosti bi bilo treba opis nekaterih vrst osebne zaščitne opreme, za katere velja ta sistem dovoljenj, določen s to uredbo, uskladiti z ustreznimi specifikacijami za opremo, ki je predmet skupnega javnega naročila, v katerem so se opredelile posebne potrebe v Uniji. Oznake KN bi bilo treba navesti samo informativno.

(20)

Cilj posredovalnega mehanizma je zagotoviti ustreznost ponudbe glede na povpraševanje po vseh vrstah osebne zaščitne opreme na trgu Unije. Na podlagi tega bi se lahko pojavila potreba po pregledu področja uporabe Priloge I in izdelkov, ki jih zajema ta uredba. Pregled področja uporabe bi moral temeljiti na stalnem ocenjevanju potreb po kritični opremi za boj proti COVID-19 in njenega morebitnega pomanjkanja. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izdelkom, ki jih zajemajo skupna javna naročila, in tistim, ki se zahtevajo v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, kot so druge vrste osebne zaščitne opreme, ventilatorji in laboratorijski izdelki (kompleti za testiranje).

(21)

Enotni trg za zdravstveno in osebno zaščitno opremo je tesno povezan onkraj meja Unije, kot tudi njegove proizvodne vrednostne verige in distribucijska omrežja. To še zlasti velja za države članice Evropskega združenja za prosto trgovino in države Zahodnega Balkana, ki sodelujejo v procesu tesnega povezovanja z Unijo. Določitev obvezne predložitve izvoznega dovoljenja pri izvozu nekatere osebne zaščitne opreme v te države bi imela zaradi tesne povezanosti proizvodnih vrednostnih verig in distribucijskih omrežij nasproten učinek, saj je ta oprema nujna za preprečevanje nadaljnjega širjenja bolezni in varovanje zdravja zdravstvenih delavcev, ki zdravijo okužene bolnike. Zato je primerno, da se te države izključijo iz področja uporabe te uredbe.

(22)

Prav tako je primerno, da se iz obveznosti predložitve izvoznega dovoljenja izključijo čezmorske države in ozemlja iz Priloge II k Pogodbi kot tudi Ferski otoki, Andora, San Marino, Vatikanska mestna država in Gibraltar, saj so posebej odvisni od metropolitanskih dobavnih verig držav članic, ki jim pripadajo, oziroma od dobavnih verig sosednjih držav članic.

(23)

Ta uredba bi se morala uporabljati za izvoz blaga Unije s carinskega območja Unije. Zato je treba države, ki so del navedenega carinskega območja, izvzeti, da bi lahko prejemale neomejene pošiljke iz Unije. To velja zlasti za Kneževino Monako (4). Nasprotno pa za ozemlja držav članic, ki so izrecno izključena s carinskega območja Unije, ne bi smela veljati obveznost izvoznega dovoljenja in bi jih bilo zato tudi treba izvzeti. To zadeva naslednja ozemlja: Büsingen, Helgoland, Livigno ter Ceuta in Melilla. Prav tako bi bilo treba iz uporabe te uredbe izvzeti izvoz v epikontinentalni pas države članice ali v izključno ekonomsko cono, ki jo prijavi država članica v skladu z UNCLOS.

(24)

Ukrepi iz te uredbe se ne bi smeli uporabljati za trgovino med državami članicami EU. V skladu s členom 127(3) sporazuma o izstopu se v prehodnem obdobju Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska šteje kot država članica in ne kot tretja država.

(25)

Nekatere zgoraj navedene države trenutno ohranjajo izvozne omejitve za osebno zaščitno opremo.

(26)

Organi držav in ozemelj, ki so izključeni iz sistema izvoznih dovoljenj, bi morali ponuditi ustrezna zagotovila, da bodo nadzirali svoj lasten izvoz zadevnih izdelkov, da bi se izognili ogrozitvi cilja iz Izvedbene uredbe (EU) 2020/402. Komisija bi morala to pozorno spremljati.

(27)

Da bi se izognili ogrozitvi cilja iz te uredbe, bi morali organi izključenih držav in ozemelj omogočiti tak izvoz v Unijo.

(28)

Da bi lahko redno ocenjevali razmere ter zagotavljali preglednost in skladnost, bi morale države članice Komisiji poročati o svojih odločitvah, da odobrijo ali zavrnejo zahtevke za izvozna dovoljenja. Komisija bi morala take informacije redno javno objavljati, pri tem pa ustrezno upoštevati njihovo zaupno naravo.

(29)

Zahteva po predhodnem dovoljenju se uporablja v izrednih primerih, morala bi biti ciljno usmerjena in časovno omejena. Da ukrepi ne bi ostali veljavni dlje, kot je potrebno, bi se morali uporabljati za obdobje 30 dni. Komisija bi morala na podlagi razvoja širjenja bolezni COVID-19 ter usklajenosti med ponudbo in povpraševanjem redno pregledovati razmere ter po potrebi preučiti potrebo po skrajšanju ali podaljšanju trajanja ukrepov.

(30)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 3(1) Uredbe (EU) 2015/479 –