PRILOGA

Priloga VII k Uredbi (EU) št. 347/2013 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA VII

SEZNAM PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA UNIJE (V NADALJNJEM BESEDILU: SEZNAM UNIJE)

iz člena 3(4)

A. NAČELA, KI SE UPORABLJAJO PRI PRIPRAVI SEZNAMA UNIJE

(1) Sklopi projektov skupnega interesa

Nekateri projekti skupnega interesa so del sklopa, ker so medsebojno odvisni in so si potencialno ali dejansko konkurenčni. Določene so naslednje vrste sklopov projektov skupnega interesa:

sklop medsebojno odvisnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:‘. Tak sklop je bil oblikovan za določitev projektov skupnega interesa, ki so vsi potrebni za reševanje istega ozkega grla prek državnih meja in ki ustvarjajo sinergije, če se izvajajo skupaj. V tem primeru morajo biti vsi projekti skupnega interesa izvedeni v korist vse EU;

sklop potencialno konkurenčnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:‘. Tak sklop izraža negotovost glede obsega ozkega grla prek državnih meja. V tem primeru ni treba izvesti vseh projektov skupnega interesa, ki so vključeni v sklop. Trgu je prepuščeno, ali se bo izvedel en, nekateri ali vsi projekti skupnega interesa, in sicer glede na potrebno načrtovanje, dovoljenje in regulativne odobritve. Potreba po projektih skupnega interesa se ponovno oceni v naslednjem postopku določitve projektov skupnega interesa, tudi glede na potrebne zmogljivosti in

sklop medsebojno konkurenčnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot ‚Sklop X, vključno z enim od naslednjih projektov skupnega interesa:‘. Tak sklop obravnava isto ozko grlo. Vendar je obseg ozkega grla bolj gotov kot pri sklopu potencialno konkurenčnih projektov skupnega interesa, zato je treba izvesti samo en projekt skupnega interesa. Trgu je prepuščeno, kateri projekt skupnega interesa se bo izvedel, in sicer glede na potrebno načrtovanje, dovoljenje in regulativne odobritve. Kadar je treba, se potreba po projektih skupnega interesa ponovno oceni v naslednjem postopku določitve projektov skupnega interesa.

Za vse projekte skupnega interesa veljajo iste pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) št. 347/2013.

(2) Obravnavanje razdelilno-transformatorskih in kompresorskih postaj

Razdelilno-transformatorske in konverterske postaje električnega sistema ter kompresorske postaje za plin štejejo za del projektov skupnega interesa, če so na geografski lokaciji prenosnega voda oz. plinovoda. Razdelilno-transformatorske, konverterske in kompresorske postaje štejejo za samostojne projekte skupnega interesa in so izrecno navedene na seznamu Unije, če se njihova geografska lokacija razlikuje od lokacije prenosnih vodov oz. plinovodov. Zanje veljajo pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) št. 347/2013.

(3) Projekti, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa, in projekti, ki so postali del drugih projektov skupnega interesa

Več projektov, vključenih v seznam Unije iz Uredbe (EU) št. 1391/2013 in Uredbe (EU) 2016/89, ne šteje več za projekte skupnega interesa zaradi enega ali več naslednjih razlogov:

—	projekt se že izvaja ali se bo izvajal do konca leta 2019, zato določb Uredbe (EU) št. 347/2013 zanj ne bi bilo mogoče uporabljati,

—	v skladu z novimi podatki projekt ne izpolnjuje splošnih meril,

—	predlagatelj projekta ga ni ponovno predložil v izbirni postopek za ta seznam Unije ali

—	projekt je bil v izbirnem postopku razvrščen nižje kot drugi predlagani projekti skupnega interesa.

Ti projekti (z izjemo projektov, ki se izvajajo ali ki se bodo začeli izvajati do konca leta 2019) bodo morda obravnavani kot ustrezni za vključitev na naslednji seznam Unije, če bodo razlogi za njihovo nevključitev na sedanji seznam Unije odpravljeni.

Takšni projekti niso projekti skupnega interesa, vendar so zaradi preglednosti in jasnosti navedeni s svojo prvotno številko projekta skupnega interesa v Prilogi VII(C) kot ‚projekti, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa‘.

Nadalje so nekateri projekti, vključeni v seznama Unije iz Uredbe (EU) št. 1391/2013 in Uredbe (EU) 2016/89, v času izvajanja postali sestavni del drugih projektov skupnega interesa (ali sklopov projektov skupnega interesa).

Takšni projekti ne štejejo več kot samostojni projekti skupnega interesa, vendar so zaradi preglednosti in jasnosti navedeni s svojo prvotno številko projekta skupnega interesa v Prilogi VII(C) kot ‚projekti, ki so zdaj sestavni del drugih projektov skupnega interesa‘.

(4) Opredelitev besedne zveze ‚projekti skupnega interesa z dvojno oznako kot elektroenergetske avtoceste‘

‚Projekti skupnega interesa z dvojno oznako kot elektroenergetske avtoceste‘ pomenijo projekte skupnega interesa, ki spadajo v enega od prednostnih koridorjev na področju električne energije in v prednostno tematsko področje elektroenergetskih avtocest.

B. Seznam projektov skupnega interesa Unije

(1) Prednostni koridor – Omrežje v severnih morjih (‚OSM‘)

Št.

Opredelitev

1.3

Sklop Danske in Nemčije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.3.1

Povezava Endrup (DK)–Klixbüll (DE)

1.6

Francija in Irska, povezava La Martyre (FR)–Great Island ali Knockraha (IE) (poznana kot ‚Celtic Interconnector‘)

1.7

Sklop povezav Francije in Združenega kraljestva, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.7.1

Povezava Cotentin (FR)–bližina Exetra (UK) (poznana kot ‚FAB‘)

1.7.3

Povezava Coquelles (FR)–Folkestone (UK) (poznana kot ‚ElecLink‘)

1.7.5

Povezava bližina Dunkerquea (FR)–bližina Kingsnortha (UK) (poznana kot ‚Gridlink‘)

1.8

Sklop Nemčije in Norveške (poznan kot ‚NordLink‘):

1.8.1

Povezava Wilster (DE)–Tonstad (NO)

1.9

1.9.1

Irska in Združeno kraljestvo: povezava Wexford (IE)–Pembroke, Wales (UK) (poznana kot ‚Greenlink‘)

1.10

Sklop povezav Združenega kraljestva in Norveške, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:

1.10.1

Povezava Blythe (UK)–Kvilldal (NO) (poznana kot ‚North Sea Link‘)

1.10.2

Povezava Peterhead (UK)–Simadalen (NO) (poznana kot ‚NorthConnect‘)

1.12

Sklop objektov za shranjevanje električne energije v Združenem kraljestvu, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.12 3

Shranjevanje energije s stisnjenim zrakom, Middlewich (poznano kot ‚CARES‘)

1.12.4

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Cruachan II

1.14

Povezava Revsing (DK)–Bicker Fen (UK) (poznana kot ‚Viking Link‘)

1.15

Povezava območje Antwerpna (BE)–bližina Kemsleya (UK) (poznana kot ‚Nautilus‘)

1.16

Povezava med Nizozemsko in Združenim kraljestvom

1.17

Shranjevanje energije s stisnjenim zrakom, Zuidwending (NL)

1.18

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode na morju v Belgiji (poznano kot ‚iLand‘)

1.19

Eno ali več vozlišč v Severnem morju s povezavami v sosednje države ob Severnem morju (Danska, Nemčija, Nizozemska) (poznana kot ‚North Sea Wind Power Hub‘)

1.20

Povezava med Nemčijo in Združenim kraljestvom (poznana kot ‚NeuConnect‘)

(2) Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – elektrika‘)

Št.

Opredelitev

2.4

Povezava Codrongianos (IT)–Lucciana (Korzika, FR)–Suvereto (IT) (poznana kot ‚SACOI 3‘)

2.7

Povezava Akvitanija (FR)–Baskija (ES) (poznana kot ‚Biskajski zaliv‘)

2.9

Notranji daljnovod Osterath–Philippsburg (DE) za povečanje zmogljivosti na zahodnih mejah (poznan kot ‚Ultranet‘)

2.10

Notranji daljnovod Brunsbüttel/Wilster–Grοβgartach/Bergrheinfeld (DE) za povečanje zmogljivosti na severnih in južnih mejah (poznan kot ‚Suedlink‘)

2.13

Sklop povezav Irske in Združenega kraljestva, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.13.1

Povezava Woodland (IE)–Turleenan (UK) (poznana kot ‚North-South Interconnector‘)

2.13.2

Povezava Srananagh (IE)–Turleenan (UK) (poznana kot ‚RIDP1‘)

2.14

Povezava Thusis/Sils (CH)–Verderio Inferiore (IT) (poznana kot ‚Greenconnector‘)

2.16

Sklop notranjih daljnovodov, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.16.1

Notranji daljnovod Pedralva–Sobrado (PT), prej imenovan Pedralva–Alfena (PT)

2.16.3

Notranji daljnovod Vieira do Minho, Ribeira de Pena–Feira (PT), prej imenovan Frades B, Ribeira de Pena–Feira (PT)

2.17

Portugalska in Španija: povezave Beariz–Fontefría (ES), Fontefría (ES)–Ponte de Lima (PT) (prej Vila Fria/Viana do Castelo) in Ponte de Lima–Vila Nova de Famalicão (PT) (prej Vila do Conde) (PT), vključno z razdelilno-transformatorskimi postajami v Bearizu (ES), Fontefríi (ES) in Ponte de Limi (PT)

2.18

Povečanje zmogljivosti shranjevanja električne energije s črpanjem vode, Kaunertal na Tirolskem (AT)

2.23

Notranja daljnovoda na severni belgijski meji Zandvliet–Lillo-Liefkenshoek (BE) in Liefkenshoek–Mercator (BE), vključno z razdelilno-transformatorsko postajo v Lillu (BE) (poznana kot ‚BRABO II + III‘)

2.27

2.27.1

Povezava Aragonija (ES)–Atlantski Pireneji (FR) (poznana kot ‚Pyrenean Crossing 2‘)

2.27.2

Povezava Navarra (ES)–Landes (FR) (poznana kot ‚Pyrenean Crossing 1‘)

2.28

2.28.2

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Navaleo (ES)

2.28.3

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Girones & Raïmats (ES)

2.28.4

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Cúa (ES)

2.29

Hidroelektrarna Silvermines (IE)

2.30

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Riedl (DE)

(3) Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in južni Evropi (‚PSJ Vzhod – elektrika‘)

Št.

Opredelitev

3.1

Sklop Avstrije in Nemčije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.1.1

Povezava St. Peter (AT)–Isar (DE)

3.1.2

Notranji daljnovod St. Peter–Tauern (AT)

3.1.4

Notranji daljnovod zahodna Tirolska–Zell-Ziller (AT)

3.4

Povezava Wurmlach (AT)–Somplago (IT)

3.7

Sklop Bolgarije in Grčije, Maritsa vzhod 1–N. Santa s potrebnimi notranjimi okrepitvami v Bolgariji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.7.1

Povezava Maritsa vzhod 1 (BG)–N. Santa (EL)

3.7.2

Notranji daljnovod Maritsa vzhod 1–Plovdiv (BG)

3.7.3

Notranji daljnovod Maritsa vzhod 1–Maritsa vzhod 3 (BG)

3.7.4

Notranji daljnovod Maritsa vzhod 1–Burgas (BG)

3.8

Sklop Bolgarije in Romunije, povečanje zmogljivosti (poznano kot ‚Črnomorski koridor‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.8.1

Notranji daljnovod Dobrudja–Burgas (BG)

3.8.4

Notranji daljnovod Cernavoda–Stalpu (RO)

3.8.5

Notranji daljnovod Gutinas–Smardan (RO)

3.9

3.9.1

Povezava Žerjavenec (HR)/Hévíz (HU)–Cirkovce (SI)

3.10

Sklop Izraela, Cipra in Grčije (poznan kot ‚EUROASIA Interconnector‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.10.1

Povezava Hadera (IL)–Kofinou (CY)

3.10.2

Povezava Kofinou (CY)–Korakia, Kreta (EL)

3.11

Sklop notranjih daljnovodov na Češkem, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.11.1

Notranji daljnovod Vernéřov–Vítkov (CZ)

3.11.2

Notranji daljnovod Vítkov–Přestice (CZ)

3.11.3

Notranji daljnovod Přestice–Kočín (CZ)

3.11.4

Notranji daljnovod Kočín–Mírovka (CZ)

3.11.5

Notranji daljnovod Mírovka–daljnovod V413 (CZ)

3.12

Notranji daljnovod v Nemčiji Wolmirstedt–Isar za povečanje notranje prenosne zmogljivosti med severom in jugom (poznan kot ‚SuedOstLink‘)

3.14

Notranje okrepitve na Poljskem (del sklopa, poznanega kot ‚GerPol Power Bridge‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.14.2

Notranji daljnovod Krajnik–Baczyna (PL)

3.14.3

Notranji daljnovod Mikułowa–Świebodzice (PL)

3.14.4

Notranji daljnovod Baczyna–Plewiska (PL)

3.16

3.16.1

Povezava med Madžarsko in Slovaško, Gabčikovo (SK)–Gönyű (HU)–Veľký Ďur (SK)

3.17

Povezava med Madžarsko in Slovaško, Sajóvánka (HU)–Rimavská Sobota (SK)

3.21

Povezava Salgareda (IT)–Divača–Beričevo (SI)

3.22

Sklop Romunije in Srbije (poznan kot ‚Mid Continental East Corridor‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.22.1

Povezava Resita (RO)–Pančevo (RS)

3.22.2

Notranji daljnovod Portile de Fier–Reşiţa (RO)

3.22.3

Notranji daljnovod Resita–Temišvar/Săcălaz(RO)

3.22.4

Notranji daljnovod Arad–Temišvar/Săcălaz (RO)

3.23

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Jadenica (BG)

3.24

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode, Amfilohija (EL)

3.27

Povezava med Sicilijo (IT) in vozliščem v Tuniziji (TU) (poznana kot ‚ELMED‘)

(4) Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije (‚NMPBTE – elektrika‘)

Št.

Opredelitev

4.2

Sklop Estonije in Latvije, Kilingi-Nõmme–Riga (poznan kot ‚Tretja povezava‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

4.2.1

Povezava Kilingi-Nõmme (EE)–razdelilno-transformatorska postaja Riga CHP2 (LV)

4.2.2

Notranji daljnovod Harku–Sindi (EE)

4.2.3

Notranji daljnovod Riga CHP2–Riga HPP (LV)

4.4

4.4.2

Notranji daljnovod Ekhyddan–Nybro/Hemsjö (SE)

4.5

4.5.2

Notranji daljnovod Stanisławów–Ostrołęka (PL)

4.6

Shranjevanje električne energije s črpanjem vode v Estoniji

4.7

Povečanje zmogljivosti shranjevanja električne energije s črpanjem vode, Kruonis (LT)

4.8

Vključitev elektroenergetskih sistemov baltskih držav v evropska omrežja in njihova sinhronizacija, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

4.8.1

Povezava Tartu (EE)–Valmiera (LV)

4.8.2

Notranji daljnovod Balti–Tartu (EE)

4.8.3

Povezava Tsirguliina (EE)–Valmiera (LV)

4.8.4

Notranji daljnovod Viru–Tsirguliina (EE)

4.8.7

Notranji daljnovod Paide –Sindi (EE)

4.8.8

Notranji daljnovod Vilnius–Neris (LT)

4.8.9

Dodatni infrastrukturni vidiki v zvezi z izvajanjem sinhronizacije sistema baltskih držav z evropskim celinskim omrežjem

4.8.10

Povezava med Litvo in Poljsko (poznana kot ‚Harmony Link‘)

4.8.11

Nadgradnja razdelilne transformatorske postaje v Alytusu (LT)

4.8.12

Obnove v severovzhodni Litvi (LT)

4.8.13

Nova razdelilna transformatorska postaja s 330 kV Mūša (LT)

4.8.14

Notranji daljnovod Bitenai–KHAE (LT)

4.8.15

Nova razdelilna transformatorska postaja s 330 kV Darbėnai (LT)

4.8.16

Notranji daljnovod Darbenai–Bitenai (LT)

4.8.17

Notranji daljnovod LE–Vilnius (LT)

4.8.18

Notranji daljnovod Dunowo–Żydowo Kierzkowo (PL)

4.8.19

Notranji daljnovod Piła Krzewina–Żydowo Kierzkowo (PL)

4.8.20

Notranji daljnovod Krajnik–Morzyczyn (PL)

4.8.21

Notranji daljnovod Morzyczyn–Dunowo–Słupsk–Żarnowiec (PL)

4.8.22

Notranji daljnovod Żarnowiec–Gdańsk/Gdańsk Przyjaźń–Gdańsk Błonia (PL)

4.8.23

Sinhronski kondenzatorji, ki zagotavljajo vztrajnost, stabilno napetost, stabilno frekvenco in kratkostični tok v Litvi, Latviji in Estoniji

4.10

Sklop Finske in Švedske (poznan kot ‚Tretja povezava Finska–Švedska‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

4.10.1

Povezava med severno Finsko in severno Švedsko

4.10.2

Notranji daljnovod Keminmaa–Pyhänselkä (FI)

(5) Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – plin‘)

Št.	Opredelitev
5.3	Terminal in povezovalni plinovod za utekočinjeni zemeljski plin Shannon (IE)
5.19	Povezava Malte na evropsko plinovodno omrežje, plinovod z Italijo pri Geli
5.21	Prilagoditev za plin z visoko kalorično vrednostjo s plina z nizko kalorično vrednostjo v Franciji in Belgiji

(6) Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi (‚PSJ Vzhod – plin‘)

Št.

Opredelitev

6.2

Povezava med Poljsko, Slovaško in Madžarsko s pripadajočimi notranjimi okrepitvami, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.2.1

Povezava med Poljsko in Slovaško

6.2.2

Plinski koridor sever–jug v vzhodni Poljski

6.2.13

Razvoj in nadgradnja prenosne zmogljivosti na povezavi med Slovaško in Madžarsko

6.5

Sklop terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku in povezovalnih ter evakuacijskih plinovodov proti Madžarski in drugam, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.5.1

Razvoj terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku (HR) zmogljivosti do 2,6 Gm3/leto – faza I in povezovalni plinovod Omišalj–Zlobin (HR)

6.5.5

‚Kompresorska postaja 1‘ v hrvaškem prenosnem sistemu za plin

6.8

Sklop razvoja in izboljšav infrastrukture, ki omogoča balkansko plinsko vozlišče, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.8.1

Povezava med Grčijo in Bolgarijo (poznana kot ‚IGB‘), Komotini (EL)–Stara Zagora (BG) ter kompresorska postaja Kipi (EL)

6.8.2

Obnova, posodobitev in razširitev bolgarskega prenosnega sistema

6.8.3

Plinska povezava med Bolgarijo in Srbijo (poznana kot ‚IBS‘) (6.10 na tretjem seznamu projektov skupnega interesa)

6.9

6.9.1

Terminal za utekočinjeni zemeljski plin v severni Grčiji

6.20

Sklop za povečanje skladiščnih zmogljivosti v jugovzhodni Evropi, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.20.2

Povečanje podzemnega skladišča za plin Čiren (BG)

6.20.3

Podzemno skladišče za plin Južna Kavala ter merilna in regulacijska postaja (EL)

in eden od naslednjih projektov skupnega interesa:

6.20.4

Skladišče Depomureş v Romuniji

6.20.6

Podzemno skladišče plina Sărmășel v Romuniji

6.23

Povezava med Madžarsko, Slovenijo in Italijo (Nagykanizsa (HU)–Tornyiszentmiklós (HU)–Lendava (SI)–Kidričevo (SI)–Ajdovščina (SI)–Šempeter (SI)–Gorica (IT))

6.24

Sklop postopnega povečanja zmogljivosti na dvosmernem prenosnem koridorju (Bolgarija)–Romunija–Madžarska–(Avstrija) (poznan kot ‚ROHUAT/BRUA‘), da bi na povezavi Romunija–Madžarska zagotovili zmogljivost 1,75 Gm3/leto v prvi fazi in 4,4 Gm3/leto v drugi fazi, vključno z novimi viri iz Črnega morja v drugi fazi:

6.24.1

ROHU(AT)/BRUA – prva faza:

—	razvoj prenosne zmogljivosti v Romuniji Podișor–Recaş, vključno z novim plinovodom, merilno postajo in tremi novimi kompresorskimi postajami Podisor, Bibesti in Jupa

6.24.4

ROHU(AT)/BRUA – druga faza:

—	kompresorska postaja Városföld (HU)

—	povečanje prenosne zmogljivosti v Romuniji Recaş–Horia proti Madžarski do 4,4 Gm3/leto in nadgradnja kompresorskih postaj Podisor, Bibesti in Jupa

—	plinovod črnomorska obala–Podișor (RO) za prevzem plina iz Črnega morja

—	romunsko-madžarski povratni tok: madžarski odsek, 2. stopnja, kompresorska postaja Csanádpalota (HU)

6.26

6.26.1

Sklop Hrvaške, Slovenije in Avstrije pri Rogatcu:

—	povezava med Hrvaško in Slovenijo (Lučko–Zabok–Rogatec)

—	kompresorska postaja Kidričevo, 2. faza nadgradnje (SI)

—	kompresorski postaji 2 in 3 v hrvaškem prenosnem sistemu za plin

—	GCA 2015/08: vstop/izstop Murfeld (AT)

—	nadgradnja povezave Murfeld–Ceršak (AT–SI)

—	posodobitev povezave Rogatec

6.27

LNG Gdansk (PL)

(7) Prednostni koridor – Južni plinski koridor (‚JPK‘)

Št.

Opredelitev

7.1

Sklop projektov skupnega interesa, ki vključuje integrirano, namensko in obsežno transportno infrastrukturo ter pripadajočo opremo za prenos najmanj 10 Gm3/leto plina iz novih virov z območja Kaspijskega morja prek Azerbajdžana, Gruzije in Turčije do trga EU v Grčiji in Italiji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

7.1.1

Plinovod do EU iz Turkmenistana in Azerbajdžana prek Gruzije in Turčije (poznan kot kombinacija ‚Transkaspijskega plinovoda‘ (TCP) in ‚Prihodnje razširitve južnokavkaškega plinovoda‘ (SCPFX))

7.1.3

Plinovod od Grčije do Italije prek Albanije in Jadranskega morja (poznan kot ‚Transjadranski plinovod‘ (TAP)), vključno z merilno, regulacijsko in kompresorsko postajo Nea Messimvria, ter povezava TAP

7.3

Sklop infrastrukture kot projekt skupnega interesa za dovajanje novega plina iz plinskih nahajališč v vzhodnem Sredozemlju:

7.3.1

Plinovod iz plinskih nahajališč v vzhodnem Sredozemlju do kopenskega dela Grčije preko Krete (poznan kot ‚plinovod EastMed‘) z merilno in regulacijsko postajo Megalopoli,

v odvisnosti od njega pa naslednji projekti skupnega interesa:

7.3.3

Plinovod na morju od Grčije do Italije (poznan kot ‚Plinovod Poseidon‘)

7.3.4

Okrepitev notranjih prenosnih zmogljivosti v Italiji, vključno z nadgradnjo notranjih prenosnih zmogljivosti od juga do severa (poznan kot ‚Adriatica Line‘) ter nadgradnja notranjih prenosnih zmogljivosti v regiji Apulija (plinovod Matagiola–Massafra)

7.5

Razvoj plinske infrastrukture na Cipru (poznano kot ‚Cyprus Gas2EU‘)

(8) Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije na področju plina (‚NMPBTE – plin‘)

Št.

Opredelitev

8.2

klop za nadgradnjo infrastrukture na območju vzhodnega Baltskega morja, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

8.2.1

Izboljšanje povezave med Latvijo in Litvo

8.2.4

Povečanje podzemnega skladišča plina Inčukalns (LV)

8.3

Sklop infrastrukture, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

8.3.1

Okrepitev povezave Nybro–Poljska/Danska

8.3.2

Povezava med Poljsko in Dansko (poznana kot ‚Baltic Pipe‘)

8.5

Povezava med Poljsko in Litvo (poznana kot ‚GIPL‘)

(9) Prednostni koridor – Naftovodi v srednjevzhodni Evropi (‚NV‘)

Št.

Opredelitev

9.1

Naftovod Adamowo–Brodi: naftovod, ki povezuje pretovorni terminal JSC Uktransnafta v Brodiju (UA) in skladišče nafte Adamowo (PL)

9.2

Naftovod Bratislava–Schwechat: naftovod, ki povezuje Schwechat (AT) in Bratislavo (SK)

9.4

Naftovod Litvinov (CS)–Spergau (DE): projekt razširitve naftovoda za surovo nafto Družba do rafinerije TRM Spergau

9.5

Sklop naftovoda na Pomorjanskem (PL), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

9.5.1

Izgradnja naftnega terminala v Gdańsku (faza II)

9.5.2

Razširitev naftovoda na Pomorjanskem: drugi vod naftovoda

9.6

TAL Plus: povečanje zmogljivosti naftovoda TAL med Trstom (IT) in Ingolstadtom (DE)

(10) Prednostno tematsko področje – Uvedba pametnih omrežij

Št.	Opredelitev
10.3	SINCRO.GRID (Slovenija, Hrvaška) – inovativna integracija sinergičnih rešitev, ki temeljijo na zreli tehnologiji, da se hkrati poveča zanesljivost obratovanja slovenskega in hrvaškega elektroenergetskega sistema
10.4	ACON (Češka, Slovaška) – glavni cilj ACON (Again COnnected Networks) je spodbuditi integracijo češkega in slovaškega trga električne energije
10.6	Pobuda Smart Border (Francija, Nemčija) – pobuda Smart Border bo povezala politike, zasnovane v Franciji in Nemčiji, za podporo njunim mestom in ozemljem pri strategijah energetskega prehoda in integraciji evropskega trga
10.7	Danube InGrid (Madžarska, Slovaška) – projekt izboljšuje čezmejno usklajevanje upravljanja omrežij električne energije s poudarkom na pametnejšem zbiranju in izmenjavi podatkov
10.8	Data Bridge (Estonija, Latvija, Litva, Danska, Finska, Francija) – s ciljem vzpostaviti skupno evropsko platformo za podatkovni most, da bi omogočili integracijo različnih vrst podatkov (podatki pametnega merjenja, podatki o delovanju omrežja, podatki o trgu) z namenom razvoja razširljivih in ponovljivih rešitev za EU
10.9	Projekt čezmejne prožnosti (Estonija, Finska) – s ciljem spodbujanja vključevanja obnovljivih virov energije ter povečanja zanesljivosti oskrbe s čezmejnim zagotavljanjem prožnih storitev Estoniji, Finski in Aalandu, ki ga zagotavlja porazdeljeno pridobivanje energije

(11) Prednostno tematsko področje – Elektroenergetske avtoceste

Seznam projektov skupnega interesa z dvojno oznako kot elektroenergetske avtoceste

Št.

Opredelitev

Prednostni koridor – Omrežje v severnih morjih (‚OSM‘)

1.3

Sklop Danske in Nemčije, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.3.1

Povezava Endrup (DK)–Klixbüll (DE)

1.6

Francija in Irska, povezava La Martyre (FR)–Great Island ali Knockraha (IE) (poznana kot ‚Celtic Interconnector‘)

1.7

Sklop povezav Francije in Združenega kraljestva, vključno z enim ali več naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.7.1

Povezava Cotentin (FR)–bližina Exetra (UK) (poznana kot ‚FAB‘)

1.7.3

Povezava Coquelles (FR)–Folkestone (UK) (poznana kot ‚ElecLink‘)

1.7.5

Povezava bližina Dunkerquea (FR)–bližina Kingsnortha (UK) (poznana kot ‚Gridlink‘)

1.8

Sklop Nemčije in Norveške (poznan kot ‚NordLink‘):

1.8.1

Povezava Wilster (DE)–Tonstad (NO)

1.10

Sklop povezav Združenega kraljestva in Norveške, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:

1.10.1

Povezava Blythe (UK)–Kvilldal (NO) (poznana kot ‚North Sea Link‘)

1.10.2

Povezava Peterhead (UK)–Simadalen (NO) (poznana kot ‚NorthConnect‘)

1.14

Povezava Revsing (DK)–Bicker Fen (UK) (poznana kot ‚Viking Link‘)

1.15

Povezava območje Antwerpna (BE)–bližina Kemsleya (UK) (poznana kot ‚Nautilus‘)

1.16

Povezava med Nizozemsko in Združenim kraljestvom

1.19

Eno ali več vozlišč v Severnem morju s povezavami v sosednje države ob Severnem morju (Danska, Nemčija, Nizozemska) (poznana kot ‚North Sea Wind Power Hub‘)

1.20

Povezava med Nemčijo in Združenim kraljestvom (poznana kot ‚NeuConnect‘)

Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – elektrika‘)

2.7

Povezava Akvitanija (FR)–Baskija (ES) (poznana kot ‚Biskajski zaliv‘)

2.9

Notranji daljnovod Osterath–Philippsburg (DE) za povečanje zmogljivosti na zahodnih mejah (poznan kot ‚Ultranet‘)

2.10

Notranji daljnovod Brunsbüttel/Wilster–Grοβgartach/Bergrheinfeld-West (DE) za povečanje zmogljivosti na severnih in južnih mejah (poznan kot ‚Suedlink‘)

2.13

Sklop povezav Irske in Združenega kraljestva, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.13.1

Povezava Woodland (IE)–Turleenan (UK)

2.13.2

Povezava Srananagh (IE)–Turleenan (UK)

Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in južni Evropi (‚PSJ Vzhod – elektrika‘)

3.10

Sklop Izraela, Cipra in Grčije (poznan kot ‚EUROASIA Interconnector‘), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.10.1

Povezava Hadera (IL)–Kofinou (CY)

3.10.2

Povezava Kofinou (CY)–Korakia, Kreta (EL)

3.12

Notranji daljnovod v Nemčiji Wolmirstedt–Isar za povečanje notranje prenosne zmogljivosti med severom in jugom (poznan kot ‚SuedOstLink‘)

(12) Čezmejno omrežje ogljikovega dioksida

Št.	Opredelitev
12.2	Projekt CO2-Sapling je transportno-infrastrukturna komponenta projekta zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida v celotni verigi Acorn (Združeno kraljestvo, v naslednjih fazah Nizozemska, Norveška)
12.3	Cilj projekta CO2 TransPorts je vzpostaviti infrastrukturo za olajšanje obsežnega zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida v Rotterdamu, Antwerpnu in North Sea Port
12.4	Projekt Northern Lights – komercialni projekt čezmejnih transportnih povezav za CO2 med več evropskimi pobudami za zajemanje ogljikovega dioksida (Združeno kraljestvo, Irska, Belgija, Nizozemska, Francija, Švedska) in transport zajetega CO2 z ladjo do skladišč v norveškem epikontinentalnem pasu
12.5	Projekt Athos ponuja infrastrukturo za transport CO2 z industrijskih območij na Nizozemskem in je odprt za sprejem dodatnega CO2 od drugih, na primer Irske in Nemčije. Osrednja zamisel je razvoj čezmejne interoperabilne infrastrukture z odprtim dostopom za transport velike količine CO2.
12.6	Cilj projekta Ervia Cork je spremeniti namen obstoječih cevovodov za zemeljski plin na kopnem in na morju ter zgraditi nov namenski cevovod za transport CO2, zajetega v okviru zajemanja in uporabe ogljika iz težke industrije in plinskih turbin s kombiniranim krožnim procesom, v skladišča

C. Seznami ‚projektov, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa‘ in ‚projektov, ki so postali sestavni deli drugih projektov skupnega interesa na drugem in/ali tretjem seznamu projektov skupnega interesa‘

(1) Prednostni koridor – Omrežje v severnih morjih (‚OSM‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa
1.1.1
1.1.2
1.1.3
1.2
1.3.2
1.4
1.5
1.7.4
1.8.2
1.9.2
1.9.3
1.9.4
1.9.5
1.9.6
1.11.1
1.11.2
1.11.3
1.11.4
1.12.1
1.12.2
1.12.5

(2) Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – elektrika‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa
2.2.1
2.2.2
2.2.3
2.2.4
2.3.1
2.3.2
2.5.1
2.5.2
2.6
2.8
2.11.1
2.11.2
2.11.3
2.12
2.15.1
2.15.2
2.15.3
2.15.4
2.16.2
2.19
2.20
2.21
2.22
2.24
2.25.1
2.25.2
2.26
2.28.1

Projekti, ki so postali sestavni deli drugih projektov skupnega interesa na drugem in/ali tretjem seznamu projektov skupnega interesa
Prvotna številka projekta skupnega interesa	Številka projekta skupnega interesa, v katerega je bil vključen projekt
2.1	3.1.4

(3) Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in južni Evropi (‚PSJ Vzhod – elektrika‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa
3.1.3
3.2.1
3.2.2
3.2.3
3.3
3.5.1
3.5.2
3.6.1
3.6.2
3.8.2
3.8.3
3.8.6
3.9.2
3.9.3
3.9.4
3.10.3
3.13
3.14.1
3.15.1
3.15.2
3.16.2
3.16.3
3.18.1
3.18.2
3.19.2
3.19.3
3.20.1
3.20.2
3.22.5
3.25
3.26

Projekti, ki so postali sestavni deli drugih projektov skupnega interesa na drugem in/ali tretjem seznamu projektov skupnega interesa
Prvotna številka projekta skupnega interesa	Številka projekta skupnega interesa, v katerega je bil vključen projekt
3.19.1	3.22.5

(4) Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije (‚NMPBTE – elektrika‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa
4.1
4.4.1
4.5.1
4.5.3
4.5.4
4.5.5
4.8.5
4.8.6

Projekti, ki so postali sestavni deli drugih projektov skupnega interesa na drugem in/ali tretjem seznamu projektov skupnega interesa
Prvotna številka projekta skupnega interesa	Številka projekta skupnega interesa, v katerega je bil vključen projekt
4.3	4.8.9
4.9	4.8.9

(5) Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‚PSJ Zahod – plin‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa
5.1.1
5.1.2
5.1.3
5.2
5.4.1
5.4.2
5.5.1
5.5.2
5.6
5.7.1
5.7.2
5.9
5.10
5.11
5.12
5.13
5.14
5.15.1
5.15.2
5.15.3
5.15.4
5.15.5
5.16
5.17.1
5.17.2
5.18
5.20

Projekti, ki so postali sestavni deli drugih projektov skupnega interesa na drugem in/ali tretjem seznamu projektov skupnega interesa
Prvotna številka projekta skupnega interesa	Številka projekta skupnega interesa, v katerega je bil vključen projekt
5.8.1	5.5.2
5.8.2	5.5.2

(6) Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi (‚PSJ Vzhod – plin‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa
6.2.10
6.2.11
6.2.12
6.2.14
6.3
6.4
6.5.3
6.5.4
6.5.6
6.7
6.8.3
6.9.2
6.9.3
6.11
6.12
6.16
6.17
6.19
6.20.1
6.20.5
6.21
6.22.1
6.22.2
6.24.1 Črtana postavka: romunsko-madžarski povratni tok: madžarski odsek, 1. stopnja, kompresorska postaja Csanádpalota Črtana postavka: Kompresorska postaja Mosonmagyarovar, GCA (razvoj na avstrijski strani)
6.24.4 Črtana postavka: plinovod Ercsi–Százhalombatta (HU) Črtana postavka: romunsko-madžarski povratni tok: madžarski odsek, 1. stopnja, kompresorska postaja Csanádpalota
6.24.10
6.25.1
6.25.2
6.25.4

Projekti, ki so postali sestavni deli drugih projektov skupnega interesa na drugem in/ali tretjem seznamu projektov skupnega interesa
Prvotna številka projekta skupnega interesa	Številka projekta skupnega interesa, v katerega je bil vključen projekt
6.1.1	6.2.10
6.1.2	6.2.11
6.1.3	6.2.11
6.1.4	6.2.11
6.1.5	6.2.11
6.1.6	6.2.11
6.1.7	6.2.11
6.1.8	6.2.2
6.1.9	6.2.11
6.1.10	6.2.2
6.1.11	6.2.2
6.1.12	6.2.12
6.2.3	6.2.2
6.2.4	6.2.2
6.2.5	6.2.2
6.2.6	6.2.2
6.2.7	6.2.2
6.2.8	6.2.2
6.2.9	6.2.2
6.5.2	6.5.6
6.6	6.26.1
6.8.4	6.25.4
6.13.1	6.24.4
6.13.2	6.24.4
6.13.3	6.24.4
6.14	6.24.1
6.15.1	6.24.10
6.15.2	6.24.10
6.18	7.3.4
6.24.2	6.24.1
6.24.3	6.24.1
6.24.5	6.24.4
6.24.6	6.24.4
6.24.7	6.24.4
6.24.8	6.24.4
6.24.9	6.24.4
6.25.3	6.24.10
6.26.2	6.26.1
6.26.3	6.26.1
6.26.4	6.26.1
6.26.5	6.26.1
6.26.6	6.26.1

(7) Prednostni koridor – Južni plinski koridor (‚JPK‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa
7.1.1 Črtana postavka: čezanatolski plinovod
7.1.2
7.1.5
7.1.7
7.2.1
7.2.2
7.2.3
7.4.1
7.4.2

Projekti, ki so postali sestavni deli drugih projektov skupnega interesa na drugem in/ali tretjem seznamu projektov skupnega interesa
Prvotna številka projekta skupnega interesa	Številka projekta skupnega interesa, v katerega je bil vključen projekt
7.1.6	7.1.3
7.1.4	7.3.3
7.3.2	7.5

(8) Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem trgu energije na področju plina (‚NMPBTE – plin‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa
8.1.1
8.1.2.1
8.1.2.2
8.1.2.3
8.1.2.4
8.2.2
8.2.3
8.4
8.6
8.7
8.8

(9) Prednostni koridor – Naftovodi v srednjevzhodni Evropi (‚NV‘)

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

9.3

(10) Prednostno tematsko področje – Uvedba pametnih omrežij

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

10.1

10.2

10.5

(11) Prednostno tematsko področje – Elektroenergetske avtoceste

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa
1.5
1.7.4
2.2
2.4
2.5.1
3.1.3
4.1

(12) Prednostno tematsko področje – čezmejno omrežje ogljikovega dioksida

Številke projektov skupnega interesa za projekte, ki ne štejejo več za projekte skupnega interesa

12.1

“