(1)

V Uredbi Sveta (EU) št. 904/2010 (3) so med drugim določena pravila o shranjevanju in izmenjavi specifičnih informacij z elektronskimi sredstvi na področju davka na dodano vrednost (DDV).

(2)

Rast elektronskega trgovanja (v nadaljnjem besedilu: e-trgovanje) olajšuje čezmejno prodajo blaga in storitev končnim potrošnikom v državah članicah. V tem okviru se čezmejno e-trgovanje nanaša na dobavo, za katero je DDV treba plačati v eni državi članici, dobavitelj pa ima sedež v drugi državi članici, na tretjem ozemlju ali v tretji državi. Vendar goljufiva podjetja s sedežem v eni od držav članic, na tretjem ozemlju ali v tretji državi izkoriščajo priložnosti, ki jih prinaša e-trgovanje, da bi pridobila nepoštene tržne prednosti z izogibanjem obveznostim na področju DDV. Kadar se uporablja načelo obdavčitve v namembnem kraju, ker potrošniki nimajo knjigovodskih obveznosti, države članice potrošnje potrebujejo ustrezna orodja za odkrivanje in nadzor takih goljufivih podjetij. Pomembno je, da se borimo proti čezmejnim goljufijam na področju DDV, ki so posledica goljufivega ravnanja nekaterih podjetij na področju čezmejnega e-trgovanja.

(3)

Sodelovanje med davčnimi organi držav članic (v nadaljnjem besedilu: davčni organi) v boju proti goljufijam na področju DDV je običajno temeljilo na evidencah podjetij, ki so neposredno vključena v obdavčljive transakcije. Pri čezmejnih dobavah med podjetji in potrošniki, ki so značilne za področje e-trgovanja, pa je mogoče, da take informacije niso vedno neposredno na voljo. Davčni organi zato potrebujejo nova orodja za učinkovit boj proti goljufijam na področju DDV.

(4)

Pri veliki večini čezmejnih spletnih nakupov, ki jih opravijo potrošniki v Uniji, se plačila opravljajo prek ponudnikov plačilnih storitev. Da ponudnik plačilnih storitev lahko opravi plačilno storitev, ima specifične informacije za identifikacijo prejemnika ali prejemnika plačila tega čezmejnega plačila skupaj s podrobnostmi o datumu, znesku in državi članici, iz katere izvira plačilo. Take informacije so potrebne, da lahko davčni organi opravljajo svoje osnovne naloge za odkrivanje goljufivih podjetij in za določitev obveznosti glede DDV v zvezi s čezmejnimi dobavami med podjetji in potrošniki. Zato je za odkrivanje goljufij na področju DDV in boju proti njim, predvsem v zvezi z dobavami med podjetji in potrošniki, nujno in sorazmerno, da so državam članicam na voljo informacije, povezane z DDV, ki jih hranijo ponudniki plačilnih storitev, ter da države članice te informacije lahko shranjujejo v svojih nacionalnih elektronskih sistemih in jih posredujejo v osrednji elektronski sistem informacij o plačilih.

(5)

Nujen in sorazmeren ukrep za učinkovit boj proti goljufijam na področju DDV je dati državam članicam orodja za zbiranje, shranjevanje in posredovanje informacij, ki jih zagotovijo ponudniki plačilnih storitev, ter dati uradnikom za zvezo Eurofisca dostop do teh informacij, kadar so povezane s preiskavo domnevne goljufije na področju DDV ali odkrivanja goljufij na področju DDV. Ta orodja so ključna, saj davčni organi potrebujejo te informacije za namene nadzora nad DDV, da bi zaščitili javne prihodke, pa tudi zakonita podjetja v državah članicah, kar posledično ščiti delovna mesta in državljane Unije.

(6)

Pomembno je, da države članice informacije v zvezi s plačili obdelujejo sorazmerno s ciljem boja proti goljufijam na področju DDV. Zato države članice ne bi smele zbirati, shranjevati ali posredovati informacij o potrošnikih ali plačnikih in o plačilih, za katere ni verjetno, da so povezane z gospodarsko dejavnostjo.

(7)

Da bi omogočil učinkovitejši boj proti goljufijam na področju DDV bi bilo treba vzpostaviti osrednji elektronski sistem informacij o plačilih (v nadaljnjem besedilu: CESOP), v katerega države članice posredujejo informacije o plačilih, ki jih zbirajo in lahko hranijo na nacionalni ravni. CESOP bi moral v zvezi s posameznimi prejemniki plačil hraniti, združevati in analizirati vse informacije glede plačil, povezane z DDV, ki jih posredujejo države članice. CESOP bi moral omogočati popoln pregled plačil, ki jih prejemniki plačil prejmejo od plačnikov, lociranih v državah članicah, in uradnikom za zvezo Eurofisca omogočati dostop do rezultatov določenih analiz informacij. CESOP bi moral prepoznati večkratne vnose istih plačil, na primer kadar banka in izdajatelj kartice plačnika lahko sporočita podatke o istem plačilu, prečistiti informacije, prejete iz držav članic, na primer odstraniti podvojene vnose in popraviti napake v podatkih, ter uradnikom za zvezo Eurofisca dovoliti, da navzkrižno preverijo informacije o plačilih z informacijami o DDV, ki jih imajo na voljo, izvajajo poizvedbe za namene preiskave domnevne goljufije na področju DDV ali za odkrivanje goljufij na področju DDV in dodajanje dodatnih informacij.

(8)

Obdavčitev je pomemben cilj v splošnem javnem interesu Unije in držav članic, kar je bilo priznano v povezavi z omejitvami, ki se lahko naložijo v zvezi z obveznostmi in pravicami iz Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Omejitve v zvezi s pravicami do varstva podatkov so potrebne zaradi narave in obsega informacij, ki izvirajo od ponudnikov plačilnih storitev, in temeljijo na posebnih pogojih iz Direktive Sveta (EU) 2020/284 (6). Ker so informacije o plačilih posebej občutljive, je v skladu z uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 nujno, da je na vseh stopnjah obdelave podatkov jasno, kdo je upravljavec ali obdelovalec.

(9)

Zato je treba pri pravicah posameznikov, na katere se nanašajo podatki, uporabiti omejitve v skladu z Uredbo (EU) št. 904/2010. Dejansko bi polna uporaba pravic in obveznosti posameznikov, na katere se nanašajo podatki, resno ogrozila cilj učinkovitega boja proti goljufijam na področju DDV in bi posameznikom, na katere se nanašajo podatki, lahko omogočila oviranje potekajočih analiz in preiskav zaradi velike količine informacij, ki jih pošiljajo ponudniki plačilnih storitev, in morebitnega obsežnega pošiljanja zahtev posameznikov, na katere se nanašajo podatki, državam članicam, Komisiji ali obojim. To bi zmanjšalo zmogljivost davčnih organov pri izpolnjevanju ciljev te uredbe, in sicer z ogrožanjem poizvedb, analiz, preiskav in postopkov, ki se izvajajo v skladu s to uredbo. Zato bi bilo treba uporabiti omejevanje pravic posameznikom, na katere se nanašajo podatki, kadar se informacije obdelujejo v skladu s to uredbo. Cilja boja proti goljufijam na področju DDV ni mogoče doseči z manj omejevalnimi sredstvi enake učinkovitosti.

(10)

Dostop do informacij o plačilih, shranjenih v CESOP, bi morali imeti le uradniki za zvezo Eurofisca, in sicer samo za namene boja proti goljufijam na področju DDV. Navedene informacije bi se lahko uporabljale ne le za odmero DDV, temveč tudi za odmero drugih prelevmanov, dajatev in davkov, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 904/2010. Te informacije pa se ne bi smele uporabljati za druge namene, kot na primer komercialne.

(11)

Pri obdelavi informacij o plačilih v skladu s to uredbo bi se morala vsaka država članica omejiti na to, kar je sorazmerno in potrebno za namene preiskave domnevnih goljufij na področju DDV ali za odkrivanje goljufij na področju DDV.

(12)

Za zaščito pravic in obveznosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 je pomembno, da se informacije v zvezi s plačili ne uporabljajo za avtomatizirano sprejemanje posameznih odločitev in bi jih bilo treba vedno preveriti s sklicevanjem na druge davčne informacije, ki so na voljo davčnim organom.

(13)

Potrebno in sorazmerno je, da ponudniki plačilnih storitev hranijo evidence informacij o prejemnikih plačil in plačilih v zvezi s plačilnimi storitvami, ki jih ponujajo, tri koledarska leta, da bi državam članicam pomagali pri boju proti goljufijam na področju DDV in odkrivanju goljufov. To je dovolj dolgo obdobje, ki državam članicam omogoča učinkovito izvedbo nadzora in preiskavo domnevnih goljufij na področju DDV ali njihovo odkritje, hkrati pa je sorazmerno glede na veliko količino informacij o plačilih in njihovo občutljivost z vidika varstva osebnih podatkov.

(14)

Medtem ko bi vsem uradnikom za zvezo Eurofisca moral biti omogočen dostop do informacij o plačilih, shranjenih v CESOP, s ciljem boja proti goljufijam na področju DDV, bi pa ustrezno pooblaščene osebe Komisije morale imeti možnost dostopati do teh informacij le za namene razvoja in vzdrževanja CESOP. Vse osebe z dostopom do teh informacij so zavezane s pravili o zaupnosti iz Uredbe (EU) št. 904/2010.

(15)

Ker bo za vzpostavitev CESOP potreben nov tehnološki razvoj, je treba odložiti uporabo te uredbe, da se državam članicam in Komisiji omogoči razvoj teh tehnologij.

(16)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s tehničnimi ukrepi za vzpostavitev in vzdrževanje CESOP, nalogami Komisije za tehnično upravljanje CESOP, tehničnimi podrobnostmi za zagotavljanje povezave in splošne interoperabilnosti med nacionalnimi elektronskimi sistemi in CESOP, standardnimi elektronskimi obrazci za zbiranje informacij od ponudnikov plačilnih storitev, tehničnimi in drugimi podrobnostmi v zvezi z dostopom uradnikov za zvezo Eurofisca do informacij, praktičnimi ureditvami za identifikacijo uradnikov za zvezo Eurofisca, ki imajo dostop do CESOP, postopki, ki omogočajo sprejetje ustreznih tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepov za razvoj in delovanje CESOP, vlogo in odgovornostjo držav članic in Komisije, kadar delujejo kot upravljavec in obdelovalec v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Uredbo (EU) 2018/1725, ter v zvezi s postopkovno ureditevijo glede Eurofisca. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(17)

Goljufije na področju DDV so skupni problem vseh držav članic. Posamezne države članice nimajo potrebnih informacij, na podlagi katerih bi lahko zagotovile pravilno uporabo pravil o DDV pri čezmejnem e-trgovanju ali se spopadle z goljufijami na področju DDV pri čezmejnem e-trgovanju. Ker cilja te uredbe, to je boja proti goljufijam na področju DDV, države članice v okviru čezmejnega e-trgovanja ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(18)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov. V zvezi s tem ta uredba strogo omejuje količino osebnih podatkov, ki so dani na voljo državam članicam. Obdelava informacij o plačilih v skladu s to uredbo bi se morala izvajati samo za namene boja proti goljufijam na področju DDV.

(19)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 14. marca 2019 (8).

(20)

Uredbo (EU) št. 904/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 2 se dodajo naslednje točke:

(*1)  Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).“;"

(2)

poglavje V se spremeni:

(3)

člen 37 se nadomesti z naslednjim:

(4)

v členu 55 se vstavi naslednji odstavek: