(1)

Komisija je 17. decembra 2019 sprejela letno strategijo za trajnostno rast, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2020. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Komisija je 17. decembra 2019 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Nemčijo opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela še priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja.

(2)

Poročilo o državi za Nemčijo za leto 2020 je bilo objavljeno 26. februarja 2020. V njem so bili ocenjeni napredek Nemčije pri izvajanju priporočil za posamezno državo, ki jih je Svet sprejel 9. julija 2019 (3) (v nadaljnjem besedilu: priporočila za posamezne države iz leta 2019), nadaljnje ukrepanje glede priporočil za posamezne države, sprejetih v preteklih letih, in napredek Nemčije pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, ki so bili prav tako objavljeni 26. februarja 2020. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da v Nemčiji obstajajo makroekonomska neravnotežja. Zlasti visok presežek na tekočem računu odraža skromno raven naložb glede na prihranke in ima čezmejni pomen.

(3)

Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 izbruh COVID-19 uradno razglasila za svetovno pandemijo. To pomeni, da so na področju javnega zdravja nastale hude izredne razmere za državljane, družbe in gospodarstva. Nacionalni zdravstveni sistemi so zaradi tega pod hudim pritiskom, prihaja pa tudi do motenj v svetovnih dobavnih verigah, volatilnosti na finančnih trgih, šokov v povpraševanju potrošnikov ter negativnih učinkov v različnih sektorjih. Ogrožena so delovna mesta in dohodki ljudi ter poslovanje podjetij. Povzročen je bil velik gospodarski šok, ki že ima resne posledice v Uniji. Komisija je 13. marca 2020 sprejela sporočilo, v katerem je pozvala k usklajenemu gospodarskemu odzivu na krizo, ki naj vključuje vse akterje na nacionalni ravni in na ravni Unije.

(4)

Več držav članic je razglasilo izredne razmere ali uvedlo izredne ukrepe. Vsi izredni ukrepi bi morali biti strogo sorazmerni, potrebni, časovno omejeni ter skladni z evropskimi in mednarodnimi standardi. Zanje bi morala veljati demokratični nadzor in neodvisni sodni nadzor.

(5)

Komisija je 20. marca 2020 sprejela sporočilo o uporabi splošne odstopne klavzule v okviru Pakta za stabilnost in rast. Splošna odstopna klavzula, kot je določena v členih 5(1), 6(3), 9(1) in 10(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 ter členih 3(5) in 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 (4), olajšuje usklajevanje proračunskih politik v času resnega upada gospodarske aktivnosti. Komisija je v svojem sporočilu z dne 20. marca 2020 menila, da so glede na pričakovani resni upad gospodarske aktivnosti zaradi pandemije COVID-19 izpolnjeni pogoji za uporabo splošne odstopne klavzule, in pozvala Svet, naj potrdi to ugotovitev. Ministri za finance držav članic so 23. marca 2020 potrdili oceno Komisije. Strinjali so se, da se je treba na resen upad gospodarske aktivnosti odzvati odločno, ambiciozno in usklajeno. Uporaba splošne odstopne klavzule omogoča začasni odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, če to srednjeročno ne ogroža vzdržnosti javnih financ. Poleg tega se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da za korektivni del sprejme revidirano fiskalno usmeritev. Splošna odstopna klavzula ne pomeni začasne prekinitve postopkov Pakta za stabilnost in rast. Državam članicam omogoča, da odstopajo od proračunskih zahtev, ki bi se sicer uporabljale, Komisiji in Svetu pa, da sprejmeta potrebne ukrepe za usklajevanje politik v okviru Pakta.

(6)

Potrebno je nadaljnje ukrepanje, da se omeji in nadzira širjenje pandemije COVID-19, okrepi odpornost nacionalnih zdravstvenih sistemov, s podpornimi ukrepi za podjetja in gospodinjstva ublažijo socialno-ekonomske posledice pandemije ter zagotovijo ustrezni zdravstveni in varnostni pogoji na delovnem mestu, da bi se ponovno vzpostavila gospodarska aktivnost. Unija bi morala v celoti izkoristiti različna orodja, ki so ji na voljo za podporo prizadevanjem držav članic na teh področjih. Hkrati bi morale države članice in Unija sodelovati pri pripravi ukrepov, potrebnih za ponovno vzpostavitev normalnega delovanja naših družb in gospodarstev ter za vnovično doseganje trajnostne rasti, med drugim z vključitvijo zelenega prehoda in digitalne preobrazbe ter ob upoštevanju spoznanj, pridobljenih med krizo.

(7)

Kriza zaradi COVID-19 je izpostavila prožnost, ki jo v smislu prilagajanja na izredne okoliščine omogoča notranji trg. Da pa bi zagotovili hiter in neoviran prehod v fazo okrevanja ter prosti pretok blaga, storitev in delavcev, bi bilo treba izredne ukrepe, ki ovirajo normalno delovanje notranjega trga, odpraviti takoj, ko niso več nujno potrebni. Trenutna kriza je pokazala, da so v zdravstvenem sektorju potrebni načrti za pripravljenost na krize. Med ključnimi elementi za oblikovanje širših načrtov za pripravljenost na krize so tudi boljše nabavne strategije, diverzificirane dobavne verige in strateške zaloge osnovnih dobrin.

(8)

Zakonodajalec Unije je že spremenil ustrezne zakonodajne okvire, in sicer z uredbama (EU) 2020/460 (5) in (EU) 2020/558 (6) Evropskega parlamenta in Sveta, da bi lahko države članice za ublažitev izrednih učinkov pandemije COVID-19 uporabile vsa neporabljena sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Te spremembe bodo zagotovile dodatno prožnost ter poenostavljene in racionalizirane postopke. Za zmanjšanje pritiskov na denarni tok lahko države članice v obračunskem letu 2020–2021 uporabijo tudi 100-odstotno stopnjo sofinanciranja iz proračuna Unije. Nemčija se spodbuja, da v celoti izkoristi navedene možnosti za pomoč najbolj prizadetim posameznikom in sektorjem.

(9)

Socialno-ekonomske posledice pandemije COVID-19 bodo zaradi različnih vzorcev specializacije po vsej verjetnosti neenakomerno porazdeljene po sektorjih in regijah. To pomeni tveganje poglabljanja razlik v Nemčiji. V povezavi s tveganjem začasne prekinitve procesa konvergence med državami članicami sedanje razmere zahtevajo ciljno usmerjene odzive politike.

(10)

Nemčija je 20. aprila 2020 predložila nacionalni reformni program za leto 2020, 30. aprila 2020 pa program stabilnosti za leto 2020. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(11)

Za Nemčijo trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter pravilo glede dolga.

(12)

V programu stabilnosti za leto 2020 vlada načrtuje, da se bo nominalni saldo poslabšal s presežka v višini 1,4 % bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2019 na primanjkljaj v višini 7¼ % BDP v letu 2020. Glede na program stabilnosti za leto 2020 naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP po zmanjšanju na 59,8 % BDP v letu 2019 povečal na 75¼ % BDP v letu 2020. Na makroekonomske in fiskalne obete vpliva velika negotovost zaradi pandemije COVID-19.

(13)

V odziv na pandemijo COVID-19 je Nemčija v okviru usklajenega pristopa Unije sprejela pravočasne proračunske ukrepe za povečanje zmogljivosti svojega zdravstvenega sistema, zajezitev pandemije ter zagotovitev pomoči posameznikom in sektorjem, ki so bili še posebno prizadeti. Glede na program stabilnosti za leto 2020 navedeni proračunski ukrepi v letu 2020 znašajo 7,2 % BDP. Ukrepi vključujejo likvidnostno podporo podjetjem, ciljno usmerjeno pomoč v obliki nepovratnih sredstev in posojil za mala podjetja in samozaposlene ter lažji dostop do shem skrajšanega delovnega časa za ohranitev delovnih mest. Poleg tega je Nemčija napovedala ukrepe, ki sicer ne bodo imeli neposrednega proračunskega učinka, a bodo prispevali k zagotavljanju likvidnostne podpore podjetjem ter so v programu stabilnosti za leto 2020 ocenjeni na 24,9 % BDP. Te ukrepe sestavljajo poroštva za kredite, ki jih v glavnem zagotavljata razvojna banka v državni lasti KfW in novi sklad za ekonomsko stabilizacijo, ki je bil ustanovljen v odziv na pandemijo COVID-19. V nasprotju s programom stabilnosti za leto 2020 se odlogi plačila davkov in proračunska nadomestila za znižanje davčnih prihodkov zaradi upada gospodarske aktivnosti v ocenah Komisije ne obravnavajo kot diskrecijski ukrepi s proračunskim učinkom. Na splošno so ukrepi, ki jih je sprejela Nemčija, v skladu s smernicami iz sporočila Komisije z dne 13. marca 2020. Polno izvajanje izrednih ukrepov in podpornih fiskalnih ukrepov ter nato preusmeritev fiskalnih politik v doseganje preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev, kadar bodo gospodarske razmere to dopuščale, bosta srednjeročno prispevala k ohranitvi vzdržnosti javnih financ.

(14)

Glede na spomladansko napoved Komisije 2020 in ob predpostavki nespremenjenih politik naj bi saldo sektorja država Nemčije v letu 2020 znašal –7,0 % BDP, v letu 2021 pa –1,5 % BDP. Delež dolga sektorja država naj bi dosegel 75,6 % BDP v letu 2020 in 71,8 % v letu 2021.

(15)

Komisija je 20. maja 2020 izdala poročilo, pripravljeno v skladu s členom 126(3) Pogodbe, ker naj bi Nemčija v letu 2020 presegla prag primanjkljaja v višini 3 % BDP. V celoti gledano analiza Komisije kaže, da merilo glede primanjkljaja, kakor je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/97, ni izpolnjeno.

(16)

V Nemčiji je bila prva okužba zabeležena 27. januarja 2020, število primerov COVID-19 pa se je začelo eksponentno povečevati marca 2020. Nemški organi so se nato odzvali z ukrepi omejitve gibanja, da bi zajezili širjenje virusa, na primer z zaprtjem vseh trgovin z nenujnim blagom, restavracij, zabaviščnih kompleksov, kulturnih ustanov, športnih objektov, šol in univerz. Prepovedano je bilo kakršno koli zbiranje več kot dveh oseb, ljudje pa so bili pozvani, naj čim bolj omejijo socialne stike. Ukrepi omejitve gibanja niso izrecno veljali za proizvodnjo, vendar so bile velike tovarne zaradi motene zunanje trgovine in upada povpraševanja več tednov zaprte. Gospodarski obeti so se zelo poslabšali, pri čemer naj bi se glede na spomladansko napoved Komisije 2020 BDP v letu 2020 zmanjšal za 6,5 %. Čeprav razširitev sheme skrajšanega delovnega časa (Kurzarbeit) pomaga podjetjem, da obdržijo delavce, se povišanje brezposelnosti zdi neizogibno. Glede na spomladansko napoved Komisije 2020 naj bi se brezposelnost v letu 2020 povišala na 4 %, leta 2021 pa ponovno znižala na 3,5 %.

(17)

Nemška vlada se je hitro odzvala in sprejela daljnosežne ukrepe za ublažitev gospodarskih posledic. Do 50 milijard EUR je na voljo za takojšnjo pomoč (neposredna nepovratna sredstva) za mala podjetja, samozaposlene in samostojne delavce. S pomočjo novega sklada za ekonomsko stabilizacijo in javne razvojne banke KfW je vlada povečala obseg in dostop do posojil za podjetja različnih velikosti, ki pokrivajo 80–90 % (v nekaterih posebnih primerih pa tudi do 100 %) kreditnega tveganja banke upnice. Sklad za finančno stabilizacijo lahko začasno zagotavlja dodaten lastniški kapital ter tako podpira tudi velika podjetja. Za večjo likvidnost podjetij so bile sprejete prilagoditve za odlog plačila davkov, predplačila in kazni. Pravila o insolventnosti so bila spremenjena, da bi se izognili tehničnim postopkom v primeru insolventnosti. Posamezne dežele (Länder) dopolnjujejo zvezne ukrepe z lastnimi podpornimi programi. Pri oblikovanju in izvajanju teh ukrepov je treba upoštevati odpornost bančnega sektorja. Kriza zaradi COVID-19 bo verjetno še povečala pritisk na že tako nizko dobičkonosnost nemškega bančnega sektorja. Zato se zdi upravičeno dodatno znižati stroške, da bi lahko nemške banke povečale dobičkonosnost ter sprostile sredstva za naložbe v informacijsko tehnologijo in organsko ustvarjanje kapitala. Pri tem bi bila v pomoč tudi nadaljnja konsolidacija.

(18)

Po dobrih rezultatih na začetku leta so se razmere na trgu dela zaradi pandemije COVID-19 in z njo povezanih ukrepov za omejitev izhoda poslabšale. Da bi vlada ublažila zaposlitvene in socialne učinke krize, je zagotovila znatno podporo v okviru sheme skrajšanega delovnega časa (Kurzarbeit). Omilila je pogoje za dostop do sheme, jo retroaktivno razširila na delavce, zaposlene pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, in povišala stopnjo nadomestila v okviru sheme. To bo pomagalo ohraniti delovna mesta in zaščititi dohodke gospodinjstev. Delodajalci prejemajo finančno pomoč v smislu, da jim ni treba plačevati prispevkov za socialno varnost za izgubljeni delovni čas. Lažji dostop do minimalne dohodkovne podpore (na podlagi zvezka II nemškega zakonika o socialni varnosti (Sozialgesetzbuch/SGB)) pomaga pri izgubi dohodka. Družine z nizkimi dohodki prejemajo tudi podporo v obliki lažjega dostopa do otroških dodatkov. Poleg tega so najemniki, ki se soočajo z izgubo dohodka, začasno zaščiteni pred prisilno izselitvijo. Čeprav je Nemčija dosegla dobre rezultate pri pregledu socialnih kazalnikov, ki podpirajo evropski steber socialnih pravic, lahko vrzeli v pokritosti, če ne bodo odpravljene, v trenutni krizi privedejo do znižanja dohodka za ranljive skupine.

(19)

Nemčiji je pri reševanju zdravstvenih posledic koristil njen univerzalni zdravstveni sistem, ki zagotavlja dostop do visokokakovostne oskrbe, poleg tega pa ji je uspelo hitro povečati njegove zmogljivosti za testiranje in intenzivno nego. Vendar trenutna kriza zaradi COVID-19 izpostavlja dejstvo, da je treba stalno krepiti odpornost zdravstvenega sistema. Število medicinskih sester in privlačnost tega poklica sta še vedno problematični. Kljub razmeroma velikemu številu aktivnih medicinskih sester na prebivalca bolnišnice vse pogosteje poročajo o nezapolnjenih delovnih mestih za medicinske sestre. Usklajevanje med ponudniki zdravstvenih storitev pri primarnem zdravstvenem varstvu in bolnišnični oskrbi ter med zdravstvenim in socialnim varstvom bi bilo mogoče izboljšati in podpreti tudi z digitalnimi orodji. Infrastruktura za e-zdravje se pospešeno uvaja, vendar je uporaba spletnih zdravstvenih storitev in storitev oskrbe, e-receptov ter izmenjave zdravstvenih podatkov še vedno precej pod povprečjem Unije. Nov zakon, ki je bil sprejet marca 2020, prispeva k ublažitvi gospodarskih posledic COVID-19 predvsem za bolnišnice in zasebne zdravnike. Kljub temu bo treba zagotoviti dolgoročno financiranje zdravstvenih ustanov, da se ohrani oskrba na vseh področjih, saj so se finančni prihodki ustanov v zdravstvenem sektorju zmanjšali zaradi preložitve nenujnih operacij in zdravljenj, razpoložljiva sredstva pa se uporabljajo za nakup prednostnih testov in opreme. Nemčija lahko zaradi svoje močne raziskovalne baze izvaja posebne raziskovalne in inovacijske ukrepe za odziv na krizo zaradi COVID-19, vključno z razvojem cepiv in terapevtskega zdravljenja ter razvojem raziskovalnega omrežja za povezovanje in krepitev raziskovalnih dejavnosti nemških medicinskih fakultet, ter zagotavlja podporo koaliciji za inovacije na področju pripravljenosti na epidemije.

(20)

Za pospešitev okrevanja gospodarstva bo pomembno dajati prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbujati zasebne naložbe. Javne in zasebne naložbe so se v letu 2019 še naprej močno povečevale, vendar so zaostajale za naložbenimi potrebami. Na občinski ravni so javne naložbe pod nadomestitveno stopnjo, pri čemer so se zaostanki pri naložbah zmanjšali, a so še vedno visoki in znašajo 4,0 % BDP, naložbe pa še naprej ovirajo omejitve zmogljivosti in načrtovanja. Prednost bi se lahko dala že načrtovanim naložbam v zelene tehnologije in energijo, kot so na primer projekti na področju prenove stavb in obnovljivih virov energije. Kljub nedavnim pobudam je doseganje kratko- in srednjeročnih ciljev glede razogljičenja ter ciljev glede podnebne nevtralnosti do leta 2050 še naprej izziv. To velja tudi za okoljske cilje in cilje glede energijske učinkovitosti, saj cenovne spodbude, zlasti glede na nizke cene nafte, ki so posledica trenutne krize zaradi COVID-19, odvračajo od podnebju in okolju prijaznega ravnanja. Za preobrazbo Nemčije v podnebno nevtralno gospodarstvo bodo potrebne obsežne zasebne in javne naložbe v daljšem obdobju na področjih, kot so energija iz obnovljivih virov, infrastruktura za električno energijo, energijska učinkovitost, krožno gospodarstvo in trajnostni promet. Poleg tega je nemški zvezni revizijski urad kritiziral stroškovno učinkovitost ukrepov, povezanih s prehodom na zeleno energijo. Da bi se izkoristile prednosti popolnoma integriranega sistema trajnostne energije in usklajenih cenovnih signalov, so potrebna večja prizadevanja in trajne naložbe v energetska omrežja. Čista mobilnost se lahko spodbuja z ustreznimi regulativnimi ukrepi ter večjimi in hitrejšimi naložbami v trajnostno prometno infrastrukturo in rešitve za čisto mobilnost. Dodatne naložbe v raziskave in razvoj so bistvene za spodbujanje okrevanja ter prehoda na bolj trajnostno in konkurenčno gospodarstvo. Odhodki za izobraževanje in raziskave so se leta 2018 rahlo povečali, in sicer na 9,31 % BDP v primerjavi z 9,2 % v letu 2017, in niso dosegli prejšnjega nacionalnega cilja v višini 10 % BDP. Zasebne naložbe v raziskave in razvoj so vse bolj skoncentrirane v velikih podjetjih. Ponudba stanovanj je kljub ukrepom politike še vedno precej pod letnim ciljem, da se v obdobju 2017–2021 zgradi 375 000 novih stanovanj. S politikami, ki spodbujajo naložbe v nova stanovanja, bi se odpravilo to neravnotežje in izboljšala cenovna dostopnost stanovanj. Načrtovanje programov Sklada za pravični prehod, ki je obravnavan v predlogu Komisije, za obdobje 2021–2027 bi Nemčiji lahko pomagalo nasloviti nekatere izzive, ki jih prinaša prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, zlasti na območjih iz Priloge D k poročilu o državi za leto 2020. To bi Nemčiji omogočilo, da navedeni sklad čim bolje izkoristi.

(21)

Sodobna digitalna infrastruktura in digitalne storitve so v času omejene mobilnosti bistvenega pomena. Naložbe v digitalno infrastrukturo in javne storitve lahko podprejo okrevanje gospodarstva in pripomorejo k zmanjšanju še vedno velikih razlik v pokritosti z zelo visokozmogljivimi omrežji med Nemčijo in drugimi državami. V Nemčiji je bila ta pokritost v letu 2019 32,7-odstotna (povprečje Unije: 44 %), medtem ko je bila pokritost z optičnimi priključki 10,5-odstotna, kar je precej pod povprečjem Unije, ki je 33,5 %. Kriza zaradi COVID-19 je izpostavila pomen povezanih digitalnih storitev. Vrzeli v povezljivosti so lahko glavna ovira za naložbe v digitalizacijo, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP), ki še vedno prepočasi uvajajo digitalne tehnologije. Na področju digitalnih javnih storitev je Nemčija kljub izboljšanju teh storitev za podjetja še vedno premalo uspešna v primerjavi z drugimi državami članicami. Spletna interakcija med javnimi organi in širšo javnostjo pa je zelo šibka. Izvajanje zakona o spletnem dostopu napreduje počasi, pri čemer bo težko do leta 2022 doseči cilj glede digitalizacije vseh 575 storitev. Za znatno izboljšanje digitalne javne uprave bi morali navedeni zakon izvajati vsi udeleženi javni organi, tj. zvezni, državni in lokalni.

(22)

Pomembno je, da je regulativno in upravno breme pri izvajanju podpornih in drugih ukrepov majhno. Minimalno upravno breme pri dostopu do podpornih ukrepov naj bi zagotovilo, da manjša podjetja od posrednikov prejemajo enako podporo kot večja podjetja. Z zmanjšanjem upravnega bremena tudi pri drugih ukrepih, na primer z uporabo prožnosti za nebistvene birokratske postopke, se lahko zagotovi dodatna pomoč za MSP.

(23)

Trg dela se je zaradi tehnološkega napredka spreminjal že pred krizo zaradi COVID-19, zaradi česar je bilo potrebnih več sredstev za izobraževanje in usposabljanje, vključno s preusposabljanjem in izpopolnjevanjem ter izboljšanjem digitalnih spretnosti in znanj. S krizo zaradi COVID-19 se je ta potreba še povečala, zlasti kar zadeva delavce, ki so zaposleni v sektorjih, na katere bi lahko omejevanje socialnih stikov vplivalo dalj časa, ali tiste, za katere obstaja nevarnost, da postanejo brezposelni. Nenaden prehod na bolj digitalizirano družbo in izobraževanje na domu je lahko poseben izziv za ranljive učence, dijake in študente, ki doma nimajo dostopa do digitalnih rešitev in podpore. To vključuje tudi učence, dijake in študente invalide. Posebno pozornost je treba nameniti temu, da vsi učenci, dijaki in študenti pridobijo ključna znanja in spretnosti, ki so določeni v učnem načrtu, ter da zaradi večmesečnih motenj zaradi COVID-19 ne bodo dolgoročno prikrajšani. Že obstoječe neenakosti pri osnovnih znanjih in spretnostih, ki so povezane z družbenoekonomskim in migrantskim ozadjem, se lahko še povečajo. Kriza je izpostavila pomen nadaljnjega razvoja izobraževalnega sistema za spodbujanje pametnega in vključujočega okrevanja ter za napredek pri zelenem in digitalnem prehodu.

(24)

Medtem ko se priporočila za posamezne države iz tega priporočila (v nadaljnjem besedilu: priporočila za posamezne države iz leta 2020) osredotočajo na blažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije COVID-19 in spodbujanje gospodarskega okrevanja, so priporočila za posamezne države iz leta 2019 zajemala tudi reforme, ki so bistvene za reševanje srednje- do dolgoročnih strukturnih izzivov. Priporočila za posamezne države iz leta 2019 še vedno veljajo in se bodo še naprej spremljala skozi celoten evropski semester v prihodnjem letu. To vključuje priporočila za posamezne države iz leta 2019 glede gospodarskih politik v zvezi z naložbami. Vsa priporočila za posamezne države iz leta 2019 bi bilo treba upoštevati pri strateškem načrtovanju financiranja v sklopu kohezijske politike po letu 2020, vključno z ukrepi za ublažitev posledic trenutne krize in izhodnimi strategijami v zvezi z njo.

(25)

Evropski semester določa okvir za nadaljnje usklajevanje ekonomskih politik in politike zaposlovanja v Uniji, ki lahko prispeva k trajnostnemu gospodarstvu. Države članice so v svojih nacionalnih reformnih programih za leto 2020 ocenile napredek pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, sprejetih na ravni OZN. Z zagotavljanjem polnega izvajanja priporočil za posamezne države iz leta 2020 bo Nemčija prispevala k napredku pri doseganju navedenih ciljev trajnostnega razvoja in k skupnim prizadevanjem za zagotovitev konkurenčne trajnostnosti v Uniji.

(26)

Tesno sodelovanje med gospodarstvi v ekonomski in monetarni uniji je ključno za hitro okrevanje od gospodarskih posledic pandemije COVID-19. Nemčija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, poskrbeti, da bodo njene politike še naprej skladne s priporočili za euroobmočje iz leta 2020 in usklajene s politikami drugih držav članic, katerih valuta je euro, ter ob tem upoštevati politične smernice Euroskupine.

(27)

V okviru evropskega semestra za leto 2020 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Nemčije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2020. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2020, nacionalni reformni program za leto 2020 in ukrepanje glede priporočil za posamezne države, naslovljenih na Nemčijo v preteklih letih. Komisija pri tem ni upoštevala le njihovega pomena z vidika vzdržne fiskalne in socialno-ekonomske politike v Nemčiji, temveč – spričo potrebe, da se splošno ekonomsko upravljanje Unije okrepi z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve – tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(28)

Svet je ob upoštevanju navedene ocene preučil program stabilnosti za leto 2020, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(29)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni reformni program za leto 2020 in program stabilnosti za leto 2020. Priporočila za posamezne države iz leta 2020 upoštevajo potrebo po spoprijemanju s posledicami pandemije COVID-19 in spodbujanju okrevanja gospodarstva kot prvi korak, ki je potreben, da se omogoči prilagoditev neravnotežij. Priporočila za posamezne države iz leta 2020, ki neposredno obravnavajo makroekonomska neravnotežja, ki jih je opredelila Komisija na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011, so izražena v priporočilu 2 spodaj –

1.

2.