(1)

Komisija je 17. decembra 2019 sprejela letno strategijo za trajnostno rast, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2020. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Komisija je 17. decembra 2019 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Bolgarijo opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled.

(2)

Poročilo o državi za Bolgarijo za leto 2020 je bilo objavljeno 26. februarja 2020. V njem so bili ocenjeni napredek Bolgarije pri izvajanju priporočil za posamezno državo, ki jih je Svet sprejel 9. julija 2019 (3) (v nadaljnjem besedilu: priporočila za posamezne države iz leta 2019), nadaljnje ukrepanje glede priporočil za posamezne države, sprejetih v preteklih letih, in napredek Bolgarije pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, ki so bili prav tako objavljeni 26. februarja 2020. Na podlagi opravljene analize je Komisija ugotovila, da v Bolgariji makroekonomskih neravnotežij ni več. V preteklih letih sta slabosti v finančnem sektorju spremljala visoka zadolženost in velik obseg nedonosnih posojil v podjetniškem sektorju. Ugotovljeno je bilo, da v Bolgariji ni več neravnotežij, saj so se zaradi skladnih ukrepov politike in ugodnega makroekonomskega okolja dodatno zmanjšala tveganja in ranljivosti.

(3)

Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 izbruh COVID-19 uradno razglasila za svetovno pandemijo. To pomeni, da so na področju javnega zdravja nastale hude izredne razmere za državljane, družbe in gospodarstva. Nacionalni zdravstveni sistemi so zaradi pandemije pod hudim pritiskom, prihaja pa tudi do motenj v svetovnih dobavnih verigah, volatilnosti na finančnih trgih, šokov v povpraševanju potrošnikov ter negativnih učinkov v različnih sektorjih. Ogrožena so delovna mesta in dohodki ljudi ter poslovanje podjetij. Povzročen je bil velik gospodarski šok, ki že ima resne posledice v Uniji. Komisija je 13. marca 2020 sprejela sporočilo, v katerem je pozvala k usklajenemu gospodarskemu odzivu na krizo, ki naj vključuje vse akterje na nacionalni ravni in na ravni Unije.

(4)

Več držav članic je razglasilo izredne razmere ali uvedlo izredne ukrepe. Vsi izredni ukrepi bi morali biti strogo sorazmerni, potrebni, časovno omejeni ter skladni z evropskimi in mednarodnimi standardi. Zanje bi morala veljati demokratični nadzor in neodvisni sodni nadzor.

(5)

Komisija je 20. marca 2020 sprejela sporočilo o uporabi splošne odstopne klavzule v okviru Pakta za stabilnost in rast. Splošna odstopna klavzula, kot je določena v členih 5(1), 6(3), 9(1) in 10(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 ter členih 3(5) in 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 (4), olajšuje usklajevanje proračunskih politik v času resnega upada gospodarske aktivnosti. Komisija je v svojem sporočilu z dne 20. marca 2020 menila, da so glede na pričakovani resni upad gospodarske aktivnosti zaradi pandemije COVID-19 izpolnjeni pogoji za uporabo splošne odstopne klavzule, in pozvala Svet, naj potrdi to ugotovitev. Ministri za finance držav članic so 23. marca 2020 potrdili oceno Komisije. Strinjali so se, da se je treba na resen upad gospodarske aktivnosti odzvati odločno, ambiciozno in usklajeno. Uporaba splošne odstopne klavzule omogoča začasni odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, če to srednjeročno ne ogroža vzdržnosti javnih financ. Poleg tega se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da za korektivni del sprejme revidirano fiskalno usmeritev. Splošna odstopna klavzula ne pomeni začasne prekinitve postopkov Pakta za stabilnost in rast. Državam članicam omogoča, da odstopajo od proračunskih zahtev, ki bi se sicer uporabljale, Komisiji in Svetu pa, da sprejmeta potrebne ukrepe za usklajevanje politik v okviru Pakta.

(6)

Potrebno je nadaljnje ukrepanje za omejitev širjenja in nadziranje pandemije COVID-19, okrepitev odpornosti nacionalnih zdravstvenih sistemov, ublažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije s podpornimi ukrepi za podjetja in gospodinjstva ter zagotovitev ustreznih zdravstvenih in varnostnih pogojev na delovnem mestu, da bi se ponovno vzpostavila gospodarska aktivnost. Unija bi morala v celoti izkoristiti različna orodja, ki so ji na voljo za podporo prizadevanjem držav članic na teh področjih. Hkrati bi morale države članice in Unija sodelovati pri pripravi ukrepov, potrebnih za ponovno vzpostavitev normalnega delovanja naših družb in gospodarstev ter za vnovično doseganje trajnostne rasti, med drugim z vključitvijo zelenega prehoda in digitalne preobrazbe ter ob upoštevanju spoznanj, pridobljenih med krizo.

(7)

Kriza zaradi COVID-19 je izpostavila prožnost, ki jo v smislu prilagajanja na izredne okoliščine omogoča notranji trg. Da pa bi zagotovili hiter in neoviran prehod v fazo okrevanja ter prosti pretok blaga, storitev in delavcev, bi bilo treba izredne ukrepe, ki ovirajo normalno delovanje notranjega trga, odpraviti takoj, ko niso več nujno potrebni. Trenutna kriza je pokazala, da je treba zdravstveni sektor pripraviti na krize. Med ključnimi elementi za oblikovanje širših načrtov za pripravljenost na krize so tudi boljše nabavne strategije, diverzificirane dobavne verige in strateške zaloge osnovnih dobrin.

(8)

Zakonodajalec Unije je že spremenil ustrezne zakonodajne okvire, in sicer z uredbama (EU) 2020/460 (5) in (EU) 2020/558 (6) Evropskega parlamenta in Sveta, da bi lahko države članice za ublažitev izrednih učinkov pandemije COVID-19 uporabile vsa neporabljena sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Te spremembe bodo zagotovile dodatno prožnost ter poenostavljene in racionalizirane postopke. Za zmanjšanje pritiskov na denarni tok lahko države članice v obračunskem letu 2020–2021 uporabijo tudi 100-odstotno stopnjo sofinanciranja iz proračuna Unije. Bolgarija se spodbuja, da v celoti izkoristi navedene možnosti za pomoč najbolj prizadetim posameznikom in sektorjem.

(9)

Socialno-ekonomske posledice pandemije COVID-19 bodo zaradi različnih vzorcev specializacije po vsej verjetnosti neenakomerno porazdeljene po bolgarskih regijah, zlasti tistih, ki se izrazito opirajo na osebno poslovanje s potrošniki. To pomeni znatno tveganje, da se bodo razlike med regijami v Bolgariji še povečale, zaradi česar bo že opaženi trend poglabljanja razlik med glavnim mestom in preostalimi deli države ter med mestnimi in podeželskimi območji postal še izrazitejši. V povezavi s tveganjem začasne prekinitve procesa konvergence med državami članicami sedanje razmere zahtevajo ciljno usmerjene odzive politike.

(10)

Bolgarija je 30. aprila 2020 predložila nacionalni reformni program za leto 2020 in konvergenčni program za leto 2020. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(11)

Za Bolgarijo trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast.

(12)

V konvergenčnem programu za leto 2020 vlada načrtuje, da se bo nominalni saldo poslabšal s presežka v višini 2,1 % bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2019 na primanjkljaj v višini 3,1 % BDP v letu 2020. Glede na konvergenčni program za leto 2020 naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP po zmanjšanju na 20,4 % BDP v letu 2019 povečal na 28,5 % BDP v letu 2020. Na makroekonomske in fiskalne obete vpliva velika negotovost zaradi pandemije COVID-19.

(13)

V odziv na pandemijo COVID-19 je Bolgarija v okviru usklajenega pristopa Unije sprejela pravočasne proračunske ukrepe za povečanje zmogljivosti svojega zdravstvenega sistema, zajezitev pandemije ter zagotovitev pomoči posameznikom in sektorjem, ki so bili še posebej prizadeti. Glede na konvergenčni program za leto 2020 so navedeni proračunski ukrepi znašali 1,3 % BDP. Ukrepi vključujejo višjo porabo za storitve zdravstvenega varstva in socialne varnosti ter shemo podpore zaposlovanju za sektorje v težavah. Poleg tega je Bolgarija napovedala ukrepe, ki sicer ne bodo imeli neposrednega proračunskega učinka, a bodo prispevali k zagotavljanju likvidnosti podjetij ter so v konvergenčnem programu za leto 2020 ocenjeni na 0,6 % BDP. Ti ukrepi vključujejo jamstva bolgarske razvojne banke, ki je v državni lasti, in odloge plačila davka od dohodkov pravnih oseb. Na splošno so ukrepi, ki jih je sprejela Bolgarija, v skladu s smernicami iz sporočila Komisije z dne 13. marca 2020. Polno izvajanje izrednih ukrepov in podpornih fiskalnih ukrepov ter nato preusmeritev fiskalnih politik v doseganje preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev, kadar bodo gospodarske razmere to dopuščale, bosta srednjeročno prispevala k ohranitvi vzdržnosti javnih financ.

(14)

Glede na pomladansko napoved Komisije 2020 in ob predpostavki nespremenjenih politik naj bi primanjkljaj sektorja država Bolgarije v letu 2020 znašal 2,8 % BDP, v letu 2021 pa 1,8 % BDP. Delež dolga sektorja država naj bi v letih 2020 in 2021 ostal pod 60 % BDP.

(15)

Komisija je 20. maja 2020 izdala poročilo, pripravljeno v skladu s členom 126(3) Pogodbe, ker naj bi Bolgarija v letu 2020 presegla prag primanjkljaja v višini 3 % BDP. Po oceni vseh pomembnih dejavnikov je v poročilu ugotovljeno, da je merilo glede primanjkljaja, kakor je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/97, izpolnjeno.

(16)

Bolgarija je 13. marca 2020 razglasila izredne razmere, in sicer za obdobje od 13. marca 2020 do 13. aprila 2020, nato pa jih je podaljšala do 13. maja 2020 ter pozneje nadomestila z izrednimi epidemiološkimi razmerami do 14. junija 2020. Bolgarski parlament je 6. aprila 2020 sprejel predlog spremembe državnega proračuna za leto 2020, ki ga je predložila vlada. Novi proračun predvideva državnoproračunski primanjkljaj v višini 3,5 milijarde BGN (2,9 % BDP) zaradi višjih odhodkov za ukrepe v zvezi s krizo in pričakovanega znižanja prihodkov v višini 2,4 milijarde BGN. Zgornja meja novih obveznic, ki jih lahko izda vlada, naj bi se povišala za petkrat, in sicer z 2,2 milijarde BGN na 10 milijard BGN. Bolgarija je za podporo zdravstvenemu sistemu in obravnavanje socialno-ekonomskih posledic pandemije mobilizirala finančni sveženj v skupni višini več kot 870 milijonov BGN v okviru več operativnih programov, ki se financirajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020.

(17)

V odziv na krizo zaradi COVID-19 je Bolgarija sprejela ukrep za podporo zaposlovanju, s katerim se zavezuje, da bo plačala 60 % dohodkov delavcev in njihovih prispevkov za socialno varnost za obdobje do treh mesecev, če delodajalec plača preostalo razliko in se zaveže, da bodo delavci obdržali zaposlitev. Delodajalec je tudi obvezan, da zagotovi, da bodo delavci obdržali zaposlitev za nadaljnje obdobje, ki je vsaj tako dolgo kot obdobje, za katerega je bila plačana subvencija. Upravičena so podjetja v sektorjih, ki so jih neposredno prizadele omejitve zaradi izrednih razmer. Kot je določeno v odloku št. 55 z dne 30. marca 2020, so upravičena tudi podjetja v drugih sektorjih, ki lahko dokažejo 20-odstotni upad prihodka v določenem obdobju v marcu 2020 v primerjavi z marcem 2019.

(18)

Kapital bolgarske razvojne banke je bil povečan za 700 milijonov BGN za podporo likvidnosti gospodarstva. Bankam je bilo za portfeljsko jamstvo, da bi zagotavljale prožnejše pogoje za poslovna posojila za podjetja, dodeljenih 500 milijonov BGN za jamstva za brezobrestna posojila do 4 500 BGN za ljudi, ki so jih podjetja dala na neplačani dopust, za samozaposlene pa 200 milijonov BGN. Bolgarska razvojna banka bo uvedla tudi jamstveno shemo v vrednosti 100 milijonov EUR za posojila za mala in srednja podjetja s financiranjem iz operativnega programa „Inovacije in konkurenčnost“ v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Upravljavec skladov finančnih instrumentov v Bolgariji je ponovno preučil svoj portfelj in svoje instrumente za podporo podjetjem prilagaja trenutnim gospodarskim razmeram. Bolgarska centralna banka je uvedla sveženj ukrepov v višini 9,3 milijarde BGN, ki so namenjeni ohranjanju odpornosti bančnega sistema in krepitvi njegove prožnosti, da bi se zmanjšali negativni učinki omejitev za državljane in podjetja.

(19)

Kriza zaradi COVID-19 je močno prizadela bolgarsko gospodarstvo, in sicer tako storitveni kot proizvodni sektor. Negativni učinek je bil še večji zaradi zmanjšanja povpraševanja in ponudbe ter motenj v globalnih vrednostnih verigah. Ukrepi, ki jih je vlada sprejela za obvladovanje izrednih razmer, lahko pomagajo ublažiti posledice krize, vendar bo za ohranjanje zaposlovanja in izboljšanje likvidnosti podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij ter samozaposlenih oseb, bistveno hitro in učinkovito izvajanje teh ukrepov. Pri oblikovanju in izvajanju teh ukrepov je treba upoštevati odpornost bančnega sektorja. V skladu s smernicami iz sporočila Komisije z dne 13. marca 2020 je Bolgarija odpravila prepoved izvoza osebne zaščitne opreme in vzpostavila t. i. zelene vozne pasove za hitra preverjanja na mejnih prehodih.

(20)

Kriza zaradi COVID-19 je dodatno obremenila bolgarski zdravstveni sistem, pri katerem je bila že prej opažena omejena dostopnost, ki izhaja iz nizkega javnega financiranja, omejenega kritja zdravstvenega zavarovanja, premajhnega števila medicinskih sester, ki se sicer povečuje, in neenakomerne regionalne porazdelitve zdravstvenih delavcev. Odpornost, dostopnost in zmogljivost bolgarskega zdravstvenega sistema je torej mogoče na splošno izboljšati. Bolnišnice bi se lahko razbremenile tako, da bi se več oskrbe (tako splošne kot specialistične) izvajalo ambulantno, tudi s posvetovanjem z zdravniki na daljavo, testiranje in zdravljenje pa bi moralo biti na voljo vsakomur, ne glede na status zdravstvenega zavarovanja. Na vsem ozemlju bi bilo treba zagotoviti ustrezen dostop do zdravstvenih delavcev in njihovih storitev, ki bo ustrezal potrebam prebivalstva. Povezava primarne, dolgotrajne in zunajbolnišnične oskrbe je ključna za starejše osebe in najranljivejše skupine.

(21)

Glede na spomladansko napoved Komisije 2020 naj bi se brezposelnost v letu 2020 povišala na 7,0 %, leta 2021 pa znižala na 5,8 %. Od razglasitve izrednih razmer brezposelnost hitro narašča v trgovinskih, namestitvenih in prehrambenih storitvah, proizvodnih sektorjih, v velikih mestih in med ljudmi z največ srednješolsko izobrazbo. Vlada je sprejela ukrepe za ohranitev delovnih mest, zlasti sheme skrajšanega delovnega časa, ki bi jih bilo treba hitro izvesti in dodatno okrepiti. Trenutni okvir, dosežen v sodelovanju s socialni partnerji, zagotavlja delodajalcem in delavcem, vključno s samozaposlenimi, obsežno podporo za preprečevanje nadaljnje izgube delovnih mest. Zmogljivosti in ukrepe, ki jih je uvedla agencija za zaposlovanje, bo treba okrepiti, da bodo kos negativnim učinkom na trgu dela. Nadaljnja prizadevanja v zvezi z aktivacijo, izpopolnjevanjem in ponovnim usposabljanjem bodo ključnega pomena za vrnitev ljudi na delo, hkrati pa je treba delovno silo pripraviti na izzive in priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija. Kriza zaradi COVID-19 bi lahko tudi občutno prizadela delavce v neformalnih zaposlitvah z omejenim dostopom do zdravstvenih storitev in socialne zaščite. S ciljno usmerjenimi ukrepi politike bi se lahko preprečilo nadaljnje pogrezanje nezaščitenih delavcev in najranljivejših skupin v revščino ter izboljšale njihove možnosti za preživljanje med okrevanjem.

(22)

Kriza zaradi COVID-19 ima nesorazmerne posledice za ranljive skupine in obstoječi socialni izzivi se bodo zaradi nje le še povečali. Delež oseb s tveganjem revščine ali socialne izključenost, je bil visok že pred krizo, zlasti med otroki, starejšimi, invalidi in Romi, s socialnimi transferji pa se je revščina zmanjševala le v omejenem obsegu. Dohodkovna neenakost je bila med najvišjimi v Uniji, učinek davčnega sistema in sistema socialnih prejemkov na zmanjševanje te neenakosti pa je bil med najmanjšimi. Kriza zahteva ukrepe za odpravo vrzeli, ki so bile opažene že v preteklih letih, zlasti glede sheme minimalnega dohodka, ki je pri odpravljanju revščine prejemnikov ena najmanj uspešnih v Uniji. Še vedno so pomembna vprašanja, kot so zagotavljanje socialne zaščite za vse, vključno z nestandardnimi delavci, samozaposlenimi osebami in gospodinjstvi z nizkimi dohodki, zagotavljanje dohodkovne podpore, hrane in ustreznih socialnih storitev ter zagotavljanje nujnih bivališč in podpore za brezdomce. Reforma socialnih storitev bi pripomogla k stabilizaciji sistema, medtem ko bi tesnejše sodelovanje med zdravstvenimi in socialnimi službami omogočilo boljši dostop do oskrbe za osebe, ki ne morejo skrbeti same zase, in za invalide. Mnoga romska gospodinjstva, ki so že pred krizo živela v veliki revščini, potrebujejo storitve mediacije ter osnovne storitve in podporo.

(23)

Okrepljeno zagotavljanje storitev na področju izobraževanja in usposabljanja ter bolje usposobljena delovna sila bi v srednjeročnem obdobju bistveno pripomogla k okrevanju ter spodbudila vključujočo in trajnostno rast. Bolgarija bi lahko nadalje izboljšala kakovost izobraževanja in usposabljanja ter njuno ustreznost glede na potrebe trga dela. Bolgarija sodi med države članice, v katerih je vpliv socialno-ekonomskega ozadja na učni dosežek največji. Vključevanje Romov v izobraževanje ostaja izziv, saj je zgodnje opuščanje šolanja še posebej visoko med Romi in na podeželju. Splošna raven digitalnih spretnosti in znanj je nizka pri vsem prebivalstvu (starost 16–74 let), med drugim tudi med mladimi (starost 16–19 let). Izboljšanje digitalnih spretnosti in znanj, na primer z boljšo uskladitvijo digitalnih vsebin na različnih stopnjah izobrazbe in v različnih učnih načrtih, bi lahko pripomoglo k prilagajanju spremembam trga dela, ki jih povzroča digitalizacija, in potrebam po delu na daljavo v digitalnem okolju. Še vedno je 11 % učencev in dijakov brez računalnikov in/ali dostopa do interneta in 2 000 učiteljev brez računalnikov. Trenutne razmere učenja na daljavo bi zato lahko še poglobile že tako velike razlike v izobraževanju in usposabljanju, kljub nekaterim nedavnim podpornim ukrepom. Nadaljnja prizadevanja za izboljšanje digitalnega znanja vseh učencev in dijakov ter njihovega dostopa do ustrezne tehnične infrastrukture bi imela dolgotrajen pozitiven učinek na njihov dostop do izobraževanja, kar velja zlasti za ranljive skupine, vključno z Romi, in bi pripomoglo k znižanju visoke stopnje njihovega osipa.

(24)

V krizi zaradi COVID-19 je prišel do izraza strateški pomen učinkovite javne uprave in dobro delujoče digitalne uprave, vključno z e-zdravjem in e-javnim naročanjem. Unija že podpira reforme na tem področju, vendar njihovo izvajanje napreduje prepočasi, kar negativno vpliva na učinkovitost javnega sektorja v obdobju omejitvenih ukrepov. Bolgarija zato zaostaja pri zagotavljanju e-storitev, pri čemer bi bilo treba spodbujati njihovo uporabo med državljani in podjetji. V celoti bo treba obravnavati tudi vprašanja, povezana s kibernetsko varnostjo in varnostjo kritične infrastrukture. V prihodnosti bo za zagotavljanje pravočasnega in učinkovitega izvajanja ukrepov za okrevanje ključnega pomena učinkovita javna uprava. Še naprej je zelo pomembno sodelovanje in usklajevanje na vseh ravneh države, tudi na področju javnih naročil, koncesij in nadzora trga. Večja regulativna predvidljivost in stabilnost, učinkovit nadzor nad politiko izvajanja in zmanjšanje upravnega bremena bi izboljšali poslovno okolje in spodbudili naložbe, kar bi pozitivno vplivalo na hitrost okrevanja.

(25)

Za pospešitev gospodarskega okrevanja bo pomembno dati prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbujati zasebne naložbe, med drugim z ustreznimi reformami. V krizi zaradi COVID-19 so prišle še bolj do izraza digitalizacija in inovacije, Bolgarija in zlasti njena MSP pa so na tem področju daleč pod povprečjem Unije. Pomemben primer tega je spekter, za katerega je bilo načrtovano, da bo dodeljen v pionirskih pasovih 5G, in ki ne izpolnjuje pogojev, da bi se storitve 5G zagotovile pravočasno in učinkovito. Še vedno niso rešene znane težave sistema raziskav in visokošolskega izobraževanja, kot so fragmentacija, pomanjkanje finančnih sredstev ter omejen prenos znanja in tehnologije. Ob tem bolgarsko gospodarstvo med vsemi gospodarstvi Unije porabi največ virov in energije ter proizvede največ izpustov toplogrednih plinov, zato ima zelo velike potrebe po naložbah na področju energije in razogljičenja, ki bi spodbudile prehod na podnebno nevtralnost, kakor je opisan v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Bolgarije.

(26)

Prizadevanja za preobrazbo in reševanje visoke energetske intenzivnosti Bolgarije in njenega velikega zanašanja na fosilna goriva ter neučinkovita poraba energije in virov so šele na začetni stopnji. V nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu je poudarjena zaveza Bolgarije, da do leta 2050 v okviru evropskega zelenega dogovora razogljiči svoje gospodarstvo, vendar je navedena tudi namera države, da bo do leta 2050 in še dlje uporabljala domače vire lignita. Pokritost in kakovost prometne infrastrukture v Bolgariji sta še vedno pod povprečjem Unije in vseevropsko prometno omrežje še ni dokončano. Mreža večmodalnih platform, nekateri železniški in cestni odseki ter evropski sistem za upravljanje železniškega prometa in inteligentni prometni sistemi so še vedno premalo razviti. Obravnavati je treba velike okoljske težave, ki zadevajo trajnostno rast in ki med krizo zaradi COVID-19 povzročajo dodatna zdravstvena tveganja. Bolgarija sodi med države članice z največjim številom smrti, povezanih z onesnaženjem, ravnanje z odpadki in skladnost s predpisi glede zbiranja in obdelave mestnih odpadnih voda pa je prav tako še vedno izziv. Načrtovanje programov Sklada za pravični prehod, ki je obravnavan v predlogu Komisije, za obdobje 2021–2027 bi Bolgariji lahko pomagalo nasloviti nekatere izzive, ki jih prinaša prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, zlasti na območjih iz Priloge D k poročilu o državi za leto 2020. To bi Bolgariji omogočilo, da navedeni sklad čim bolje izkoristi.

(27)

Pravilno delujoč insolvenčni okvir bo pomemben za okrevanje realnega sektorja v obdobju po krizi zaradi COVID-19, ko bi se lahko zelo povečalo število stečajev. Tak okvir bi tudi omogočil hitrejše reševanje nedonosnih posojil, kar bi omejilo njihovo nadaljnje kopičenje. Posledica neučinkovitosti insolvenčnega okvira so tudi počasni in dragi postopki v primeru insolventnosti. Junija 2019 je bil sprejet načrt za insolvenčni okvir, ki opredeljuje pomembne vrzeli. Bolgarija ga je začela izvajati in pripravlja naslednje korake, vključno z zakonodajnimi spremembami in dejavnostmi za razvoj zmogljivosti.

(28)

Bolgarija je leta 2019 sprejela več zakonov, namenjenih prenosu direktiv (EU) 2015/849 (7) in (EU) 2018/843 (8) Evropskega parlamenta in Sveta (četrta in peta direktiva o preprečevanju pranja denarja), vendar jih še ni začela izvajati. Nedavno zaključena nacionalna ocena tveganja kaže na šibkosti, ki jih je nujno treba zmanjšati, da bi se preprečilo pranje denarja in financiranje terorizma. Tveganja, ki se nanašajo na programe za pridobitev državljanstva z naložbo in virtualna sredstva, še niso bila ustrezno ocenjena. Pripraviti in izvajati je treba ukrepe, ki bodo zagotovili učinkovito uporabo okvira za preprečevanje pranja denarja s strani subjektov, ki so dolžni uporabljati določbe. Učinkovitost izvajanja in izvrševanje okvira za preprečevanje pranja denarja sta omejena in uporaba finančnih informacij ni zadostna.

(29)

Medtem ko se priporočila za posamezne države iz tega priporočila (v nadaljnjem besedilu: priporočila za posamezne države iz leta 2020) osredotočajo na blažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije COVID-19 in spodbujanje gospodarskega okrevanja, so priporočila za posamezne države iz leta 2019 zajemala tudi reforme, ki so bistvene za reševanje srednje- do dolgoročnih strukturnih izzivov. Priporočila za posamezne države iz leta 2019 še vedno veljajo in se bodo še naprej spremljala skozi celoten evropski semester v prihodnjem letu. To vključuje priporočila za posamezne države iz leta 2019 glede gospodarskih politik v zvezi z naložbami. Vsa priporočila za posamezne države iz leta 2019 bi bilo treba upoštevati pri strateškem načrtovanju financiranja v sklopu kohezijske politike po letu 2020, vključno z ukrepi za ublažitev posledic trenutne krize in izhodnimi strategijami v zvezi z njo.

(30)

Bolgarske banke na splošno poslujejo donosno in so dobro kapitalizirane. Čeprav se je delež nedonosnih posojil in predujmov v preteklih letih nekajkrat zmanjšal, je v tretjem četrtletju leta 2019 še vedno dosegal 7,2 % in je bil med največjimi v Uniji, kar velja zlasti za nefinančne družbe in banke v domači lasti, zato so še naprej pomembna prizadevanja za delovanje sekundarnih trgov nedonosnih posojil. Oblikovanje rezervacij za nedonosna posojila upada od konca leta 2018, občasno pa ga spremlja nezadostno oblikovanje rezervacij za obstoječa nedonosna posojila s prekoračitvijo zapadlosti v plačilo. Izčrpna ocena, ki jo je pripravila Evropska centralna banka, je razkrila potrebo po povečanju kapitala v dveh bankah. Dokapitalizacija je v zaključni fazi. Banke bi morale ob povečanem zagotavljanju likvidnosti za blaženje učinka krize zaradi COVID-19 in ponovnega zagona gospodarske rasti uporabljati ocene kreditnega tveganja in preudarne kreditne standarde, se posluževati dobrih praks vrednotenja in natančno poročati o kakršnem koli poslabšanju kakovosti sredstev.

(31)

Komisija spremlja napredek Bolgarije na področjih reforme sodstva in boja proti korupciji v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje. Ti področji posledično nista zajeti v priporočilih za posamezne države za Bolgarijo, vendar sta pomembni za razvoj pozitivnega socialno-ekonomskega okolja v državi. V zadnjem poročilu v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje iz oktobra 2019 je bilo ugotovljeno, da napredek Bolgarije zadošča za izpolnjevanje zavez, ki jih je država sprejela ob pristopu k Uniji. Bolgarija je izvedla obsežno reformo svojega pravnega okvira za boj proti korupciji, vendar so za pridobitev zaupanja javnosti potrebni zanesljivi rezultati v smislu pravnomočnih obsodb v zadevah korupcije na visoki ravni. Poleg tega so še vedno prisotni številni izzivi, zlasti glede zagotavljanja učinkovitih kazenskih preiskav, uravnoteženja delovne obremenitve med sodišči in racionalizacije lokalnih uradov državnega tožilstva. Po koncu mehanizma za sodelovanje in spremljanje bo spremljanje reform na nacionalni ravni zagotavljal svet za naknadno spremljanje, na ravni Unije pa bo zagotovljeno v okviru celovitega mehanizma za pravno državo, po potrebi pa tudi v okviru evropskega semestra.

(32)

Evropski semester določa okvir za nadaljnje usklajevanje ekonomskih politik in politike zaposlovanja v Uniji, ki lahko prispeva k trajnostnemu gospodarstvu. Države članice so v svojih nacionalnih reformnih programih za leto 2020 ocenile napredek pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, sprejetih na ravni OZN. Z zagotavljanjem polnega izvajanja priporočil za posamezne države iz leta 2020 bo Bolgarija prispevala k napredku pri doseganju navedenih ciljev trajnostnega razvoja in k skupnim prizadevanjem za zagotovitev konkurenčne trajnostnosti v Uniji.

(33)

V okviru evropskega semestra za leto 2020 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Bolgarije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2020. Prav tako je ocenila konvergenčni program za leto 2020, nacionalni reformni program za leto 2020 in ukrepanje glede priporočil za posamezne države, naslovljenih na Bolgarijo v preteklih letih. Komisija pri tem ni upoštevala le njihovega pomena z vidika vzdržne fiskalne in socialno-ekonomske politike v Bolgariji, temveč – spričo potrebe, da se splošno ekonomsko upravljanje Unije okrepi z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve – tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(34)

Svet je ob upoštevanju navedene ocene preučil konvergenčni program za leto 2020, njegovo mnenje (9) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj –

1.

2.

3.

4.