PRIPOROČILO SVETA

z dne 15. junija 2020

o oceni napredka vključenih držav članic pri izpolnjevanju obveznosti, prevzetih v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO)

(2020/C 204/01)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 46(6) Pogodbe,

ob upoštevanju Protokola št. 10 o stalnem strukturnem sodelovanju, vzpostavljenem na podlagi člena 42 Pogodbe o Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2017/2315 z dne 11. decembra 2017 o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in določitvi seznama vključenih držav članic (1),

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V točki (d) člena 4(2) Sklepa (SZVP) 2017/2315 je določeno, da Svet sprejema sklepe in priporočila o ocenjevanju prispevkov vključenih držav članic k izpolnjevanju dogovorjenih obveznosti v skladu z mehanizmom, opisanim v členu 6 navedenega sklepa.

(2)

V členu 6(3) Sklepa (SZVP) 2017/2315 je določeno, da na podlagi letnega poročila o PESCO, ki ga predstavi visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik), Svet enkrat letno preveri, ali vključene države članice še naprej izpolnjujejo večje obveznosti iz člena 3 navedenega sklepa.

(3)

V odstavku 15 Priporočila Sveta z dne 6. marca 2018 o časovnem načrtu za izvajanje PESCO (2) je določeno, da bi moral od leta 2020 naprej visoki predstavnik letno poročilo predstaviti marca ali aprila vsako leto, ob upoštevanju revidiranih in posodobljenih nacionalnih izvedbenih načrtov, ki jih vključene države članice predložijo januarja istega leta. V odstavku 16 navedenega priporočila je določeno, da bi moral Vojaški odbor Evropske unije zagotoviti vojaški nasvet in priporočila Političnemu in varnostnemu odboru, da bi lahko slednji do maja vsakega leta pripravil pregled Sveta o tem, ali vključene države članice še vedno izpolnjujejo večje obveznosti.

(4)

V odstavku 26 Priporočila Sveta z dne 15. oktobra 2018 o zaporedju posameznih stopenj izpolnjevanja večjih obveznosti, prevzetih v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO), in opredelitvi natančnejših ciljev (3) je določeno, da bi moral visoki predstavnik navedeno priporočilo upoštevati v letnem poročilu o PESCO, ki bo podpiralo ocenjevanje izpolnjevanja večjih obveznosti s strani posameznih vključenih držav članic.

(5)

V točki (c) člena 4(2) Sklepa (SZVP) 2017/2315 je določeno, da Svet sprejema sklepe in priporočila o posodabljanju in, po potrebi, okrepitvi večjih obveznosti, določenih v Prilogi k navedenemu sklepu, glede na dosežke v okviru PESCO, da se odrazi spreminjajoče se varnostno okolje Unije. Takšne odločitve se sprejmejo predvsem ob izteku faz iz točke (b) člena 4(2) Sklepa (SZVP) 2017/2315 na podlagi postopka strateškega pregleda, s katerim se ocenjuje izpolnjevanje obveznosti v okviru PESCO.

(6)

V odstavku 14 Priporočila Sveta z dne 14. maja 2019 o oceni napredka vključenih držav članic pri izpolnjevanju obveznosti, prevzetih v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) (4), je navedeno, da naj visoki predstavnik poleg tega, da opiše stanje izvajanja PESCO, vključno z izpolnjevanjem obveznosti posameznih vključenih držav članic v skladu z njihovimi nacionalnimi izvedbenimi načrti, v poročilu za leto 2020 navede tudi prve predloge glede postopka strateškega pregleda ob koncu prve faze PESCO (2018–2020), pri čemer naj upošteva druge ustrezne pobude EU, ki prispevajo k uresničevanju ravni ambicij Unije na področju varnosti in obrambe.

(7)	Visoki predstavnik je 15. aprila 2020 Svetu predložil letno poročilo o stanju izvajanja PESCO, tudi glede izpolnjevanja obveznosti vsake vključene države članice v skladu z njenim revidiranim in posodobljenim nacionalnim izvedbenim načrtom.

(8)	Svet bi moral na podlagi navedenega sprejeti priporočilo o oceni napredka vključenih držav članic pri izpolnjevanju obveznosti, prevzetih v okviru PESCO –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

I. Cilj in področje uporabe

Cilj tega priporočila je oceniti prispevke vključenih držav članic pri izpolnjevanju večjih obveznosti, prevzetih v okviru PESCO, in to na podlagi letnega poročila o stanju izvajanja PESCO, ki ga je 15. aprila 2020 pripravil visoki predstavnik (letno poročilo), ter v skladu z nacionalnimi izvedbenimi načrti, ki so jih predstavile vključene države članice.

Na podlagi priporočila, ki ga je Svet sprejel 14. maja 2019, letno poročilo vključuje tudi posebno poglavje o strateškem pregledu PESCO ob koncu prve faze PESCO (2018–2020) ter zagotavlja priporočila in predloge glede obveznosti, projektov in postopkov ter delovnih metod, ki so obravnavani v tem priporočilu.

II. Ugotovitve in ocena

Letno poročilo je trdna podlaga za oceno stanja izvajanja PESCO, med drugim tudi tega, kako posamezna vključena država članica izpolnjuje svoje obveznosti v skladu s svojim nacionalnim izvedbenim načrtom.

Vključene države članice s tem, ko obravnavajo sedanje in prihodnje varnostne in obrambne potrebe Evrope, zlasti s trenutnimi in prihodnjimi prizadevanji, da bi izpolnile svoje večje obveznosti, prispevajo k izboljšanju zmogljivosti Unije za zagotavljanje varnosti in njene strateške avtonomije ter utrditvi njene sposobnosti za sodelovanje s partnerji in zaščito državljanov.

Svet na splošno poudarja naslednje:

(a)

vključene države članice so potrdile pozitiven razvoj v smislu obveznosti glede proračunov za obrambo in odhodkov za naložbe v obrambo. Vendar je splošni napredek na tej stopnji še vedno skromen, in čeprav se vključene države članice soočajo s finančnimi izzivi, ki so posledica krize zaradi COVID-19, so spodbujene, naj dodelijo vire, potrebne za nadaljnji razvoj tega pozitivnega trenda v prihodnjih letih. Vključene države članice so prav tako spodbujene, naj še naprej prispevajo k pristopu evropskega sodelovanja (na primer z nabavo opreme ter raziskavami in tehnologijo na področju obrambe);

(b)

vključene države članice so močno spodbujene k temu, da pri svojih procesih nacionalnega obrambnega načrtovanja kot element za usmerjanje in odločanje bolj upoštevajo in bolje izkoristijo orodja EU za obrambno načrtovanje, kot so načrt za razvoj zmogljivosti, ki vključuje tudi rezultate procesa glavnega cilja, primeri strateškega okvira, usklajeni letni pregled na področju obrambe ter druge pobude, kot je evropski program za razvoj obrambne industrije, ali druge ustrezne instrumente EU. Svet v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je, da institucije, agencije in organi EU ter države članice EU dodatno izboljšajo skladnost med temi orodji in pobudami, pri čemer se zavedajo, da se razlikujejo med sabo in imajo različne pravne podlage;

(c)

vključene države članice se spodbuja, da dosežejo nadaljnji napredek pri izpolnjevanju obveznosti, povezanih z medsebojno prilagoditvijo svojih obrambnih sistemov, ter da redno pregledujejo načrte in cilje, katere je treba izpolnjevati, zlasti da bi imele pomembno vlogo pri razvoju zmogljivosti v Uniji, vključno v okviru usklajenega letnega pregleda na področju obrambe, pri čemer je treba upoštevati, da bodo za to potrebna vztrajna dolgoročnejša prizadevanja. Svet opozarja, da je v svojem priporočilu z dne 14. maja 2019 navedel, da se v primeru, ko se potrebe prekrivajo, skladnost rezultatov med usklajenim letnim pregledom na področju obrambe in načrtom za razvoj zmogljivosti na eni strani ter ustreznimi postopki v okviru Nata, na primer Natovim procesom obrambnega načrtovanja na drugi strani, že zagotavlja in se bo zagotavljala tudi v prihodnje, in to ob priznavanju različne narave obeh organizacij ter njunih pristojnosti in članstev. Svet spodbuja nadaljnje razprave med državami članicami o takšni skladnosti med navedenimi postopki, kadar je to potrebno;

(d)

da bi vključene države članice nujno izboljšale operativne rezultate, bi morale okrepiti svoja prizadevanja, kar zadeva obveznosti glede krepitve razpoložljivosti, zmogljivosti napotitve in interoperabilnosti sil, tudi tako, da bi v celoti zapolnile seznam pripadnikov bojnih skupin EU, podatkovno zbirko za hitro odzivanje in specifične operativne zahteve za misije in operacije v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP). Zlasti je pomembno, da bi se njihov prispevek k podpiranju misij in operacij v okviru SVOP izboljšal kvalitativno in kvantitativno, tudi v zvezi z najzahtevnejšimi misijami. Kar zadeva večjo obveznost v zvezi z ambicioznim pristopom vključenih držav članic glede skupnega financiranja vojaških misij in operacij v okviru SVOP, je izvajanje povezano s pregledom mehanizma Athena in vzpostavitvijo predlaganega evropskega mirovnega instrumenta s strani Sveta, o katerih trenutno razpravljajo države članice;

(e)

vključene države članice so v primerjavi s posodobljenimi nacionalnimi izvedbenimi načrti iz leta 2019 pokazale omejen napredek pri sprejemanju ukrepov za odpravo zmogljivostnih pomanjkljivosti, ugotovljenih v načrtu za razvoj zmogljivosti in usklajenem letnem pregledu na področju obrambe, vključno z oceno uresničevanja zmogljivostnih ciljev z visoko učinkovitostjo, in bi zato morale razmisliti o večjih prizadevanjih, da bi pri nacionalnem načrtovanju prednostno v večji meri uporabljale pristop evropskega sodelovanja. Navesti bi morale tudi, kako njihovi projekti za razvoj zmogljivosti krepijo tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe;

(f)	vključene države članice morajo še okrepiti svoja prizadevanja za izpolnitev obveznosti glede udeležbe, kjer je to ustrezno, v večjih skupnih ali evropskih programih opremljanja v okviru Evropske obrambne agencije.

Glede na ugotovitve in priporočila iz letnega poročila v zvezi s posameznimi nacionalnimi izvedbenimi načrti je vsaka vključena država članica spodbujena, naj nadaljuje svoja prizadevanja in ustrezno pregleda svoj prispevek k izpolnjevanju večjih obveznosti.

Ob upoštevanju dejstva, da je namen PESCO prispevati k uresničevanju ravni ambicij Unije na področju varnosti in obrambe, vključno v zvezi z najzahtevnejšimi misijami, je treba storiti še več, da se opredelijo „kompaktne in kompletne skupne bojne sile“ v skladu s parametri, navedenimi v skupnem obvestilu PESCO.

Glede na to, da imajo države članice samo „enoviti nabor sil“, ki jih lahko uporabijo v različnih okvirih, bo razvoj zmogljivosti držav članic v okvirih EU prispeval tudi h krepitvi obrambnih zmogljivosti, ki bi lahko bile na voljo drugim okvirom, tudi Združenim narodom in Natu.

III. Nacionalni izvedbeni načrti

Čeprav se je kakovost informacij, zagotovljenih v nacionalnih izvedbenih načrtih, na splošno izboljšala, so vključene države članice pozvane, naj dodatno izboljšajo kakovost in zagotovijo ustrezno raven razčlenjenosti zagotovljenih informacij, pri tem pa dajo poseben poudarek razvoju namenskih, v prihodnost usmerjenih načrtov o tem, kako nameravajo prispevati k izpolnjevanju večjih obveznosti in natančnejših ciljev PESCO. Nacionalni izvedbeni načrti bi morali biti pomembna podlaga za politični nadzor, ohranjanje zagona in zagotavljanje preglednosti med vključenimi državami članicami, zato Svet poudarja, da je treba izboljšati njihovo politično razsežnost, da bi olajšali razprave na politični ravni o napredku, doseženem v zvezi z večjimi zavezami.

10.

Vključene države članice naj še naprej sodelujejo v dvostranskih dialogih s sekretariatom PESCO o pregledu in posodobitvi svojih prihodnjih nacionalnih izvedbenih načrtov ter z namenom medsebojnega zagotavljanja preglednosti in nadaljnjega razvoja skladnosti in doslednosti v zvezi z informacijami, zahtevanimi in posredovanimi v okviru PESCO.

IV. Projekti PESCO

11.

Večina od 47 projektov, ki se razvijajo v okviru PESCO, velja za prispevek k izvajanju prednostnih nalog za razvoj zmogljivosti EU, pri čemer 24 projektov neposredno obravnava zmogljivostne cilje z visoko učinkovitostjo, 12 projektov pa posredno. Trije projekti so že dosegli začetno operativno zmogljivost, 23 projektov pa bo začetno operativno zmogljivost predvidoma doseglo v časovnem okviru 2020-2023. Kljub temu več kot dve tretjini (30) projektov ostaja v fazi oblikovanja idej, vključno z nekaterimi, ki so bili vzpostavljeni že v marcu in novembru 2018.

12.

Vključene države članice se spodbuja, da se na podlagi poročil Svetu z dne 28. februarja 2020 o napredku projektov PESCO osredotočijo na hitro in učinkovito izvajanje svojih projektov, da bi dosegle pričakovane rezultate in produkte ter s tem izpolnile večje obveznosti. Vključene države članice se spodbuja tudi k okrepitvi in pospešitvi postopkov, ki vodijo k sprejetju projektnih dogovorov, da bi hitreje dosegli večjo jasnost in gotovost v zvezi z novimi projekti. Svet tudi opozarja, da je treba utrditi proces pregledovanja napredka projektov PESCO, in sicer z jasnimi, ciljno usmerjenimi in preglednimi merili, oblikovanimi v tesnem sodelovanju z vključenimi državami članicami. Nadalje poudarja, da bi bilo treba v primeru, ko članice projekta ugotovijo, da se projekti soočajo s težavami pri doseganju rezultatov, te projekte dinamizirati ali ukiniti, da se zagotovita ustreznost in verodostojnost vseh projektov PESCO.

13.

Svet meni, da bi bilo treba za boljše ocenjevanje napredka projektov in opredelitev sinergij organizirati namenske delavnice o upravljanju projektov PESCO in dogodke o napredku projektov, da se olajša nadaljnja razprava med vključenimi državami članicami. Svet prav tako priznava potrebo po boljšem skupnem razumevanju pogojev in opredelitev, povezanih z razvojem in upravljanjem projektov. Poleg tega bi moral sekretariat PESCO še naprej zagotavljati strokovno znanje na zahtevo in lajšati sodelovanje z drugimi akterji EU glede morebitnih sinergij z drugimi instrumenti in pobudami EU, oblikovanimi znotraj drugih ustreznih institucionalnih okvirov EU, da se zagotovita preglednost in vključenost ter preprečijo nepotrebna podvajanja.

14.

Svet poudarja, da bi bilo treba razmisliti o povezovanju, združevanju ali grupiranju projektov, da bi povečali sinergije, njihov učinek in uspešnost, prihranili vire in preprečili podvajanje, kadar je to potrebno in ko se članice projekta, ob upoštevanju podporne vloge sekretariata PESCO, o tem dogovorijo.

15.

Da bi opredelili predloge za prihodnje projekte PESCO, Svet priporoča, da se kot izhodišče še naprej uporabljajo dogovorjene prednostne naloge za razvoj zmogljivosti EU, ki izhajajo iz načrta za razvoj zmogljivosti in ki vključujejo zmogljivostne cilje z visoko učinkovitostjo, ter da se povezani primeri strateškega okvira uporabijo kot smernice za izvajanje. Poleg tega bi se morali opreti na ugotovitve iz zbirne analize v okviru usklajenega letnega pregleda na področju obrambe in poročila o usklajenem letnem pregledu na področju obrambe, da bi se vključenim državam članicam pomagalo opredeliti možnosti za skupne projekte, tudi na operativnem področju. Svet poudarja, da bi lahko imeli primerni projekti PESCO koristi od prihodnjega financiranja iz Evropskega obrambnega sklada, če bi bili do tega upravičeni.

16.

Medtem ko se vključene države članice spodbuja, naj še naprej vlagajo predloge za projekte, ki zajemajo širok nabor tem, Svet tudi poziva, da predložijo predloge za projekte, ki so bolj operativno usmerjeni in imajo bolj kratkoročen učinek na podlagi že obstoječih zmogljivosti. V ta namen se lahko z vključenimi državami članicami razvijejo bolj izpopolnjena ali dodatna merila za izbor bolj dodelanih predlogov za projekte, ki neposredno prispevajo k zmanjševanju vrzeli, ugotovljenih v načrtu za razvoj zmogljivosti, vključno z zmogljivostnimi cilji z visoko učinkovitostjo.

17.

Svet v skladu s svojimi sklepi o varnosti in obrambi v okviru globalne strategije EU iz junija 2019 pričakuje čimprejšnje sprejetje sklepa Sveta o splošnih pogojih, pod katerimi bi bile lahko tretje države izjemoma povabljene k sodelovanju pri posameznih projektih PESCO, v skladu s točko (g) člena 4(2) in členom 9 Sklepa (SZVP) 2017/2315, smernicami, navedenimi v uradnem obvestilu PESCO, in Sklepom Sveta (SZVP) 2018/909 (5) o določitvi skupnih pravil za upravljanje projektov PESCO.

V. Strateški pregled PESCO

18.

Decembra 2019 se je začel proces strateškega pregleda PESCO, ki ga izvajajo vključene države članice in s katerim se ocenjuje izvajanje večjih obveznosti PESCO, kot je določeno v Sklepu (SZVP) 2017/2315. Predlogi in priporočila, navedeni v delu V, temeljijo na različnih razpravah in prispevkih vključenih držav članic, vključno s priporočili iz letnega poročila.

Obveznosti

19.

Svet poudarja, da se je sedanji sklop večjih obveznosti izkazal za trdne smernice za zagotovitev doslednega izvajanja PESCO in se zato v tej fazi ne bi smel spreminjati. Vendar Svet tudi opozarja, da je treba okrepiti prizadevanja za izpolnitev teh večjih obveznosti.

20.

Svet poleg tega poudarja, da se morajo vključene države članice v okviru procesa strateškega pregleda PESCO v tem letu dogovoriti o ciljih in konkretnih rezultatih za naslednjo fazo PESCO (2021–2025), pri čemer je treba upoštevati tudi nova področja sodelovanja glede na spreminjajoče se varnostne razmere, zlasti, a ne omejeno na podnebne spremembe, preprečevanje hibridnih groženj, kibernetsko varnost, umetno inteligenco, vidike, povezane z vesoljem, energetsko varnost in pomorsko varnost, pa tudi o oprijemljivih rezultatih z vidika zmogljivosti in operativnega vidika. Prav tako bi bilo treba upoštevati opredeljene srednje- in dolgoročne posledice ter izzive, ki jih predstavlja odzivanje na zahtevne izredne razmere, kot so pandemije, ki bi jih bilo mogoče obravnavati v okviru PESCO. Pri reviziji in posodobitvi Priporočila Sveta z dne 15. oktobra 2018 v zvezi z natančnejšimi cilji bi bilo treba upoštevati vse zgoraj našteto. Svet v okviru tega procesa poudarja, da je treba uporabiti strateški pregled PESCO za opredelitev tistih projektov, ki bodo začeli zagotavljati konkretne rezultate do leta 2025.

21.

Svet poudarja, da bi bilo treba dodatno preučiti možnosti za boljše spremljanje izpolnjevanja vseh večjih obveznosti, tudi na politični ravni in v okviru Političnega in varnostnega odbora (PVO), zlasti, kadar je napredek ocenil visoki predstavnik, Svet pa ga je označil za nezadostnega, in sicer glede operativnih obveznosti ter obveznosti, povezanih s pristopom evropskega sodelovanja. Spodbujajo se tudi nadaljnje razprave o kazalnikih napredka, ki bi lahko vključenim državam članicam pomagali pri načrtovanju izpolnjevanja večjih obveznosti in olajšali ocenjevanje napredka, kot je opisano v odstavku 2 Priporočila Sveta z dne 15. oktobra 2018.

22.

Svet poudarja, da se lahko obravnavajo in dodatno preučijo možnosti za inovativne spodbude za pospeševanje izpolnjevanja operativnih obveznosti PESCO, s posebnim poudarkom na izboljšanju razpoložljivosti, zmogljivosti napotitve in interoperabilnosti sil za misije in operacije v okviru SVOP. Poudarja, da bi bilo pri tem treba upoštevati tudi tekoče delo in prispevati k prihodnjim prizadevanjem glede skupnega financiranja vojaških operacij in misij v okviru SVOP.

23.

Svet poudarja, da bi morale razprave o strateškem kompasu in njegova analiza ogroženosti na ravni EU, ki mora biti opravljena do konca leta 2020, voditi k jasnejši usmeritvi za pobude EU, kot je PESCO. Ta potrebni proces bi lahko poleg tega prispeval k razvoju skupne evropske varnostne in obrambne kulture, ki bi temeljila na naših skupnih vrednotah in ciljih ter upoštevala specifično naravo varnostnih in obrambnih politik držav članic.

24.

Svet priznava, da si je treba še naprej prizadevati, tudi v okviru strateškega pregleda PESCO, za zagotavljanje skladnosti in usklajevanja različnih obrambnih pobud EU (usklajenega letnega pregleda na področju obrambe, PESCO in prihodnjega Evropskega obrambnega sklada), ki jih natančno politično spremljajo in usmerjajo države članice, tudi na ministrski ravni, hkrati pa priznava, da so te pobude različne in imajo različne pravne podlage.

Projekti

25.

Svet poudarja, da bi moral biti projektni cikel PESCO usklajen s ciklom usklajenega letnega pregleda na področju obrambe, da bi se njegove ugotovitve in priporočila uporabili kot pokazatelj priložnosti za skupne projekte ter da bi se vključenim državam članicam zagotovil izboljšan okvir za predložitev ambicioznejših predlogov za projekte, tudi na operativnem področju. Poleg tega so rezultati procesa glavnega cilja posebnega pomena za misije in operacije v okviru SVOP, kar bi bilo treba upoštevati pri predlaganju novih projektov PESCO, da bi okrepili izpolnjevanje operativnih obveznosti. Na podlagi teh ugotovitev bi se moral opredeliti cikel predložitve projektov, pri čemer bi bilo treba upoštevati ravnovesje med upravnim bremenom ter rezultati in kakovostjo projektov PESCO.

Postopki

26.

Svet glede cikla nacionalnih izvedbenih načrtov poziva sekretariat PESCO, naj zagotovi podrobne možnosti o tem, kako izboljšati skladnost med cikli nacionalnih izvedbenih načrtov v okviru PESCO in usklajenim letnim pregledom na področju obrambe ter procesom glavnega cilja. Cilj tega bi moral biti tudi zmanjšanje upravnega bremena in izboljšanje kakovosti nacionalnih izvedbenih načrtov, ob hkratnem zagotavljanju primerne ravni podrobnosti. Svet poudarja, da je istočasno treba zagotoviti potreben politični zagon in vlogo Sveta, da na letni ravni zagotavlja strateško usmeritev in smernice za PESCO. Svet bi moral razmisliti tudi o možnosti prilagoditve rokov za vključene države članice za oddajo dokumentov PESCO, tudi v zvezi z oddajo nacionalnih izvedbenih načrtov in predlogov za projekte.

VI. Nadaljnji koraki

27.

Svet poziva:

—

sekretariat PESCO, naj v letu 2020 pripravi in organizira namenske delavnice z vključenimi državami članicami, da bi se nadalje izboljšali povezani procesi PESCO (med drugim prihodnji nacionalni izvedbeni načrti v okviru PESCO, cikli projektov in procesov ter skladnost med nacionalnimi izvedbenimi načrti in usklajenim letnim pregledom na področju obrambe ter procesom glavnega cilja) in opredelili ključni cilji politike v okviru PESCO za obdobje 2021–2025 pri pripravi prilagajanja zaporedja/natančnejših ciljev,

—	sekretariat PESCO, naj predstavi možnosti za izboljšanje nadaljnjih ukrepov in preuči možnost spodbud za izpolnitev nekaterih obveznosti, ki jih vključene države članice niso zadovoljivo izpolnile,

—	sekretariat PESCO, naj do konca leta 2020 predloži dokument za potrditev, da bi se dokončal strateški pregled PESCO, ter

—	vključene države članice, naj pregledajo svoje nacionalne izvedbene načrte, da bi jih po potrebi posodobile.

V Bruslju, 15. junija 2020

Za Svet

Predsednica

A. METELKO-ZGOMBIĆ

(1) UL L 331, 14.12.2017, str. 57.

(2) UL C 88, 8.3.2018, str. 1.

(3) UL C 374, 16.10.2018, str. 1.

(4) UL C 166, 15.5.2019, str. 1.

(5) Sklep Sveta (SZVP) 2018/909 z dne 25. junija 2018 o določitvi skupnih pravil za upravljanje projektov PESCO (UL L 161, 26.6.2018, str. 37).