Resolucija Sveta o izobraževanju in usposabljanju v evropskem semestru: zagotavljanje informiranih razprav o reformah in naložbah

(2020/C 64/01)

SVET EVROPSKE UNIJE –

opozarjajoč na politično ozadje tega vprašanja, opisano v prilogi,

OPOZARJAJOČ, DA:

—

je evropski semester proces upravljanja, ki predvsem pomaga državam članicam usklajevati gospodarsko, zaposlitveno in fiskalno politiko; so zato v njegovem okviru v skladu s strategijo Evropa 2020 obravnavane tudi strukturne reforme na drugih področjih politik – kot sta izobraževanje in usposabljanje –, ki lahko spodbujajo ustvarjanje delovnih mest, rast in konkurenčnost ter imajo pozitiven učinek prelivanja;

—	so ministri in ministrice za izobraževanje kmalu po vzpostavitvi okvira evropskega semestra poudarili, da so pripravljeni prispevati k izvajanju strategije Evropa 2020 in evropskega semestra. V zadnjem desetletju je to potekalo v različnih oblikah in je bilo izraženo na različne načine;

—

je ob koncu strateškega obdobja 2020 in v prihodnosti treba okrepiti prispevek sektorja izobraževanja in usposabljanja k razpravam v okviru evropskega semestra, da bi zagotovili z dokazi podkrepljene razprave o reformah in naložbah v izobraževanje in usposabljanje, ne da bi postopek zaradi tega postal prezapleten ali zahtevnejši z upravnega vidika;

—	so pri evropskem sodelovanju, povezanim z izobraževanjem in usposabljanjem, obravnavani skupni izzivi na tem področju, ob spoštovanju načela subsidiarnosti in pristojnosti držav članic, kar je treba na podoben način upoštevati tudi v procesu evropskega semestra;

IN GLEDE NA:

—	novo strategijo za rast – evropski zeleni dogovor – vključevanje trajnosti v vse politike Unije, tudi v izobraževanje in usposabljanje;

—

letno strategijo za trajnostno rast za leto 2020, ki je evropski semester preusmerila v trajnostni razvoj, in pozornost, ki jo namenja naslednjim ciljem:

—	izboljšanju inkluzivnosti in kakovosti sistemov izobraževanja in usposabljanja, da bi spodbujali vključenost vseh ljudi v družbe prihodnosti;

—	obravnavanju vrzeli v digitalnih znanjih in spretnostih;

—	potrebnim reformam začetnega izobraževanja in usposabljanja, s katerimi bi lahko obrnili trend vse večjega deleža manj uspešnih učencev pri branju, matematiki in naravoslovju;

—	razvoju celovitih strategij za pridobivanje znanja in spretnosti, usmerjenih v individualne potrebe po dodatnem strokovnem izpopolnjevanju in preusposabljanju;

—	podpori, namenjeni odraslim delavcem, pri razvoju širšega nabora znanj in spretnosti na višji ravni;

—	zmanjšanju zgodnjega opuščanja šolanja ter izboljšanju kakovosti in privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

—	naložbam v razvoj znanj in spretnosti ter kakovostno izobraževanje in usposabljanje, da bi omogočili večjo produktivnost in inovativnost, kar je pomembno tudi za spodbujanje pravičnosti, vključevanja in zagotavljanja kohezije v Uniji;

—	izboljšanju kakovosti javnih financ, zlasti na področjih, ki spodbujajo dolgoročno rast, vključno z izobraževanjem;

—

prvo skupno orientacijsko razpravo ministrov in ministric za finance in izobraževanje z naslovom „Trdna gospodarska osnova za Evropo: prizadevanje za učinkovitost, uspešnost in kakovost izobraževanja in usposabljanja“ v Bruslju 8. novembra 2019, na kateri so ministri:

—	izpostavili človeški kapital kot ključni dejavnik za krepitev gospodarske rasti, konkurenčnosti, zaposljivosti, socialne kohezije in vključenosti, pa tudi odpornosti družb;

—	poudarili, da je treba pospešiti uspešno in učinkovito vlaganje v izobraževanje in usposabljanje, znanja in spretnosti ter kompetence z vidika kakovosti, količine, inkluzivnosti in pravičnosti;

—	izpostavili širši učinek prelivanja naložb v izobraževanje in usposabljanje, ki pozitivno vpliva na sedanjo in prihodnjo porabo na področjih, kot so zaposlovanje, zdravstveno varstvo in socialne storitve, kar omogoča socialno pravičnost in blaginjo.

PRIZNAVA NASLEDNJE:

Kar zadeva napredek pri doseganju meril za izobraževanje in usposabljanje iz ET 2020 (1), so bili na ravni Unije že doseženi tisti, ki se nanašajo na terciarno izobraževanje ter vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Poleg tega so skoraj dosežena merila glede števila novih diplomantov in zmanjšanja deleža števila mladih, ki zgodaj opustijo šolanje. Kljub temu pa so še vedno izziv merila v zvezi s podpovprečnimi dosežki 15-letnikov v okviru raziskave PISA in izobraževanjem odraslih (2).

2.	Napredek Unije pri doseganju meril iz ET 2020 je pomemben prispevek k uresničevanju prvega načela evropskega stebra socialnih pravic (3) in cilja Združenih narodov glede trajnostnega razvoja št. 4 (4).

UGOTAVLJA NASLEDNJE:

V zadnjem desetletju je bilo v okviru politike evropskega semestra vsebinsko več pozornosti namenjene izzivom in ciljem, povezanim z izobraževanjem in usposabljanjem, kar se odraža v večjem številu s tem povezanih priporočil za posamezne države. (5) Število držav članic, ki prejemajo takšna priporočila, se je postopoma povečalo, tako da je bilo v ciklu evropskega semestra v letu 2019 vključenih vseh 28 držav članic.

V ciklu evropskega semestra v letu 2019 je bila v poročila za posamezne države vključena nova priloga, v kateri so bila predstavljena predhodna mnenja služb Komisije o prednostnih področjih za naložbe v okviru evropskega semestra in financiranju kohezijske politike za obdobje 2021–2027, kar med drugim odraža potrebo po dajanju prednosti naložbam v izobraževanje in usposabljanje.

5.	Nekateri trendi v izobraževanju in usposabljanju, povezani z evropskim stebrom socialnih pravic, se spremljajo v okviru pregleda socialnih kazalnikov.

MENI NASLEDNJE:

Izobraževanje in usposabljanje sta bistvena za prihodnjo trajnostno rast, konkurenčnost in zaposlovanje, razvoj ključnih kompetenc (6) ter spodbujanje mobilnosti in vseživljenjskega učenja pa sta pomembna za razvoj človeškega kapitala. Poleg tega kakovostno in inkluzivno izobraževanje ter odzivanje na potrebe trga dela omogočata osebno izpolnitev, socialno kohezijo in vključujoče družbe.

Treba je uporabljati celostni pristop ter razvijati in izvajati celovite strategije in politike za vseživljenjsko učenje ter pri tem upoštevati učenje v vseh kontekstih in pogojih – tj. formalno, neformalno in priložnostno učenje – in na vseh ravneh: od predšolske vzgoje in splošnega šolskega izobraževanja do visokošolskega izobraževanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih.

8.	Naložbe v izobraževanje in usposabljanje so najučinkovitejše naložbe v ljudi in prihodnost, socialne in ekonomske koristi uspešnih in učinkovitih naložb v izobraževanje in usposabljanje za posameznike, delodajalce in celotno družbo so nesporne.

Strateški okvir za sodelovanje ET 2020 zagotavlja možnosti za strokovne in analitične medsebojne izmenjave med državami članicami. Poleg tega podpira izvajanje strategije Evropa 2020 z informiranimi političnimi razpravami o izzivih in prednostnih nalogah v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem, tudi tistimi, ki so opredeljeni v evropskem semestru.

10.

Izobraževanje in usposabljanje sta imela pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020, saj dve merili iz ET 2020 predstavljata krovna cilja strategije Evropa 2020 na področju izobraževanja (zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja in povečanje deleža prebivalstva s terciarno izobrazbo). Poleg tega je proces ET 2020 vključen v evropski semester s celovitimi tematskimi podatki in podatki za posamezne države, ki se zagotavljajo letno v Pregledu izobraževanja in usposabljanja.

11.

Merila iz ET 2020 je mogoče obravnavati kot dragoceno gibalo politike in so lahko, skupaj z izmenjavo najboljših praks med državami članicami, navdih in spodbuda za razvoj in izvajanje reform na področju izobraževanja in usposabljanja, ki omogočajo spremembe politike. Dejavnosti vzajemnega učenja, medsebojni pregledi in medsebojno strokovno svetovanje v okviru ET 2020, ki so dragocene priložnosti za učenje in pregled politike, so lahko koristni pri zagotavljanju podpore posameznim državam ali skupinam držav članic pri odzivanju na vprašanja, ki so bila opredeljena tudi v okviru evropskega semestra.

12.

Misije za ugotavljanje dejstev, ki jih organizira Komisija, so lahko za Komisijo dodatna priložnost, da izboljša faktično in analitično razumevanje prednostnih nalog na področju izobraževanja in usposabljanja ter posebnosti in razvoja politik v državah članicah in posledično natančneje odrazi resnično sliko.

POUDARJA NASLEDNJE:

13.

Pri uresničevanju meril iz ET 2020 je bil na ravni Unije dosežen obetaven, vendar neenakomeren napredek, saj so države članice napredovale različno hitro in v različni meri. Za utrditev napredka in nadaljnje izboljšave bodo glede na nacionalne okoliščine potreba dodatna in ponovna prizadevanja. Bistveno je, da si države članice še naprej prizadevajo za še večjo kakovost, pravičnost, inkluzivnost in pomembnost izobraževanja in usposabljanja.

14.

Za uspešno izvedbo reform izobraževanja in usposabljanja ter za to, da se pokažejo oprijemljivi rezultati, je potreben zadosten čas, kar je pogosto dlje, kot traja letni cikel spremljanja v okviru evropskega semestra. Pri pripravi priporočil za posamezne države je bistveno, da se prizna odgovornost držav članic in omogoči prožnost pri oblikovanju reform, pa tudi dovolj časa in priložnosti za njihovo izvedbo in ovrednotenje.

15.

V razpravah o reformah izobraževanja in usposabljanja v okviru evropskega semestra je treba zagotoviti ustrezno upoštevanje konteksta, pa tudi razumevanje nacionalnih izzivov in že sprejetih reformnih ukrepov. Toda dvostransko poročanje in poročanje o nadaljnjih ukrepih v povezavi z analizo nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja ter ustreznih odzivov politike v okviru misij za ugotavljanje dejstev bi moralo biti jedrnato in kratko, da ne bi ustvarjali dodatnega upravnega bremena.

16.

Da bi ohranili konkurenčno prednost gospodarstva Unije in državljankam in državljanom zagotovili blaginjo ter jim omogočili, da uresničijo svoj potencial, potrebujemo zadostne in učinkovite naložbe v izobraževanje in usposabljanje. Da bi podkrepili ekonomsko in socialno upravičenost izobraževanja in usposabljanja, potrebujemo dostopnejše in primerljivejše podatke, poleg tega pa si moramo bolj prizadevati za razvoj skupnih meril in zanesljivih metodologij, s katerimi bomo merili učinkovitost naložb.

17.	Sredstva Unije bi morala biti še naprej pomemben instrument za podporo modernizaciji sistemov izobraževanja in usposabljanja ter odzivanje na nacionalne in regionalne izzive, opredeljene v procesu evropskega semestra, pa tudi na druge izzive in potrebe, ki so jih opredelile države članice.

SE STRINJA GLEDE NASLEDNJEGA:

18.

Šestmesečno predsedstvo Sveta EU bi moralo zagotoviti, da se bo na področju izobraževanja in usposabljanja nadaljevalo delo v zvezi z vprašanji, ki zadevajo evropski semester, s pravočasno pripravo prispevka z zvezi s temi vprašanji, po potrebi tudi tako, da:

—

spodbuja dialog na politični in tehnični ravni, morda tudi na skupnih ministrskih sestankih, na katerih bi v orientacijskih razpravah obravnavali medsektorska vprašanja, ki zadevajo izobraževanje in usposabljanje, na primer vprašanja, povezana z raziskavami, zaposlovanjem ali naložbami v človeški kapital in izobraževalno infrastrukturo;

—

preuči, ali bi lahko sestanki skupine na visoki ravni za izobraževanje in usposabljanje služili kot forum za neuradne razprave o vprašanjih, ki zadevajo evropski semester. O napredku, doseženem pri odzivanju na priporočila za posamezne države, bi lahko razpravljal tudi Odbor za izobraževanje, s poudarkom na medsektorskih vprašanjih, ki zadevajo več držav članic, in s soglasjem zadevnih držav članic;

—	redno in pravočasno poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o vprašanjih, ki zadevajo izobraževanje in usposabljanje, v povezavi s specifičnimi mejniki evropskega semestra, kot so na primer navedene v letni strategiji za trajnostno rast in poročilih za posamezne države.

19.

Da bi omogočili bolj smiselno in bolje informirano razpravo o reformah in naložbah v izobraževanje in usposabljanje, bi bilo treba v okviru obstoječega upravljanja evropskega semestra okrepiti sodelovanje med sektorjema izobraževanja in usposabljanja ter drugimi sektorji, ki jih zadevajo ista vprašanja politike. To bi lahko podprli z izboljšanjem dialoga med Odborom za izobraževanje in Odborom za zaposlovanje ter (po potrebi in glede na zadevno vprašanje) drugimi odbori, ki imajo pomembno vlogo v evropskem semestru. Šestmesečno predsedstvo Sveta EU bi moralo v zvezi s tem nadalje preučiti:

—	ali bi lahko Odbor za izobraževanje in Odbor za zaposlovanje, kadar je to ustrezno, sodelovala pri večstranskih pregledih priporočil za posamezne države, ki zadevajo izobraževanje in usposabljanje, ter pri temah, ki so v skupnem interesu in so pomembne za proces evropskega semestra;

—	kako bi lahko Odbor za izobraževanje pomagal Odboru za zaposlovanje pri preučevanju osnutkov priporočil za posamezne države, upoštevajoč dodano vrednost, ki jo ima boljši vpogled v politike držav članic na področju izobraževanja in usposabljanja;

—	ali bi lahko Odbor za izobraževanje, če je potrebno in primerno, za Odbor za zaposlovanje pripravil pisne prispevke v zvezi s smernicami za zaposlovanje, kar zadeva vprašanja, povezana z izobraževanjem in usposabljanjem;

—

kako bi lahko zagotovili pravočasno izmenjavo informacij in skupno načrtovanje v zvezi s predvidenimi prednostnimi nalogami in ukrepi ter rezultati, ki so jih dosegli odbori, zlasti med predsednikoma Odbora za izobraževanje in Odbora za zaposlovanje, upoštevajoč časovni okvir procesa evropskega semestra;

—

kako bi lahko predsednike odborov, ki imajo pomembno vlogo v evropskem semestru, zlasti predsednika Odbora za zaposlovanje, spodbudili, da bi se udeleževali sej Odbora za izobraževanje, kadar bi bilo to potrebno, na primer na začetku in koncu cikla evropskega semestra, da bi poročali o trenutnem stanju in razvoju na področju izobraževanja in usposabljanja.

IN SE ZAVEZUJE, DA:

20.	si bo še naprej prizadeval za izboljšanje kakovosti, pravičnosti, inkluzivnosti in pomembnosti izobraževanja in usposabljanja za trg dela, vključno z razvojem celostnih strategij za znanja in spretnosti ter vseživljensko učenje, kadar je to primerno in glede na nacionalne okoliščine;

21.

bo še naprej prispeval k evropskemu semestru in uresničevanju nove strategije za rast – evropskega zelenega dogovora – v povezavi z vprašanji izobraževanja in usposabljanja, da bi izboljšali prepoznavnost izobraževanja in usposabljanja ter zavedanje, da imata vlogo spodbujevalne strukturne politike;

22.	bo še naprej spremljal napredek pri uresničevanju skupno dogovorjenih ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja na ravni Unije, pri čemer bi se rezultati tega spremljanja po potrebi lahko vključili v proces evropskega semestra.

POZIVA KOMISIJO, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:

23.	obvešča Odbor za izobraževanje o časovnem okviru evropskega semestra, vključno z njegovimi mejniki;

24.

v tesnem sodelovanju z državami članicami še naprej promovira Pregled izobraževanja in usposabljanja, tudi njegov prispevek h krepitvi dokazov v povezavi z izobraževanjem in usposabljanjem v procesu evropskega semestra, hkrati pa zagotovi, da bo Pregled izobraževanja in usposabljanja temeljil na izsledkih, podkrepljenih z dokazi, in zanesljivi metodologiji;

25.	pri pripravi letnega Pregleda izobraževanja in usposabljanja zagotovi pravočasno sodelovanje z državami članicami, pa tudi, da bo Pregled izobraževanja in usposabljanja točno odražal izvedene reforme in posebnosti nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja;

26.	preuči, ali bi po potrebi lahko sprejela sporočilo, ki bi spremljalo Pregled izobraževanja in usposabljanja in bi ga Svet lahko uporabil kot izhodišče za pripravo političnih sporočil v povezavi z najpomembnejšimi vprašanji iz Pregleda;

27.	si prizadeva za sinergije in dopolnjevanje med različnimi analitičnimi vajami s področja izobraževanja in usposabljanja, zlasti tako, da stalne skupine za kazalnike in merila bolje vključi v delo, povezano s kazalniki, ki se uporabljajo v evropskem semestru;

28.

predstavi svoje sporočilo o evropskem izobraževalnem prostoru, vključno s strateškim okvirom za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju za obdobje po letu 2020, v katerem bodo vse ravni izobraževanja in usposabljanja ter sektorji obravnavani z vidika vseživljenjskega učenja. Vanj bi morali biti vključena vsa merila in kazalniki, ki odražajo prednostne naloge držav članic, upoštevajoč razpoložljivost podatkov in njihovo primerljivost med državami članicami ter rezultate predhodnih posvetovanj;

29.	posodobi akcijski načrt za digitalno izobraževanje in novi program znanj in spretnosti za Evropo, da bi se odzvali na aktualne izzive v zvezi z znanji in spretnostmi ter zadostili prihodnjim potrebam glede na tehnološke in družbene spremembe;

30.	v tesnem sodelovanju z državami članicami preuči, kako bi lahko z razvojem metod in kazalnikov za merjenje javne porabe za izobraževanje in usposabljanje bolj primerljivo merili različne ekonomske in socialne koristi naložb;

31.	tesno sodeluje z OECD in Unescom, da bi izboljšali kakovost z dokazi podprtih analiz ter splošni proces spremljanja in poročanja, kjer je to mogoče in potrebno;

32.	si še naprej prizadeva za odprt dialog med Komisijo in državami članicami glede priporočil za posamezne države, ki se nanašajo na izobraževanje in usposabljanje, upoštevajoč posebnosti nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja.

(1) V skladu z najnovejšimi podatki iz Pregleda izobraževanja in usposabljanja za leto 2019, je delež oseb, starih od 30 do 34 let, ki so uspešno zaključili terciarno ali enakovredno izobraževanje, 40,7 % (cilj: 40 %). Delež otrok v starosti od štirih let do šoloobvezne starosti, ki so vključeni v predšolsko vzgojo, se je povišal na 95,4 % (cilj: 90 %). Delež mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, je trenutno 10,6 % (cilj: pod 10 %). Delež zaposlenih mladih diplomantov je trenutno 81,6 % (cilj: 82 %). Delež vključenosti odraslih v izobraževanje se je povečal samo na 11,1 %, kar je manj od predvidenega cilja (15 %).

(2) Glede na zadnjo raziskavo PISA iz leta 2018 je še vedno velik delež posameznikov s podpovprečnimi dosežki pri branju (21,7 %), matematiki (22,4 %) in naravoslovju (21,6 %), kar pomeni enega od petih 15-letnikov v EU, to pa je še vedno daleč od zadevnega cilja EU.

(3) „Vsakdo ima pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela.“ (prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic (2017)).

(4) „Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar.“ (cilj ZN glede trajnostnega razvoja št. 4).

(5) V skladu z oceno strategije Evropa 2020 – skupno poročilo Odbora za zaposlovanje in Odbora za socialno zaščito (2019) je število priporočil za posamezne države v zvezi z zaposlovanjem in socialno politiko, v primerjavi s skupnim številom priporočil za posamezne države, stalno naraščalo. V letu 2018 je več kot polovica priporočil za posamezne države vključevala vprašanja v zvezi z zaposlovanjem ali socialna vprašanja. V celotnem obdobju 2011–2018 so se priporočila, povezana z zaposlitvenimi in socialnimi elementi, večinoma nanašala na znanje in spretnosti ter izobraževanje in usposabljanje (20 %).

(6) Kot je določeno v priporočilu Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje.