(1)

Komisija je v sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o evropskem zelenem dogovoru) sprejela evropski zeleni dogovor za Unijo in njene državljane. Evropski zeleni dogovor je nova strategija za rast, katere cilj je preoblikovati Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, kjer v letu 2050 ne bo neto emisij toplogrednih plinov in kjer je gospodarska rast ločena od rabe virov.

(2)

Evropski svet je v sklepih z dne 12. decembra 2019 podprl cilj doseganja podnebno nevtralne Unije do leta 2050.

(3)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 15. januarja 2020 pozdravil sporočilo o evropskem zelenem dogovoru in pozval k potrebnemu prehodu na podnebno nevtralno družbo do leta 2050.

(4)

V skladu s cilji iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru je treba preoblikovati gospodarstvo Unije in ponovno preudariti politike, zlasti na področju prometa in mobilnosti. Promet povzroča četrtino emisij toplogrednih plinov v Uniji, delež, ki se še povečuje. Da bi dosegli podnebno nevtralnost, je treba do leta 2050 zmanjšati emisije iz prometa za 90 %. Za doseganje trajnostnega intermodalnega prometa je treba uporabnike postaviti na prvo mesto ter jim zagotoviti cenovno bolj sprejemljive, dostopne, bolj zdrave, čistejše in energetsko učinkovitejše alternativne možnosti za njihove načine mobilnosti, obenem pa je treba spodbujati tiste, ki že uporabljajo trajnostne načine prevoza, kot so hoja, kolesarjenje in javni prevoz.

(5)

Z evropskim zelenim dogovorom naj bi se za reševanje teh izzivov pospešil prehod na trajnostno in pametno mobilnost. Zlasti bi bilo treba večji del 75 % notranjega tovornega prometa, ki trenutno poteka po cestah, preusmeriti na železnico in celinske plovne poti. Da bi se zgodil ta prehod, so potrebne velike naložbe, tudi naložbe v okviru okrevanja, bistveni del teh naložb pa bo namenjen izvajanju vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in prizadevanjem za povečanje učinkovitosti železniških tovornih koridorjev.

(6)

Železnica ima pomembno vlogo pri korenitih spremembah za dosego cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Je ena izmed okolju najbolj prijaznih in energijsko učinkovitih načinov prevoza. Železnica je večinoma elektrificirana in oddaja veliko manj CO2 kot enakovredni načini prevoza po cesti ali zraku. Prav tako pa je edini način prevoza, pri katerem se emisije toplogrednih plinov in CO2 od leta 1990 dosledno znižujejo. Poleg tega je železnica med letoma 1990 in 2016 zmanjšala porabo energije in vse bolj uporablja obnovljive vire energije.

(7)

Kriza zaradi COVID-19 je prometni sektor izjemno prizadela. Kljub operativnim in finančnim težavam pa je sektor ohranil ključne povezave za prevoz potnikov in osnovnega blaga. To so omogočili predvsem zaposleni, ki z delom nadaljujejo kljub težkim in negotovim razmeram. Strateška vloga, ki jo je imela železnica v času krize zaradi COVID-19, kaže, da je uresničitev enotnega evropskega železniškega območja, vzpostavljenega z Direktivo 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), potrebna tako za lažjo oskrbo z osnovnim blagom, kot so hrana, zdravila in gorivo, zlasti v izjemnih okoliščinah, kot tudi za doseganje širših ciljev prometne politike.

(8)

Železniški sektor s povezovanjem glavnih prevoznih poti Unije z njenimi obrobnimi, gorskimi in odročnimi regijami in ozemlji, tudi na regionalni in lokalni ravni, ter z vzpostavljanjem in ponovnim uvajanjem manjkajočih regionalnih čezmejnih železniških povezav prispeva k socialni, ekonomski in teritorialni koheziji na celinski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Poleg tega je na oddaljenih in podeželskih območjih pogosto manj omrežij, ki bi omogočala opravljanje osnovnih storitev za prebivalstvo, in ta so tudi slabše razvita. Obrobne regije so pogosto v položaju, ki je težaven z dveh vidikov, saj so po naravi podeželske in na obrobju nacionalnih mrež.

(9)

Medtem ko se je delež potnikov v železniškem prometu v Uniji od leta 2007 le nekoliko povečal, se je delež železniškega tovornega prometa zmanjšal. Za dosego dejanskega enotnega evropskega železniškega območja še vedno obstajajo številne ovire. Za železniški sektor so med drugim včasih ovire tudi zastarela praksa poslovanja in obratovanja, starajoča se infrastruktura in vozni park ter hrupni vagoni. Premagovanje teh ovir bo skupaj z zmanjšanjem stroškov, preučitvijo shem Unije za nadomestitev nacionalnih mehanizmov za nediskriminatorno podporo za prevoznike v železniškem prometu in pospešitvijo inovacij železnici omogočilo izkoristiti svoj celotni potencial, hkrati pa zagotovilo delovanje notranjega trga, povečevanje železniškega prometa in dodatno izboljšanje že tako visokih ravni varnosti. Zato železniški sektor potrebuje dodatno spodbudo, da postane privlačnejši tako za potnike in zaposlene kot podjetja.

(10)

Ministri za promet iz večine držav članic so se s politično izjavo, podano na neformalni videokonferenci ministrov za promet EU 4. junija 2020, zavezali, da bodo podpirali evropsko agendo za mednarodni potniški železniški promet.

(11)

Za spodbujanje železniškega prometa v skladu s cilji iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru, vključno s trajnostno in pametno mobilnostjo, bi bilo treba leto 2021 razglasiti za evropsko leto železnic (v nadaljnjem besedilu: evropsko leto). Leto 2021 bo pomembno leto za politiko Unije na področju železnic, saj bo predstavljalo prvo polno leto, v katerem se bodo pravila iz četrtega železniškega paketa izvajala po vsej Uniji, in sicer so to pravila o odprtju trga notranjih storitev potniškega prometa, zmanjšanju stroškov in upravnega bremena za prevoznike v železniškem prometu, ki delujejo po vsej Uniji, ter dodelitvi dodatnih nalog Agenciji Evropske unije za železnice (ERA), katerih cilj je zmanjšanje tehničnih ovir. V številnih državah članicah obstaja vse več javnega interesa za železnice, vključno z nočnimi vlaki, kot je razvidno iz priljubljenosti pobude DiscoverEU. Poleg tega bo mednarodni festival umetnosti Europalia leta 2021 posvečen vplivu železnic na umetnost in bo poudaril vlogo železnice kot vplivnega spodbujevalca socialnih, gospodarskih, industrijskih in ekoloških sprememb. Evropsko leto bi moralo prispevati k vseevropski razpravi o prihodnosti železnic.

(12)

Na ravni Unije bo za dodelitev finančnih sredstev, potrebnih za izvajanje tega sklepa, treba določiti ustrezno financiranje v okviru proračunskega postopka za leto 2021 v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027. Brez poseganja v pristojnosti proračunskega organa bi bilo treba za izvajanje tega sklepa od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2022 zagotoviti financiranje v višini vsaj 8 milijonov EUR.

(13)

Dnevni migranti predstavljajo 80 % do 90 % vseh potnikov v železniškem prometu. To pomeni, da mestne aglomeracije pomembno prispevajo k skupni uspešnosti železniškega potniškega prometa. Pametna mobilnost v mestih je odvisna od posodobitve in prenove premalo izkoriščenih primestnih in regionalnih prog, s katerimi bi zmanjšali ekološki odtis ter povečali socialno in gospodarsko kohezijo.

(14)

Med evropskim letom bi morala Komisija razmisliti o pričetku študije izvedljivosti uvedbe evropske oznake za promocijo blaga in proizvodov, ki se prevažajo po železnici, da bi se podjetja spodbudila, naj za prevoz uporabijo železnico. Prav tako bi morala Komisija razmisliti o pričetku študije izvedljivosti z namenom uvedbe indeksa železniške povezljivosti za kategorizacijo ravni povezanosti, dosežene z uporabo storitev v železniškem omrežju.

(15)

Vloge motiviranega osebja ne gre podcenjevati, saj le-to zagotavlja nemoteno izvajanje aktivnosti. Da bi lahko v celoti uresničil svoj potencial, mora železniški sektor diverzificirati delovno silo in v svoje vrste pritegniti zlasti ženske in mlade delavce. To politiko bi bilo treba spodbujati na vseh institucionalnih ravneh.

(16)

Da bi bila železnica privlačnejša, morajo biti storitve osredotočene na uporabnike ter organizirane in oblikovane tako, da zagotavljajo dobro vrednost, dosledno zanesljivost, odlično kakovost storitve in privlačne cene.

(17)

Ker ciljev tega sklepa, in sicer spodbujanja železniškega prometa kot trajnostnega, inovativnega, medsebojno povezanega in intermodalnega, varnega in cenovno dostopnega načina prevoza ter pomembnega elementa v ohranjanju in razvijanju dobrih odnosov med Unijo in njenimi sosednjimi državami, kakor tudi poudarjanja evropske in čezmejne razsežnosti železnice in povečanja prispevka železnice h gospodarstvu, industriji in družbi Unije, države članice me morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi dejstva, da temeljijo na mednarodni izmenjavi informacij in širjenju najboljših praks po vsej Uniji, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –