(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa predpise za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) v Uniji. Uporablja se za proizvodnjo ter dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora ter v nekaterih posebnih primerih za njihov izvoz. Med drugim določa tudi sprejetje zaščitnih ukrepov v primeru izbruha TSE.

(2)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1918 (2) določa začasne zaščitne ukrepe v zvezi z boleznijo kroničnega hiranja. Sprejet je bil po odkritju šestih primerov bolezni kroničnega hiranja pri jelenih na Norveškem leta 2016, in sicer štirih pri severnih jelenih in dveh pri losih. Takrat je bila bolezen kroničnega hiranja prvič odkrita v Evropi in to so bili prvi naravni primeri pri severnih jelenih na svetu.

(3)

Norveška je med januarjem 2017 in septembrom 2020 Komisijo in države članice obvestila o 16 dodatnih primerih bolezni kroničnega hiranja pri divjih severnih jelenih, petih dodatnih primerih bolezni kroničnega hiranja pri divjih losih in enem primeru bolezni kroničnega hiranja pri navadnem jelenu. Finska je leta 2018 odkrila prvi primer bolezni kroničnega hiranja v Uniji, novembra 2020 pa še en dodatni primer. Švedska je leta 2019 odkrila tri primere, septembra 2020 pa še en dodatni primer. Vsi primeri bolezni kroničnega hiranja, odkriti na Finskem in Švedskem, so bili ugotovljeni pri divjih losih.

(4)

Točka A dela III poglavja A Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa triletni program spremljanja za bolezen kroničnega hiranja, ki zajema obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2020. Vendar se bo zbiranje podatkov v skladu s tehničnimi specifikacijami programa spremljanja deloma nadaljevalo v letu 2021 z namenom, da se zbere večji nabor podatkov. Zato se ne pričakuje, da bo znanstvena ocena rezultatov programa spremljanja, ki bo potrebna za razvoj prihodnjih možnosti politike v zvezi z boleznijo kroničnega hiranja, na voljo pred letom 2022.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane je 11. novembra 2019 objavila znanstveno mnenje o posodobitvi v zvezi z boleznijo kroničnega hiranja III (3) (mnenje EFSA). Vendar je potrebnega več časa za razmislek o tem, kako bi bilo treba sklepe in priporočila iz mnenja EFSA upoštevati v pravilih Uniji.

(6)

Ob upoštevanju odkritja novih primerov bolezni kroničnega hiranja na Norveškem, Finskem in Švedskem ter v pričakovanju izida triletnega programa spremljanja bolezni kroničnega hiranja in znanstvene ocene rezultatov programa spremljanja, ki se pričakuje v letu 2022, ter glede na to, da je potreben dodaten čas za preučitev mnenja EFSA, bi bilo treba obdobje uporabe Izvedbenega sklepa (EU) 2016/1918 podaljšati do 31. decembra 2022.

(7)

Izvedbeni sklep (EU) 2016/1918 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –