1.   S tem sklepom se vzpostavlja okvir za ciljno usmerjene omejevalne ukrepe za obravnavanje hudih kršitev in zlorab človekovih pravic po vsem svetu. Uporablja se za:

(a)

genocid;

(b)	kazniva dejanja zoper človečnost;

(c)

naslednje hude kršitve ali zlorabe človekovih pravic: (i) mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje; (ii) suženjstvo; (iii) izvensodne in samovoljne usmrtitve in poboji ter usmrtitve in poboji po hitrem postopku; (iv) prisilno izginotje oseb; (v) samovoljne aretacije in pridržanja;

(d)

druge kršitve ali zlorabe človekovih pravic, kolikor so te kršitve ali zlorabe razširjene, sistematične ali kako drugače resno zaskrbljujoče glede na cilje skupne zunanje in varnostne politike iz člena 21 PEU, vključujejo pa, vendar niso omejene na: (i) trgovino z ljudmi, prav tako zlorabe človekovih pravic s strani tihotapcev migrantov iz tega člena; (ii) spolno nasilje in nasilje zaradi spola; (iii) kršitve ali zlorabe svobode mirnega zbiranja in združevanja; (iv) kršitve ali zlorabe svobode mnenja in izražanja; (v) kršitve ali zlorabe svobode veroizpovedi ali prepričanja.

2.   Za namen uporabe odstavka 1 je treba upoštevati običajno mednarodno pravo in splošno sprejete instrumente mednarodnega prava, kot so:

(a)	Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah;

(b)	Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

(c)	Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida;

(d)	Konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju;

(e)	Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije;

(f)	Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

(g)	Konvencija o otrokovih pravicah;

(h)	Mednarodna konvencija o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem;

(i)	Konvencija o pravicah invalidov;

(j)	Protokol za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Organizacije združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu;

(k)	Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča;

(l)	Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

3.   Za namene tega sklepa lahko fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi vključujejo:

(a)	državne akterje;

(b)	druge akterje, ki imajo dejanski nadzor ali oblast nad ozemljem;

(c)	druge nedržavne akterje.

4.   Svet pri pripravi ali spreminjanju seznama iz Priloge za druge nedržavne akterje iz točke (c) odstavka 3 zlasti upošteva naslednje specifične elemente:

(a)	cilje skupne zunanje in varnostne politike, določene v členu 21 PEU; ter

(b)	težo in/ali posledice zlorab.

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne, da se prepreči vstop na njihova ozemlja ali tranzit preko njih:

(a)	fizičnim osebam, ki so odgovorne za dejanja, določena v členu 1(1);

(b)	fizičnim osebam, ki zagotavljajo finančno, tehnično ali materialno podporo za dejanja, določena v členu 1(1), ali so kako drugače vpletene v ta dejanja, vključno z načrtovanjem, vodenjem, naročanjem, pomočjo, pripravo, olajševanjem ali spodbujanjem takšnih dejanj;

(c)	fizičnim osebam, ki so povezane z osebami, zajetimi v točkah (a) in (b),

s seznama v Prilogi.

2.   Odstavek 1 držav članic ne zavezuje k temu, da bi lastnim državljanom zavrnile vstop na svoje ozemlje.

3.   Odstavek 1 ne posega v primere, ko državo članico zavezujejo mednarodnopravne obveznosti, in sicer:

(a)	ko je država gostiteljica mednarodne medvladne organizacije;

(b)	ko je država gostiteljica mednarodne konference, ki jo skliče Organizacija združenih narodov ali je sklicana pod njenim okriljem;

(c)	v skladu z večstranskim sporazumom o privilegijih in imunitetah ali

(d)	na podlagi Lateranske pogodbe, ki sta jo leta 1929 sklenila Sveti sedež (Vatikanska mestna država) in Italija.

4.   Šteje se, da se odstavek 3 uporablja tudi v primerih, ko je država članica država gostiteljica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

5.   Svet je ustrezno obveščen v vseh primerih, kadar država članica odobri izjemo na podlagi odstavka 3 ali 4.

6.   Države članice lahko odobrijo izjeme od ukrepov, uvedenih na podlagi odstavka 1, kadar je potovanje upravičeno zaradi nujnih humanitarnih potreb ali udeležbe na medvladnih srečanjih ali srečanjih, ki jih spodbuja ali gosti Unija ali ki jih gosti država članica, ki predseduje OVSE, in na katerih poteka politični dialog za neposredno spodbujanje uresničevanja ciljev politike omejevalnih ukrepov, vključno z odpravo hudih kršitev in zlorab človekovih pravic ter spodbujanjem človekovih pravic.

7.   Države članice lahko odobrijo izjeme od ukrepov, uvedenih na podlagi odstavka 1, kadar je vstop ali tranzit potreben zaradi izvedbe sodnega postopka.

8.   Država članica, ki želi odobriti izjemo iz odstavka 6 ali 7, o tem pisno obvesti Svet. Izjema se šteje za odobreno, razen če eden ali več članov Sveta vloži pisni ugovor v dveh delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila o predlagani izjemi. Če en ali več članov Sveta vloži ugovor, lahko Svet s kvalificirano večino odloči, da se predlagana izjema odobri.

9.   Kadar država članica osebam s seznama iz Priloge dovoli vstop na svoje ozemlje ali tranzit preko njega na podlagi odstavka 3, 4, 6, 7 ali 8, je dovoljenje strogo omejeno na namen, za katerega je bila dano, in na osebe, na katere se neposredno nanaša.

1.   Zamrznejo se vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti, posesti ali pod nadzorom:

(a)	fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so odgovorni za dejanja, določena v členu 1(1);

(b)	fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki zagotavljajo finančno, tehnično ali materialno podporo za ali so kako drugače vpleteni v dejanja, določena v členu 1(1), vključno z načrtovanjem, vodenjem, naročanjem, pomočjo, pripravo, olajševanjem ali spodbujanjem takih dejanj;

(c)	fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so povezani s fizičnimi ali pravnimi osebami, subjekti in organi, zajetimi v točkah (a) in (b),

s seznama v Prilogi.

2.   Fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom s seznama iz Priloge je prepovedano neposredno ali posredno dajati na razpolago ali v korist kakršna koli sredstva ali gospodarske vire.

3.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 lahko pristojni organi držav članic dovolijo sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali njihovo dajanje na razpolago pod pogoji, ki jih štejejo za primerne, potem ko ugotovijo, da so zadevna sredstva ali gospodarski viri:

(a)

potrebni za zadovoljitev osnovnih potreb zadevnih fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov s seznama v Prilogi in vzdrževanih družinskih članov takih fizičnih oseb, vključno s plačili za živila, najemnine ali hipoteke, zdravila in zdravstveno oskrbo, davke, zavarovalne premije in stroške za storitve javnih služb;

(b)	namenjeni izključno za plačilo zmernih honorarjev ali povračilo nastalih izdatkov, povezanih z zagotavljanjem pravnih storitev;

(c)	namenjeni izključno za plačilo pristojbin ali stroškov storitev za redno hrambo ali vzdrževanje zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov;

(d)	potrebni za kritje izrednih izdatkov, če ustrezni pristojni organ vsaj dva tedna pred izdajo dovoljenja pristojnim organom drugih držav članic in Komisiji uradno sporoči razloge, na podlagi katerih meni, da je treba izdati posamezno dovoljenje, ali

(e)	nakazani na račun ali z računa diplomatske ali konzularne misije ali mednarodne organizacije, ki ima imuniteto v skladu z mednarodnim pravom, če so taka plačila namenjena za uradne naloge diplomatske ali konzularne misije ali mednarodne organizacije.

Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vsakem dovoljenju, izdanem na podlagi tega odstavka.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi držav članic dovolijo sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

sredstva ali gospodarski viri so predmet arbitražne odločbe, izdane pred datumom, ko so bili fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ iz odstavka 1 uvrščeni na seznam iz Priloge, ali sodne ali upravne odločbe, izdane v Uniji, ali sodne odločbe, izvršljive v zadevni državi članici, pred navedenim datumom ali po njem;

(b)	sredstva ali gospodarski viri se bodo uporabljali izključno za poravnavo terjatev, ki so zavarovane s tako odločbo ali so v taki odločbi priznane kot veljavne, v mejah, določenih z veljavno zakonodajo in predpisi, ki urejajo pravice oseb s takimi terjatvami;

(c)	odločba ni v korist fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa s seznama v Prilogi in

(d)	priznanje odločbe ni v nasprotju z javnim redom zadevne države članice.

Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vsakem dovoljenju, izdanem na podlagi tega odstavka.

5.   Odstavek 1 fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu s seznama iz Priloge ne preprečuje, da bi izvedel plačilo, zapadlo po pogodbi, sklenjenem dogovoru ali obveznosti, ki je nastala pred datumom uvrstitve te fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa na seznam v navedeni prilogi, pod pogojem, da je zadevna država članica ugotovila, da plačila neposredno ali posredno ne prejme fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ iz odstavka 1.

6.   Odstavek 2 se ne uporablja za prilive na zamrznjene račune za:

(a)	obresti ali druge dohodke na navedenih računih;

(b)	plačila, zapadla na podlagi pogodb, sporazumov ali obveznosti, sklenjenih ali nastalih pred datumom, ko so za te račune začeli veljati ukrepi iz odstavkov 1 in 2, ali

(c)	plačila, zapadla na podlagi sodnih, upravnih ali arbitražnih odločb, izdanih v Uniji ali izvršljivih v zadevni državi članici, pod pogojem, da za takšne obresti, druge dohodke in plačila še naprej veljajo ukrepi iz odstavka 1.

1.   Z odstopanjem od člena 3(1) in (2) lahko pristojni organi v državah članicah dovolijo sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali dajanje na razpolago določenih sredstev ali gospodarskih virov pod pogoji, ki jih štejejo za primerne, potem ko ugotovijo, da je zagotavljanje takih sredstev ali gospodarskih virov potrebno za humanitarne namene, kot sta zagotavljanje in omogočanje zagotavljanja pomoči, vključno z zdravili, hrano ali prevozom humanitarnih delavcev in s tem povezane pomoči, ali za evakuacije.

2.   Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh dovoljenjih, izdanih na podlagi tega člena, v štirih tednih po odobritvi.

1.   Svet na predlog države članice ali visokega predstavnika soglasno pripravi in spremeni seznam iz Priloge.

2.   Svet o sklepih iz odstavka 1, vključno z razlogi za uvrstitev na seznam, obvesti zadevno fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ, bodisi neposredno, če je naslov znan, bodisi z objavo obvestila, s čimer da tej fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu možnost, da predloži pripombe.

3.   Kadar so predložene pripombe ali so predstavljeni tehtni novi dokazi, Svet pregleda sklepe iz odstavka 1 in o tem ustrezno obvesti zadevno fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ.

1.   Priloga vključuje razloge za uvrstitev fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov iz členov 2 in 3 na seznam.

2.   Priloga vsebuje informacije, potrebne za identifikacijo zadevnih fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, kadar so te informacije na voljo. V zvezi s fizičnimi osebami lahko te informacije vključujejo: imena in vzdevke, datum in kraj rojstva, državljanstvo, številko potnega lista in osebne izkaznice, spol, naslov, če je znan, ter funkcijo ali poklic. Za pravne osebe, subjekte ali organe lahko te informacije vključujejo imena, kraj in datum registracije, matično številko in sedež podjetja.

1.   Svet in visoki predstavnik obdelujeta osebne podatke za namene opravljanja nalog, ki jih ima po tem sklepu, zlasti:

(a)	kar zadeva Svet, za pripravo in vnos sprememb Priloge;

(b)	kar zadeva visokega predstavnika, za pripravo sprememb Priloge.

2.   Svet in visoki predstavnik lahko po potrebi obdelujeta ustrezne podatke v zvezi s kaznivimi dejanji, ki so jih storile fizične osebe s seznama, in v zvezi s kazenskimi obsodbami ali varnostnimi ukrepi v zvezi s temi osebami le v obsegu, v katerem je takšna obdelava potrebna za pripravo Priloge.

3.   Za namene tega sklepa sta Svet in visoki predstavnik imenovana za „upravljavca“ v smislu točke 8 člena 3 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (1), da se zagotovi, da lahko zadevne fizične osebe uresničujejo svoje pravice na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725.