(1)

V skladu s členom 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter ob upoštevanju strukturno pogojenih socialnih in gospodarskih omejitev najbolj oddaljene regije, vključno z oddaljenostjo, izoliranostjo, majhnostjo, težavno topografijo in ekonomsko odvisnostjo od maloštevilnih izdelkov, Svet sprejme posebne ukrepe, namenjene zlasti določanju pogojev za uporabo Pogodb za te regije, vključno s skupnimi politikami.

(2)

Zato bi bilo treba sprejeti posebne ukrepe, s katerimi bodo določeni pogoji za uporabo PDEU v navedenih regijah. Takšni ukrepiupoštevajo posebne značilnosti in omejitve teh regij, ne da bi s tem ogrozili celovitost in povezanost pravnega reda Unije, vključno z notranjim trgom in skupnimi politikami.

(3)

Gospodarska odvisnost Kanarskih otokov od storitvenega sektorja in zlasti turizma, kot je izmerjeno v deležu BDP regije, ki je povezan s tem sektorjem, predstavlja znatno omejitev. Ta sektor ima bistveno večjo vlogo v gospodarstvu Kanarskih otokov kot industrijski sektor.

(4)

Kombinacija izoliranosti in otoške lege, ki sta značilna za otočje, ovirata prosti pretok oseb, blaga in storitev ter sta druga največja omejitev, s katero se soočajo Kanarski otoki. Lokacija otokov povečuje njihovo odvisnost od zračnega in pomorskega prevoza. Prevoz do teh oddaljenih otokov, z njih in na njih dodatno povečuje proizvodne stroške za lokalne industrije. Proizvodni stroški so višji, saj so te oblike prevoza manj učinkovite in dražje od cestnega ali železniškega prometa.

(5)

Naslednja posledica te izolacije so višji proizvodni stroški, povezani z odvisnostjo otokov od uvoza surovin in energije, obveznostjo ustvarjanja zalog in težavami z dobavo proizvodne opreme.

(6)

Majhnost trga in nizka raven izvoznih dejavnosti, geografska razdrobljenost otočja ter obveznost ohranjati raznolike majhne proizvodne linije zaradi izpolnjevanja zahtev majhnega trga omejujejo možnosti za ekonomijo obsega.

(7)

V številnih primerih so na Kanarskih otokih specializirane in vzdrževalne storitve težje dostopne ali dražje, isto pa velja za izobraževanja vodstvenih delavcev in tehnikov ter iskanje podizvajalcev ali širjenje poslov zunaj regionalnega trga. Majhna izbira oblik distribucije tudi vodi k prevelikim zalogam.

(8)

Kar zadeva okolje, so zaradi odstranjevanja odpadkov in obdelave strupenih odpadkov okoljski stroški višji. Ti stroški so višji, ker na Kanarskih otokih ni obratov za recikliranje, razen za določene izdelke, zaradi česar je treba odpadke odvažati in obdelati zunaj ozemlja Kanarskih otokov.

(9)

Davek znan kot „Arbitrio sobre Importaciones y Entregas de Mercancías en las Islas Canarias“ (v nadaljnjem besdilu: davek AIEM) je namenjen neodvisnemu razvoju sektorjev industrijske proizvodnje Kanarskih otokov in diverzifikaciji gospodarstva Kanarskih otokov.

(10)

Odločba Sveta 2002/546/ES (2), ki je bila sprejeta na podlagi člena 299 Pogodbe ES, je prvotno dovoljevala Španiji, da do 31. decembra 2011 uporablja oprostitve ali znižanja davka AIEM, za nekatere izdelke, proizvedene lokalno na Kanarskih otokih. Priloga k navedeni odločbi je vsebovala seznam izdelkov, za katere bi se lahko uporabljale oprostitve ali znižanja davka. Razlika v obdavčitvi lokalno proizvedenih in drugih izdelkov ne bi smela presegati 5, 15 ali 25 odstotnih točk, odvisno od izdelka.

(11)

S Sklepom Sveta št. 895/2011/EU (3) je bila Odločba Sveta št. 2002/546/ES spremenjena in obdobje njene uporabe je bilo podaljšano do 31. decembra 2013.

(12)

S Sklepom Sveta št. 1413/2013/EU (4) je bila Odločba 2002/546/ES nadalje spremenjena in obdobje njene uporabe je bilo podaljšano do 30. junija 2014.

(13)

Sklep Sveta št. 377/2014/EU (5) je Španijo pooblastil, da do 31. decembra 2020 uporablja oprostitve ali znižanja davka AIEM, za nekatere izdelke, proizvedene lokalno na Kanarskih otokih. Priloga k navedenemu sklepu vsebuje seznam izdelkov, za katere se lahko uporabljajo oprostitve ali znižanja davka.

(14)

Skrbno preverjanje razmer potrjuje, da je treba odobriti zahtevek Španije za podaljšanje pooblastitve.

(15)

Najvišja stopnja diferencirane obdavčitve, ki se lahko uporablja za zadevne industrijske izdelke, ne bi smela presegati 15 %. V skladu z načelom subsidiarnosti bi morali biti španski organi sposobni določiti ustrezen odstotek za vsak izdelek. Dovoljena razlika v obdavčitvi ne bi smela presegati dokazanih dodatnih stroškov. Ne glede na to bi se morala ta davčna ugodnost uporabljati ob upoštevanju omejitve 150 milijonov EUR na leto, razen v ustrezno utemeljenih primerih.

(16)

V skladu z načelom subsidiarnosti in da bi zagotovili prožnost, bi bilo treba španskim organom omogočiti, da spremenijo seznam izdelkov in njihovo dovoljeno razliko v obdavčitvi, da se odraža dejanska raven dodatnih stroškov, ki nastanejo pri proizvodnji takih izdelkov na Kanarskih otokih. V tem okviru bi morali imeti španski organi možnost, da po potrebi uporabijo nižje diferencirane stopnje in določijo minimalni davek za določene izdelke, pod pogojem, da je vsaka sprememba v skladu s cilji iz člena 349 PDEU. Vsaka sprememba seznama izdelkov bi morala temeljiti na naslednjih merilih upravičenosti: obstoj lokalne proizvodnje, katere delež na lokalnem trgu znaša vsaj 5 %; obstoj znatnega uvoza blaga (tudi iz celinske Španije in drugih držav članic), ki bi lahko ogrozil ohranitev lokalne proizvodnje in katerega delež na lokalnem trgu znaša vsaj 10 %, in obstoj dodatnih stroškov, ki povečujejo neto ceno lokalne proizvodnje v primerjavi z izdelki, proizvedenimi drugje, ter ogrožajo konkurenčnost lokalno proizvedenih izdelkov.

(17)

Španskim organom bi moralo biti dovoljeno odstopanje od mejnih vrednosti tržnih deležev v ustrezno utemeljenih okoliščinah, ki vključujejo: delovno intenzivno proizvodnjo; proizvodnjo, ki je sicer strateškega pomena za lokalni razvoj; proizvodnjo, ki je podvržena cikličnim fluktuacijam; proizvodnjo na posebej prikrajšanih območjih, in proizvodnjo medicinskih izdelkov in osebne zaščitne opreme, potrebnih za reševanje zdravstvenih kriz. Španski organi bi morali imeti možnost, da spremenijo seznam izdelkov in njihovo dovoljeno razliko v obdavčitvi, pod pogojem, da je vsaka sprememba v skladu s cilji iz člena 349 PDEU.

(18)

Cilj spodbujanja socialno-ekonomskega razvoja Kanarskih otokov je z namenom davka AIEM in razporejanjem prihodka, ki ga prinaša, izraženi na nacionalni ravni. Vključitev prihodka od davka AIEM v vire ekonomskega in davčnega sistema Kanarskih otokov ter uporaba tega prihodka pri strategiji ekonomskega in socialnega razvoja, ki vključuje pospeševanje lokalnih dejavnosti, sta pravni obveznosti.

(19)

Oprostitve ali znižanja davka AIEM bi morala veljati sedem let. Da bi Komisija lahko ocenila, ali so še vedno izpolnjeni pogoji, ki upravičujejo pooblastitev, bi morali španski organi Komisiji do 30. septembra 2025 predložiti poročilo o spremljanju.

(20)

Ta sklep ne posega v morebitno uporabo členov 107 in 108 PDEU –