(1)

S Sklepom Sveta št. 189/2014/EU (2) je Franciji dovoljeno, da na ozemlju celinske Francije za prodajo „tradicionalnega“ ruma, proizvedenega na Gvadelupu, v Francoski Gvajani, na Martiniku in Reunionu, uporabi znižano trošarinsko stopnjo, ki je lahko nižja od najnižje trošarinske stopnje, določene z Direktivo Sveta 92/84/EGS (3), vendar ne sme biti več kot 50 % nižja od standardne nacionalne trošarinske stopnje za alkohol. Znižanje trošarinske stopnje je omejeno na letno kvoto 144 000 hektolitrov čistega alkohola. To dovoljenje preneha veljati 31. decembra 2020.

(2)

Francoski organi so 18. oktobra 2019 pozvali Komisijo, da predloži predlog sklepa Sveta o podaljšanju roka za dovoljenje iz Sklepa št. 189/2014/EU z višjo kvoto za nadaljnje obdobje sedmih let, in sicer od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

(3)

Zaradi majhnosti lokalnega trga lahko destilarne v štirih najbolj oddaljenih regijah, ki jih navedeno dovoljenje zajema, razvijajo svoje dejavnosti le, če imajo zadosten dostop do trga v celinski Franciji, ki je glavno tržišče za njihov rum (65 % ruma). Težavnost konkuriranja „tradicionalnega“ ruma na trgu Unije se lahko pripiše dvema parametroma: višjim proizvodnim stroškom in višjim davkom na steklenico, saj se „tradicionalni“ rum običajno trži z višjo vsebnostjo alkohola in v večjih steklenicah.

(4)

Proizvodni stroški vrednostne verige sladkorni trs - sladkor - rum v štirih najbolj oddaljenih regijah so višji kot v ostalih regijah sveta. Zlasti oddaljenost, težavna topografija in podnebje teh štirih najbolj oddaljenih regij močno vplivajo na stroške sestavin in proizvodnje. Poleg tega so stroški dela višji kot v sosednjih državah, saj se na Gvadelupu, v Francoski Gvajani, na Martiniku in Reunionu uporablja francoska socialna zakonodaja. Te najbolj oddaljene regije morajo upoštevati tudi okoljske in varnostne standarde Unije, ki vključujejo pomembne naložbe in stroške, ki niso neposredno povezani s produktivnostjo, tudi če je del teh naložb sofinanciran iz strukturnih skladov Unije. Poleg tega so destilarne v teh najbolj oddaljenih regijah manjše od destilarn mednarodnih skupin. To ustvarja višje proizvodne stroške na enoto proizvoda.

(5)

„Tradicionalni“ rum, ki se prodaja v celinski Franciji, se običajno trži v večjih steklenicah (36 % ruma se prodaja v enolitrskih steklenicah) in z višjimi stopnjami alkohola (med 40° in 59°) kot konkurenčni proizvodi na osnovi ruma, ki se običajno tržijo v 0,7-litrskih steklenicah s stopnjo alkohola 37,5°. Višje ravni vsebnosti alkohola pomenijo po drugi strani višje trošarine, višje „cotisation sur les boissons alcooliques“ (znane tudi kot „vignette sécurité sociale“) (VSS) in tudi višji davek na dodano vrednost (DDV) na liter prodanega ruma. Znižana trošarinska stopnja, ki ni več kot 50 % nižja od standardne nacionalne trošarinske stopnje za alkohol, zato ostaja sorazmerna s kumulativnimi dodatnimi stroški zaradi višjih proizvodnih stroškov in višjih trošarin, VSS in DDV.

(6)

Zato bi bilo prav tako treba upoštevati izredne stroške, ki izhajajo iz desetletje dolge tržne prakse prodaje „tradicionalnega“ ruma z višjo vsebnostjo alkohola in s tem povzročajo višje davke.

(7)

Davčna ugodnost, ki zajema usklajene trošarine in VSS, ki jo je treba dovoliti, mora ostati sorazmerna, da ne ogrozi celovitosti in povezanosti pravnega reda Unije, tudi ohranjanja neizkrivljene konkurence na notranjem trgu in politik državne pomoči.

(8)

Fiskalna ugodnost do danes ni vplivala na notranjitrg, saj se je tržni delež „tradicionalnega“ ruma v zadnjih letih zmanjšal za 11 % zaradi vse večje porabe alkoholnih pijač na osnovi ruma.

(9)

Da bi se izognili resni omejitvi gospodarskega razvoja najbolj oddaljenih francoskih regij ter omogočili nadaljnje delovanje industrije sladkorni trs - sladkor - rum in delovna mesta, ki jih ta v najbolj oddaljenih francoskih regijah zagotavlja, je treba podaljšati dovoljenje in povečati letno kvoto dovoljenja iz Sklepa št. 189/2014/EU.

(10)

Da ta sklep ne bi ogrozil notranjega trga, je treba največje količine ruma s poreklom iz francoskih čezmorskih departmajev, ki so upravičene do ukrepa, omejiti na 153 000 hektolitrov čistega alkohola na leto.

(11)

Glede na to, da davčna ugodnost ne presega okvirov, potrebnih za izravnavo dodatnih stroškov, in da je obseg zadevnih količin še naprej majhen, davčna ugodnost pa omejena na porabo v celinski Franciji, ukrep ne ogroža celovitosti in povezanosti pravnega reda Unije.

(12)

Da bi Komisija lahko ocenila, ali so še vedno izpolnjeni pogoji, ki upravičujejo dovoljenje, bi morala Francija Komisiji do 30. septembra 2025 predložiti poročilo o spremljanju.

(13)

Ta sklep ne posega v morebitno uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Unije (PDEU) –