(1)

V skladu s členom 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 126 PDEU, kot je pojasnjen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 (1) (ki je del Pakta za stabilnost in rast), določa sprejetje odločitve o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol št. 12 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, določa nadaljnje določbe v zvezi z izvajanjem postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 (2) določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo navedenih določb.

(4)

Člen 126(5) PDEU določa, da mora Komisija, če meni, da v neki državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali da bi do njega lahko prišlo, na zadevno državo članico nasloviti svoje mnenje in o tem ustrezno obvestiti Svet. Komisija je na podlagi svojega poročila, sprejetega v skladu s členom 126(3) PDEU, in ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora, sprejetega v skladu s členom 126(4) PDEU, ugotovila, da v Romuniji obstaja čezmerni primanjkljaj. Komisija je zato na Romunijo 4. marca 2020 naslovila zadevno mnenje in o tem obvestila Svet (3).

(5)

V skladu s členom 126(6) PDEU Svet upošteva morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, in po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja. V primeru Romunije je Svet na podlagi te celovite ocene ugotovil naslednje.

(6)

Glede na podatke, ki so jih romunski organi sporočili 30. septembra 2019 in jih je nato potrdil Eurostat, je primanjkljaj sektorja država v Romuniji leta 2018 dosegel 3 % bruto domačega proizvoda (BDP), dolg sektorja država pa je znašal 35 % BDP. Ob upoštevanju popravljenih številk BDP, ki jih je romunski nacionalni statistični urad najavil po objavi Eurostatovega sporočila za javnost, sta se ti razmerji rahlo spremenili, tako da je primanjkljaj v letu 2018 znašal 2,9 % BDP, dolg pa 34,7 % BDP. Za leto 2019 je bil v sporočenih podatkih načrtovan primanjkljaj sektorja država v višini 2,8 % BDP.

(7)

Vlada je 10. decembra 2019 sprejela fiskalno-proračunsko strategijo za obdobje 2020–2022 (v nadaljnjem besedilu: fiskalna strategija), v skladu s katero je ciljni primanjkljaj sektorja država v letu 2019 znašal 3,8 %. To presega referenčno vrednost 3 % BDP iz PDEU in ni blizu nje. Preseganje referenčne vrednosti iz PDEU leta 2019 tudi ni izjemno, saj ni posledica izrednega dogodka ali resnega upada gospodarske aktivnosti v smislu PDEU in Pakta za stabilnost in rast. Zimska napoved Komisije iz leta 2020 predvideva realno rast BDP v višini 3,9 % v letu 2019 in 3,8 % v letu 2020, medtem ko naj bi bila proizvodna vrzel okoli nič. Enkratne postavke so v letu 2019 znašale 0,1 % BDP, in sicer zaradi povračila okoljske takse za avtomobile. Načrtovano preseganje referenčne vrednosti PDEU za namene PDEU in Pakta za stabilnost in rast ni začasno. Zimska napoved Komisije iz leta 2020, razširjena z javnofinančnimi spremenljivkami, predvideva primanjkljaj sektorja država v višini 4 % BDP v letu 2019, 4,9 % v letu 2020 in 6,9 % v letu 2021. Napovedano povečanje primanjkljaja je večinoma posledica znatnega povečanja pokojnin. Poleg tega vlada v fiskalni strategiji napoveduje, da bo primanjkljaj sektorja država ostal nad referenčno vrednostjo PDEU v letih 2020 in 2021, saj naj bi primanjkljaj znašal 3,6 % v letu 2020 in 3,4 % v letu 2021. Merilo glede primanjkljaja, določeno v PDEU, na prvi pogled torej ni izpolnjeno.

(8)

Romunski dolg sektorja država je leta 2018 znašal 34,7 % BDP. Tako fiskalna strategija kot zimska napoved Komisije iz leta 2020, razširjena z javnofinančnimi spremenljivkami, napovedujeta, da naj bi se dolg sektorja država do leta 2021 povečal, vendar naj bi ostal pod referenčno vrednostjo iz PDEU. V skladu s fiskalno strategijo naj bi se dolg sektorja država v letu 2021 povečal na 37,8 % BDP. Komisija napoveduje večje povečanje, in sicer na 41,9 % BDP v letu 2021. Merilo glede dolga, določeno v PDEU, je torej izpolnjeno.

(9)

Komisija je v skladu z zahtevami člena 126(3) PDEU v svojem poročilu na podlagi člena 126(3) PDEU analizirala tudi vse pomembne dejavnike. Če razmerje javnega dolga v BDP ne presega referenčne vrednosti, se v skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 pomembni dejavniki upoštevajo v korakih, ki so podlaga za sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja. Pri oceni spoštovanja merila glede primanjkljaja Romunije so bili upoštevani pomembni dejavniki, zlasti odsotnost učinkovitih ukrepov v odziv na priporočila Sveta v okviru postopka zaradi znatnega odklona od leta 2017, omejen napredek, ki ga je Romunija dosegla na področju strukturnih reform, in visoka tveganja za vzdržnost javnih financ, s katerim se Romunija sooča na srednji in dolgi rok. Navedeni dejavniki ne spreminjajo zaključka, da merilo glede primanjkljaja iz PDEU ni izpolnjeno –