(1)

Odnosi med Uunijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo (v nadaljnjem besedilu: Jordanija) se razvijajo v okviru evropske sosedske politike (ESP). Jordanija je 24. novembra 1997 podpisala Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi (2) (v nadaljnjem besedilu: Pridružitveni sporazum), ki je začel veljati 1. maja 2002. Na podlagi Pridružitvenega sporazuma sta Unija in Jordanija v 12-letnem prehodnem obdobju postopoma vzpostavili območje proste trgovine. Poleg tega je začel leta 2007 veljati Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo o vzajemnih ukrepih liberalizacije in spremembi Pridružitvenega sporazuma med ES in Jordanijo ter nadomestitvi prilog I, II, III in IV in protokolov št. 1 in 2 k navedenemu sporazumu (3). Leta 2010 sta se Unija in Jordanija dogovorili o partnerstvu naprednega statusa, ki razširja področje sodelovanja. Protokol med Evropsko unijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo o vzpostavitvi mehanizma za reševanje sporov, ki se uporablja za spore v okviru trgovinskih določb Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani (4) je bil parafiran decembra 2009, veljati pa je začel 1. julija 2011. Dvostranski politični dialog in gospodarsko sodelovanje sta se nadalje razvijala v okviru Pridružitvenega sporazuma, prednostnih nalog partnerstva EU-Jordanija in enotnega okvira podpore, sprejetega za obdobje 2017–2020.

(2)

Jordanija je od leta 2011 začela več političnih reform za okrepitev parlamentarne demokracije in pravne države. Ustanovila je ustavno sodišče in neodvisno volilno komisijo, jordanski parlament pa je sprejel več pomembnih zakonov, vključno z zakonom o volitvah, zakonom o političnih strankah ter zakonoma o decentralizaciji in občinah. Poleg tega so bile sprejete zakonodajne izboljšave v zvezi z neodvisnostjo sodstva in pravicami žensk.

(3)

Gospodarstvo Jordanije je utrpelo veliko škodo zaradi dolgotrajnih konfliktov v regiji, zlasti v sosednjima Iraku in Siriji. Ti regionalni nemiri imajo negativen vpliv na zunanje prihodke in izčrpavajo javne finance. Učinek na turizem in dotok neposrednih tujih naložb je bil negativen, trgovinske poti pa so bile blokirane daljša obdobja. Ločeno od tega je bil več let moten pretok zemeljskega plina iz Egipta, zaradi česar je nastala potreba po pridobivanju energije iz drugih virov z višjimi stroški. Poleg tega na gospodarstvo Jordanije vpliva velik pritok sirskih beguncev, ki povečuje pritisk na njen fiskalni položaj, javne storitve in infrastrukturo.

(4)

Avgusta 2016 so se jordanski organi in Mednaordni denarni sklad (MDS) dogovorili o drugem programu za gospodarsko prilagoditev, podprtem s triletnim instrumentom za povečanje financiranja v višini 723 milijonov USD, ki je nasledil triletni aranžma „stand-by“ v višini 2 000 milijonov USD, ki je potekal med letoma 2012 in 2015. Maja 2019 je bil program instrumenta za povečanje financiranja podaljšan do marca 2020.

(5)

Unija je decembra 2016 sprejela drugi program makrofinančne pomoči (5) (MFA-II) v višini 200 milijonov EUR v obliki posojil kot odgovor na prošnjo Jordanije marca 2016 in po zaključku prvega programa makrofinančne pomoči v višini 180 milijonov EUR, ki je bil izveden leta 2015. MFA-II je sledil zavezi, ki je bila izražena na konferenci „Podpora Siriji in regiji“, ki je potekala 4. februarja 2016 v Londonu, kjer je Unija državam, ki jih je begunska kriza najbolj prizadela, vključno z Jordanijo, obljubila finančno podporo v višini 2 390 milijonov EUR v obdobju 2016–2017. Memorandum o soglasju, ki določa pogoje politike v zvezi z MFA-II, je začel veljati 19. septembra 2017. Prvi obrok MFA-II je bil izplačan 17. oktobra 2017, drugi obrok pa 21. junija 2019 po izvedbi dogovorjenih ukrepov politike.

(6)

Sklep (EU) 2016/2371je vključeval skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, v kateri se je Komisija glede na fiskalne izzive in izredne razmere, s katerimi se Jordanija sooča zaradi prisotnosti velikega števila Sircev (1,3 milijona po podatkih jordanskih organov), zavezala, da bo po potrebi po uspešnem zaključku MFA-II predložila nov predlog za razširitev in povečanje makrofinančne pomoči Jordaniji, če bodo izpolnjeni običajni predpogoji za to vrsto pomoči, vključno s posodobljeno oceno Komisije o potrebah Jordanije po zunanjem financiranju.

(7)

Med leti 2017 in 2019 so dolgotrajna nestabilnost v regiji, visoka izpostavljenost nihanjem cen nafte in povečanje stroškov izposojanja za trge v razvoju na svetovni ravni še naprej negativno vplivali na gospodarstvo Jordanije. Zaradi tega se je gospodarska rast znova upočasnila, brezposelnost se je znatno povečala, pobiranje davkov se je zmanjšalo in pojavile so se nove fiskalne potrebe ter potrebe po zunanjem financiranju.

(8)

V teh težavnih razmerah sta Unija in mednarodna skupnost pozneje večkrat ponovno izrazili svojo zavezanost podpori Jordanije, zlasti na bruseljski konferenci o podpori prihodnosti Sirije in regije aprila 2017, seji Pridružitvenega sveta EU-Jordanija julija 2017 in bruseljski konferenci II o podpori prihodnosti Sirije in regije aprila 2018. Na konferenci „Londonska pobuda“, ki je potekala februarja 2019, in na bruseljski konferenci III, ki je potekala marca 2019, je mednarodna in regionalna skupnost donatorjev, vključno z Unijo, ponovno potrdila svoje namere, da podpre prizadevanja Jordanije za ohranjanje makroekonomske stabilnosti in povečanje možnosti za rast.

(9)

Od začetka krize v Siriji leta 2011 je Unija Jordaniji namenila več kot 2 100 milijonov EUR v okviru različnih instrumentov, vključno s 380 milijoni EUR v okviru dveh programov makrofinančne pomoči, da bi ji pomagala ohranjati gospodarsko stabilnost ter politično in gospodarsko reformo ter obravnavati humanitarne, razvojne in varnostne potrebe Jordanije. Poleg tega je Evropska investicijska banka Jordaniji dodelila približno 486 milijonov EUR v projektnih posojilih.

(10)

Jordanija je julija 2019 zaradi še vedno slabih gospodarskih razmer in obetov Unijo zaprosila za dodatno makrofinančno pomoč.

(11)

Po uspešnem zaključku pregleda drugega programa MDS 6. maja 2019 sta MDS in Jordanija začela pogovore o nasledniku programa MDS po marcu 2020, ko naj bi se aranžma v okviru instrumenta za povečanje financiranja zaključil.

(12)

Ker je Jordanija država, ki jo zajema ESP, bi se morala šteti za upravičenko do makrofinančne pomoči Unije.

(13)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, ki je namenjena obravnavanju takojšnjh potreb upravičenke po zunanjem financiranju in bi morala podpreti izvajanje programa politike, ki vsebuje odločne takojšnje ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, namenjene kratkoročnemu izboljšanju plačilnobilančnega položaja.

(14)

Ker je v plačilni bilanci Jordanije še vedno znatna vrzel v financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije, se makrofinančna pomoč Unije Jordaniji v trenutnih izjemnih okoliščinah šteje za ustrezen odziv na prošnjo Jordanije Uniji za podporo njeni gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Makrofinančna pomoč Unije bi z dopolnjevanjem virov iz finančnega aranžmaja MDS podpirla gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Jordanije.

(15)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena za podporo ponovni vzpostavitvi vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Jordanije, s čimer bi se podprl njen gospodarski in družbeni razvoj.

(16)

Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije temelji na celoviti kvantitativni oceni preostalih potreb Jordanije po zunanjem financiranju in upošteva njeno zmožnost, da se financira z lastnimi sredstvi, zlasti z mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določitvi zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki dvostranskih in večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo v Jordaniji, in dodana vrednost vključenosti Unije na splošno.

(17)

Komisija bi morala zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije z glavnimi načeli in cilji različnih področij zunanjega delovanja, z ukrepi, sprejetimi v okviru teh področij, in z drugimi ustreznimi politikami Unije.

(18)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Jordanije. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) bi morale v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati pri usklajevanju zunanje politike Unije in zagotavljanju njene doslednosti.

(19)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Jordanije vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, pa tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(20)

Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Jordanija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ v Jordaniji ter spodbuditi strukturne reforme, katerih cilj je podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje novih delovnih mest in fiskalna konsolidacija. Komisija in ESZD bi morali redno spremljati izpolnjevanje predpogojev in doseganje posebnih ciljev makrofinančne pomoči Unije.

(21)

Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z njeno makrofinančno pomočjo, bi morala Jordanija sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufije, korupcije in vsh drugih nepravilnosti, povezanih s to pomočjo, ter boj proti tem pojavom. Poleg tega bi moral sporazum o posojilu, ki se sklene med Komisijo in jordanskimi organi, vsebovati določbe, ki pooblaščajo Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), da izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (7), Komisijo in Računsko sodišče pa, da izvajata revizije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč Unije na voljo, in po njem.

(22)

Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta kot proračunskega organa.

(23)

Zneski rezervacij, potrebnih za makrofinančno pomoč Unije, bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

(24)

Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi Evropski parlament in Svet lahko spremljala izvajanje tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o razvoju dogodkov v zvezi s to pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(25)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(26)

Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z jordanskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Jordaniji bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno ali trajno ukinitev te pomoči uporabljati navedeni postopek pregleda –