8.11.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/37


UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1870

z dne 7. novembra 2019

o spremembi in popravku Uredbe (ES) št. 1881/2006 glede mejnih vrednosti eruka kisline in cianovodikove kisline v nekaterih živilih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (1) in zlasti člena 2(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 (2) določa mejne vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih, vključno za eruka kislino v nekaterih živilih.

(2)

Znanstveni odbor za onesnaževala v prehranski verigi (CONTAM) Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je 21. septembra 2016 sprejel znanstveno mnenje o eruka kislini v krmi in živilih (3). EFSA je za eruka kislino določila dopustni dnevni vnos (TDI) 7 mg/kg telesne teže (tt) na dan. Najvišje ravni prehranske izpostavljenosti so bile opažene pri dojenčkih in drugih otrocih z ravnmi izpostavljenosti nad TDI. To lahko kaže na tveganje visoke izpostavljenosti mladih posameznikov eruka kislini.

(3)

Iz podatkov o vsebnosti eruka kisline v rastlinskih oljih in maščobah je razvidno, da se lahko za večino rastlinskih olj in masti dosežejo nižje ravni z uporabo dobrih praks, npr. z uporabo sort z nizko vsebnostjo eruka kisline. Zato je primerno znižati mejno vrednost za rastlinska olja, z izjemo ričkovega olja, gorčičnega olja in boraginega olja, na raven, ki jo določa Codex Alimentarius za olje oljne ogrščice z nizko vsebnostjo eruka kisline (4).

(4)

Za ričkovo olje, gorčično olje in boragino olje so bili predloženi dokazi, da ni mogoče doseči nižjih ravni z uporabo dobrih praks, saj pri teh vrstah ni sort, iz katerih bi se pridobivala rastlinska olja z ravnijo eruka kisline, nižjo od mejne vrednosti, predlagane za druga rastlinska olja. Iz tega razloga in zato, ker so ta olja manj pomembna za izpostavljenost ljudi kot druga rastlinska olja, bi morala mejna vrednost eruka kisline v ričkovem olju, gorčičnem olju in boraginem olju ostati ista. Da se prepreči zaprtje malih in mikro podjetij v nekaterih državah članicah, je primerno, da se gorčično olje, ki se proizvede in porabi lokalno v majhnih količinah, izvzame iz uporabe mejne vrednosti, če to sprejme pristojni organ.

(5)

Ker mejna vrednost za rastlinska olja in masti velja tudi za rastlinska olja, ki se uporabljajo kot sestavina v živilih, ni treba določiti mejne vrednosti eruka kisline v živilih, ki vsebujejo dodana rastlinska olja in masti.

(6)

Zaradi visoke koncentracije eruka kisline v gorčici obstaja tveganje znatne izpostavljenosti eruka kislini pri uživanju gorčice. Zato je primerno določiti mejno vrednost eruka kisline v gorčici.

(7)

Mejna vrednost eruka kisline v začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah je bila določena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/127 (5). Zaradi jasnosti bi bilo treba mejno vrednost eruka kisline v začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah, določeno z Uredbo (ES) št. 1881/2006, črtati.

(8)

V Uredbi Komisije (EU) 2017/1237 (6) ni določena nobena merska enota za mejno vrednost cianovodikove kisline. Zato je primerno popraviti to napako in tako zagotoviti pravno varnost.

(9)

Uredbo (ES) št. 1881/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1881/2006 se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

Člen 2

Priloga k Uredbi (ES) št. 1881/2006 se popravi v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 3

Živila iz Priloge k tej uredbi, ki so bila zakonito dana na trg pred začetkom veljavnosti te uredbe, lahko ostanejo na trgu do njihovega minimalnega roka trajanja ali roka uporabe.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. novembra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 37, 13.2.1993, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).

(3)  EFSA Journal 2016;14(11):4593.

(4)  Standard za imenovana rastlinska olja (CODEX STAN 210-1999), Codex Alimentarius.

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/127 z dne 25. septembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede posebnih zahtev za sestavo in informacije pri začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah ter glede zahtev za informacije o hranjenju dojenčkov in majhnih otrok (UL L 25, 2.2.2016, str. 1).

(6)  Uredba Komisije (EU) 2017/1237 z dne 7. julija 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 1881/2006 glede mejne vrednosti za cianovodikovo kislino v nepredelanih celih, zdrobljenih, zmletih, strtih ali sesekljanih mareličnih jedrcih, danih v promet za končnega potrošnika (UL L 177, 8.7.2017, str. 36).


PRILOGA I

V oddelku 8 Priloge k Uredbi (ES) št. 1881/2006 se vnos 8.1 nadomesti z naslednjim:

Živila (1)

Mejna vrednost (g/kg)

„8.1

eruka kislina, vključno z eruka kislino, vezano v maščobi

 

8.1.1

rastlinska olja in masti, ki se dajejo v promet za končnega potrošnika ali za uporabo kot sestavina živil, razen ričkovega olja, gorčičnega olja in boraginega olja

20,0

8.1.2

ričkovo olje, gorčično olje (1) in boragino olje

50,0

8.1.3

gorčica (začimba)

35,0


(1)  Mejna vrednost se ne uporabi za gorčično olje, ki se proizvede in porabi lokalno v majhnih količinah, če to potrdi pristojni organ.“


PRILOGA II

V oddelku 8 Priloge k Uredbi (ES) št. 1881/2006 se vnos 8.3 nadomesti z naslednjim:

Živila (1)

Mejna vrednost (mg/kg)

„8.3

cianovodikova kislina, vključno s cianovodikovo kislino, vezano v cianogenih glikozidih

 

8.3.1

nepredelana cela, zdrobljena, zmleta, strta ali sesekljana marelična jedrca, dana v promet za končnega potrošnika (1)  (2)

20,0


(1)  ‚Nepredelani proizvodi‘, kot so opredeljeni v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(2)  ‚Dajanje v promet‘ in ‚končni potrošnik‘, kot sta opredeljena v Uredbi (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).“