(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek za registracijo imena „Havarti“ kot zaščitene geografske označbe, ki ga je Komisiji 5. oktobra 2010 poslala Danska, objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Nemčija, Španija, ameriški svet za izvoz mlečnih izdelkov (US Dairy Export Council) skupaj z ameriškim nacionalnim združenjem proizvajalcev mleka (National Milk Producers Federation) in mednarodnim združenjem proizvajalcev mlečnih izdelkov (International Dairy Foods Association), Urad trgovinskega predstavnika Združenih držav Amerike (Office of the United States Trade Representative), Ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino Nove Zelandije, novozelandsko združenje podjetij v sektorju mleka (Dairy Companies Association of New Zealand, DCANZ) in avstralsko združenje mlečne industrije Dairy Australia Limited s podporo avstralske vlade so ugovarjali registraciji v skladu s členom 51(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012. Ugovori so se šteli za dopustne.

(3)

Komisija je prejela tudi ugovora kostariške „Camara Nacional de Productores de Leche“ in gvatemalske „Asociación de Desarollo Lácteo“ (ASODEL). Vendar ni bil predložen noben utemeljeni ugovor v skladu s členom 51(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(4)

Komisija je zainteresirane strani, ki so predložile dopustne ugovore, povabila k sodelovanju v ustreznih posvetovanjih. Na zahtevo Danske in v skladu z zadnjim pododstavkom člena 51(3) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je Komisija z dopisoma, poslanima 5. avgusta 2014 in 22. septembra 2014, podaljšala rok za vsako od tekočih posvetovanj za dodatne tri mesece.

(5)

Ker v določenem roku ni bil dosežen dogovor, bi morala Komisija sprejeti izvedbeni akt, s katerim bi sprejela odločitev glede registracije, v skladu s postopkom iz člena 52(3)(b) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(6)

Vložniki ugovorov so trdili, da „Havarti“ nima posebne kakovosti, slovesa ali drugih značilnosti, ki bi jih bilo mogoče pripisati geografskemu poreklu. Menijo, da bi registracija imena zaradi ugleda in slovesa obstoječe blagovne znamke lahko zavajala potrošnike glede prave identitete proizvoda. Prav tako menijo, da bi registracija ogrozila obstoj identičnega imena, blagovnih znamk in proizvodov, ki se zakonito tržijo že več kot pet let. Po njihovih trditvah se za zadevno ime predvideva, da je postalo generično, in sicer iz naslednjih razlogov: za „Havarti“ od leta 1966 velja standard Codex Alimentarius, poleg tega pa je vključen v Prilogo B h konvenciji iz Strese iz leta 1951 in ima svojo tarifno oznako. „Havarti“ se proizvaja in uporablja v več državah članicah EU in državah nečlanicah EU, pri čemer imajo nekatere od navedenih držav zanj poseben pravni standard.

(7)

Komisija je argumente, navedene v utemeljenih ugovorih nasprotnikov registracije, obravnavala glede na določbe Uredbe (EU) št. 1151/2012, pri čemer je upoštevala rezultate ustreznih posvetovanj med vložnico zahtevka in vložniki ugovorov, ter sklenila, da bi bilo ime „Havarti“ treba registrirati.

(8)

Kar zadeva trditve o neskladnosti imena „Havarti“ s členom 5 Uredbe (EU) št. 1151/2012, je treba opozoriti, da je bil zahtevek za registracijo imena „Havarti“ kot zaščitene geografske označbe vložen na podlagi njegovega slovesa, ki ga je mogoče pripisati njegovemu geografskemu poreklu, v smislu člena 5(2)(b) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(9)

Danska je predložila več specializiranih publikacij in referenc, ki dokazujejo, da med Dansko in proizvodom „Havarti“ obstaja povezava, ki temelji na slovesu. Ta sir je prejel številna odlikovanja, nagrade in priznanja na različnih nacionalnih ali mednarodnih forumih. Sloves tega proizvoda temelji tudi na posebnemu načinu proizvodnje in zgodovinskem znanju.

(10)

Poleg tega so danski organi v postopku ugovora navedli, da je sloves proizvoda „Havarti“ rezultat več kot sto let zakonodajnih pobud in kakovostnega dela.

(11)

V EU se „Havarti“ proizvaja predvsem na Danskem. Na datum vložitve zahtevka so omejene količine navedenega proizvoda proizvajale tudi Španija, Nemčija, Poljska, Finska in Estonija. Vendar proizvodnja sira „Havarti“ v navedenih državah članicah sama po sebi ni razlog, da bi se dvomilo o njegovi povezavi z Dansko. Proizvedene količine v navedenih državah članicah so zelo omejene v primerjavi s celotno proizvodnjo na Danskem. Zlasti v Španiji se je proizvodnja sira z oznako „Havarti“ začela šele leta 2010 in postala obsežnejša šele po tem, ko je Danska Komisiji predložila zahtevek za registracijo imena „Havarti“ kot ZGO.

(12)

Danska je predložila dokaze, ki kažejo, da zelo velika večina danskih potrošnikov prepoznava stalno povezavo med proizvodom „Havarti“ in Dansko. Rezultati ankete kažejo, da velika večina danskih potrošnikov pozna „Havarti“ in ga povezuje z Dansko. Zunaj Danske je poznavanje tega proizvoda izredno omejeno.

(13)

Tudi Španija je predložila študijo, ki zajema rezultate raziskave o poznavanju proizvoda „Havarti“ in njegovega porekla med potrošniki v Španiji. Vendar ta študija ni prepričljiva. Odstotek nepoznavanja proizvoda in neozaveščenosti o njegovem danskem poreklu je visok. Potrošniki so kot državo porekla proizvoda „Havarti“ navedli več različnih držav. Takšne neozaveščenosti o proizvodu in njegovem danskem poreklu ni mogoče šteti za ozaveščenost o kakršnih koli generičnih značilnostih imena.

(14)

Vložniki ugovorov so trdili tudi, da se ime ne bi smelo registrirati, saj bi to zaradi ugleda in slovesa obstoječe blagovne znamke lahko zavajalo potrošnike glede prave identitete proizvoda. Vendar ugled ali sloves katere koli blagovne znamke ni bil dokazan. Prav tako ni bilo razloženo, kako bi registracija zavajala potrošnike.

(15)

Vložniki ugovorov iz tretjih držav so menili, da bi registracija imena „Havarti“ kot zaščitene geografske označbe ogrozila obstoj identičnega imena „Havarti“ ter blagovnih znamk in proizvodov, ki se zakonito proizvajajo in tržijo že več kot pet let, kar je eden od razlogov za ugovor, določen v členu 10(1)(c) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(16)

Zdi se, da vložniki ugovorov iz tretjih držav v tem postopku ugovora sira z imenom „Havarti“ niso dali na trg EU. Registracija imena „Havarti“ kot zaščitene geografske označbe v EU torej ne vpliva na obstoj proizvoda z imenom „Havarti“ in njegovo proizvodnjo v navedenih tretjih državah.

(17)

Uredba (EU) št. 1151/2012 se ne uporablja za ozemlje tretjih držav. Registracija imena „Havarti“ kot zaščitene geografske označbe na podlagi Uredbe (EU) št. 1151/2012 torej ne more ogroziti uporabe imena „Havarti“ na trgu tretjih držav.

(18)

Kar zadeva blagovne znamke, ki so že bile registrirane, prijavljene ali z uporabo v dobri veri potrjene na ozemlju EU pred datumom vložitve zahtevka Danske za registracijo imena „Havarti“, v skladu s členom 14(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 registracija ZOP/ZGO nanje ne vpliva.

(19)

Španija in Nemčija trdita, da proizvajata sir z imenom „Havarti“. Registracija imena „Havarti“ kot zaščitene geografske označbe na podlagi Uredbe (EU) št. 1151/2012 bi zato ogrozila obstoj imena „Havarti“, ki označuje proizvod, proizveden v Španiji ali Nemčiji, in je identično imenu, za katerega je bil 5. oktobra 2010 vložen zahtevek za registracijo.

(20)

Glede na informacije, vključene v ugovora Nemčije in Španije in predložene Komisiji, se zdi, da se je v Španiji sir z imenom „Havarti“ začel proizvajati leta 2010, pri čemer je proizvodnja leta 2014 znašala 5 100 ton. Za Nemčijo so na voljo zgolj podatki o proizvodnji v letu 2012 (2 571 ton), vendar je navedeno, da Nemčija sir z imenom „Havarti“ proizvaja že več kot 20 let. Glede na navedeno bi bilo treba v skladu s členom 15(1)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 gospodarskim subjektom v Španiji in Nemčiji, ki so sirni proizvod z imenom „Havarti“ začeli tržiti pred datumom predložitve zahtevka Danske Komisiji, odobriti prehodno obdobje, da se jim med prilagajanjem proizvodnje na trgu omogoči nadaljnjo uporabo imena, ogroženega zaradi registracije. Trajanje obdobja bi bilo primerno določiti na pet let za nemške in španske proizvajalce.

(21)

Vložniki ugovorov so predložili več dokazov, ki naj bi kazali, da je zadevno ime generično. Vendar obstoj posebnega standarda Codex Alimentarius za „Havarti“ in vključitev proizvoda „Havarti“ v Prilogo B h konvenciji iz Strese ne pomeni, da je navedeno ime postalo generično. Tarifne oznake se nanašajo na carinske zadeve in niso relevantne za pravice intelektualne lastnine. Generični status v EU se lahko oceni zgolj z vidika dojemanja s strani potrošnikov na ozemlju EU.

(22)

Kar zadeva podatke o proizvodnji in dojemanje proizvoda „Havarti“ v EU, ki je bilo ocenjeno na podlagi trditve o domnevnem pomanjkanju povezave med proizvodom in geografskim območjem, bi bilo treba skleniti, da ime „Havarti“ v EU ni postalo generično.

(23)

Predloženi podatki o proizvodnji in trženju proizvoda „Havarti“ zunaj EU niso relevantni ob upoštevanju načela teritorialnosti, inherentnega tako pravicam intelektualne lastnine na splošno kot Uredbi (EU) št. 1151/2012, na podlagi katerega je treba generičnost imena oceniti glede na ozemlje Unije. Razumevanje tega izraza zunaj EU in morebitni obstoj povezanih regulativnih proizvodnih standardov v tretjih državah se ne štejeta kot relevantna za to odločitev, ne glede na to, ali navedeni standardi določajo pravice do uporabe izrazov za označevanje.

(24)

Predloga vložnikov ugovorov, naj se registrira ime „Danski havarti“, ni mogoče sprejeti, saj to ime ne bi izpolnjevalo pogojev iz člena 7(1)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(25)

Da se omogoči izčrpanje zalog proizvodov, ki so že proizvedeni ali dani na trg, bi bilo treba uporabo te uredbe odložiti.

(26)

Glede na navedeno bi bilo treba ime „Havarti“ vpisati v „register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb“.

(27)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov –