15.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/13

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1718

z dne 14. oktobra 2019

o zaščiti tradicionalnih izrazov „Opolo“, „Vrhunsko vino s kontroliranim zemljopisnim podrijetlom (Vrhunsko vino KZP)“, „Kvalitetno biser vino“, „Mlado vino“, „Vrhunsko pjenušavo vino“ in „Kvalitetno vino s kontroliranim zemljopisnim podrijetlom (Kvalitetno vino KZP)“ za opredelitev vin, proizvedenih na Hrvaškem

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (1) ter zlasti člena 115(2) in (3) te uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 607/2009 (2) je določila nekatera podrobna pravila v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja. Uredba (ES) št. 607/2009 je bila 14. januarja 2019 razveljavljena z Delegirano uredbo (EU) 2019/33 (3).

(2)

V skladu s členom 61(5) Delegirane uredbe (EU) 2019/33 se Uredba (ES) št. 607/2009 še naprej uporablja za vloge za zaščito in postopke ugovora za tradicionalne izraze, za katere vloga za zaščito na datum začetka uporabe Delegirane uredbe (EU) 2019/33 še ni bila rešena.

(3)

V skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 607/2009 je Hrvaška 17. maja 2013 Komisiji predložila vlogo za zaščito imen „Opolo“, „Vrhunsko vino s kontroliranim zemljopisnim podrijetlom (Vrhunsko vino KZP)“, „Kvalitetno biser vino“, „Mlado vino“, „Vrhunsko pjenušavo vino“ in „Kvalitetno vino s kontroliranim zemljopisnim podrijetlom (Kvalitetno vino KZP)“ kot tradicionalnih izrazov (v nadaljnjem besedilu: „hrvaški tradicionalni izrazi“ ali „tradicionalni izrazi, za katere je Hrvaška zahtevala zaščito“).

(4)

Vloga za zaščito hrvaških tradicionalnih izrazov je bila 10. februarja 2018 objavljena v Uradnem listu Evropske unije (4), Komisija pa je 4. aprila 2018 od Bosne in Hercegovine prejela izjavo o ugovoru zoper vlogo za zaščito tradicionalnih izrazov v skladu s členom 37(1) Uredbe (ES) št. 607/2009.

(5)

Komisija je v skladu s členom 38 Uredbe (ES) št. 607/2009 proučila utemeljeno izjavo o ugovoru in dokazno dokumentacijo Bosne in Hercegovine ter ugotovila, da je ugovor sprejemljiv.

(6)

Bosna in Hercegovina je vlogi za zaščito ugovarjala z razlogom, da tradicionalne izraze, za katere je Hrvaška zahtevala zaščito, urejajo zakoni Bosne in Hercegovine kot izraze, ki opisujejo določena vina glede na njihovo kakovost, barvo ali vsebnost ostanka sladkorja, in so to izrazi, ki jih tradicionalno uporabljajo vinogradniki Bosne in Hercegovine. Bosna in Hercegovina je tudi navedla, da so tisti tradicionalni izrazi, za katere je Hrvaška zahtevala zaščito, del pravne dediščine nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljevanju: SFRJ) in so bili zato preneseni v zakonodajo držav, ki so nastale po razpadu nekdanje SFRJ. Nazadnje je Bosna in Hercegovina poudarila, da je hrvaški jezik eden od uradnih jezikov Bosne in Hercegovine, kar pojasnjuje obstoj nekaterih izrazov, ki so homonimi izrazov, ki se na Hrvaškem uporabljajo za opis vin. Na tej podlagi je Bosna in Hercegovina zahtevala zaščito pravice svojih proizvajalcev, da še naprej uporabljajo navedene izraze po začetku veljavnosti pravnega akta o podelitvi zaščite hrvaškim tradicionalnim izrazom.

(7)

Komisija je z dopisom z dne 28. avgusta 2018 Hrvaški posredovala dokumentacijo v zvezi z ugovorom in jo pozvala, naj predloži pripombe v dveh mesecih od izdaje dopisa Komisije v skladu s členom 39(1) Uredbe (ES) št. 607/2009.

(8)

Hrvaška ter Bosna in Hercegovina sta Komisijo po elektronski pošti obvestili o svoji nameri, da se bosta sestali, da bi dosegli dogovor. Obe državi sta Komisijo pozvali, naj se udeleži sestanka.

(9)

Na sestanku z dne 30. januarja 2019 je Hrvaška priznala, da se zadevni tradicionalni izrazi že desetletja uporabljajo v več regijah nekdanje SFRJ ter Bosni in Hercegovini zagotovila, da ne bo zahtevala njihove izključne uporabe. Vendar je Hrvaška izrazila pomisleke glede uporabe nekaterih tradicionalnih izrazov, za katere je Hrvaška zahtevala zaščito, v Bosni in Hercegovini za opis vin brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe. Bosna in Hercegovina je zagotovila, da bo usklajevanje zakonodaje Bosne in Hercegovine s pravom Unije glede tradicionalnih izrazov obravnavalo ta pomislek.

(10)

Obe državi sta priznali, da imata ne le skupno pravno dediščino nekdanje SFRJ, ampak tudi neizogibno uporabljata enake osnovne slovanske besede kot sopomenke izrazov, kot so „zaščitena označba porekla“, „kakovostno vino“, „mlado vino“. Obe državi sta se strinjali, da bi zaščita uporabe navedenih izrazov v samo eni državi drugi državi onemogočila nadomestitev izrazov, ki se uporabljajo že več desetletij, z izrazi, ki niso enaki kot hrvaški tradicionalni izrazi.

(11)

Zato sta se Hrvaška ter Bosna in Hercegovina strinjali, da bi bilo treba določiti prehodno obdobje, v katerem bi bilo treba Bosni in Hercegovini dovoliti uporabo zaščitenih tradicionalnih izrazov za proizvode vinske trte, ki niso skladni z opredelitvijo in pogoji uporabe navedenih izrazov iz te uredbe. To prehodno obdobje bi moralo Bosni in Hercegovini omogočiti, da dokonča postopno uskladitev svoje zakonodaje s pravom Unije ali prilagodi označevanje vin z navedenimi hrvaškimi tradicionalnimi izrazi.

(12)

Vsebina sporazuma, ki sta ga dosegli Hrvaška ter Bosna in Hercegovina, ni v nasprotju s pravom Unije.

(13)

Poleg tega ustrezna zakonodaja Bosne in Hercegovine še ni v celoti usklajena s pravom Unije, vključno s členom 35(1)(c)(ii) Uredbe (ES) št. 607/2009, zato vzporedna vloga Bosne in Hercegovine za neposredno zaščito v skladu z navedeno uredbo ni mogla biti morebitna rešitev.

(14)

Zato je ob upoštevanju interesa proizvajalcev in izvajalcev, ki so do sedaj zakonito uporabljali navedene izraze, ter za odpravo začasnih težav Bosne in Hercegovine primerno, da se odobri prehodno obdobje, ki bo omogočilo postopno uskladitev zakonodaje Bosne in Hercegovine z zakonodajo Unije.

(15)

Toda ker se ta uredba uporablja samo na ozemlju Unije, se prehodno obdobje nanaša le na proizvode vinske trte s poreklom iz Bosne in Hercegovine, ki se uvažajo v Unijo in tržijo v njej z uporabo zaščitenih hrvaških tradicionalnih izrazov, čeprav niso skladni z opredelitvijo in pogoji uporabe.

(16)

Glede na navedeno in ob upoštevanju, da vloga, ki jo je predložila Hrvaška, izpolnjuje pogoje iz člena 112 Uredbe (EU) št. 1308/2013 in člena 40(1) Uredbe (ES) št. 607/2009, bi bilo treba hrvaške tradicionalne izraze za opredelitev vin, proizvedenih na Hrvaškem, zaščititi in vnesti v elektronsko podatkovno zbirko e-Bacchus.

(17)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Naslednji tradicionalni izrazi za opredelitev proizvodov vinske trte, proizvedenih na Hrvaškem, se zaščitijo in vnesejo v elektronsko podatkovno zbirko e-Bacchus:

(a)

tradicionalni izrazi v smislu točke (a) člena 112 Uredbe (EU) št. 1308/2013:

—

„Vrhunsko vino s kontroliranim zemljopisnim podrijetlom (Vrhunsko vino KZP)“,

—

„Kvalitetno biser vino“,

—

„Vrhunsko pjenušavo vino“,

—

„Kvalitetno vino s kontroliranim zemljopisnim podrijetlom (Kvalitetno vino KZP)“;

(b)

tradicionalni izrazi v smislu točke (b) člena 112 Uredbe (EU) št. 1308/2013:

—

„Opolo“,

—

„Mlado vino“.

Opredelitve in pogoji uporabe tradicionalnih izrazov so določeni v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Izrazi, zaščiteni v skladu s členom 1, se lahko uporabljajo pet let od datuma začetka veljavnosti te uredbe za označevanje proizvodov vinske trte, ki niso skladni z opredelitvijo in pogoji uporabe zaščitenih izrazov iz navedenega člena ter se iz Bosne in Hercegovine uvažajo na ozemlje Unije in tržijo na njem, če se navedeni izrazi tradicionalno uporabljajo na ozemlju navedene tretje države.

Po izteku petletnega obdobja se lahko zakonito tržijo samo proizvodi vinske trte iz prvega odstavka, ki so bili iz Bosne in Hercegovine uvoženi v Unijo pred iztekom petletnega obdobja, dokler niso izčrpane vse obstoječe zaloge.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. oktobra 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L 193, 24.7.2009, str. 60).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo (UL L 9, 11.1.2019, str. 2).

(4)  UL C 51, 10.2.2018, str. 24.

PRILOGA

Opredelitve in pogoji uporabe tradicionalnih izrazov iz člena 1

„Opolo“

Ime: Opolo

Jezik: hrvaščina

Opredelitev:„Opolo“ je tradicionalni izraz po členu 112(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Ta tradicionalni izraz je dovoljen za vina rosé, pri katerih prevladujejo sadne arome in ki se proizvajajo izključno iz rdečega grozdja priporočene sorte Vitis vinifera v skladu s pravilnikom o nacionalnem seznamu priznanih kultivarjev vinske trte (uradni list RH št. 53/2014). Vina, opisana s tradicionalnim izrazom „Opolo“, se proizvajajo s tehnologijo za proizvodnjo belega vina in imajo najnižjo predpisano vsebnost dejanskega alkohola 11 vol. %. Največji donos za navedena vina je 12  000 kg/ha. Analitična in organoleptična ocena je obvezna. Vina „Opolo“ so lahko od svetlo do živo rožnate barve.

Seznam zadevnih zaščitenih označb porekla ali geografskih označb: Tradicionalni izraz „Opolo“ se lahko uporabi za opis vin z zaščiteno označbo porekla „Primorska Hrvatska“, „Hrvatska Istra“, „Hrvatsko primorje“, „Sjeverna Dalmacija“, „Dalmatinska zagora“ in „Srednja i Južna Dalmacija“, ki izpolnjujejo zahteve za njegovo uporabo.

Kategorije proizvodov vinske trte: Vino, kakor je opredeljeno v točki 1 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013.

„Vrhunsko vino s kontroliranim zemljopisnim podrijetlom (Vrhunsko vino KZP)“

Ime:„Vrhunsko vino s kontroliranim zemljopisnim podrijetlom (Vrhunsko vino KZP)“, ki je lahko dopolnjeno z naslednjim:

—

arhivsko vino: za vina, ki se pet ali več let shranjujejo v vinski kleti, od tega vsaj tri leta v steklenici;

—

desertno vino: za vina, ki se pridobijo s predelavo prezrelega ali sušenega grozdja brez kakršne koli dodane snovi ter imajo delež naravnega alkohola najmanj 16 vol. % in delež dejanskega alkohola najmanj 9 vol. %;

—

kasna berba: za vina iz prezrelega grozdja, ki vsebujejo najmanj 94 °Oechsle;

—

izborna berba: za vina iz posebej izbranega grozdja, ki vsebujejo najmanj 105 °Oechsle;

—

izborna berba bobica: za vina iz izbranega prezrelega grozdja, okuženega s plesnijo Botrytis, ki vsebujejo najmanj 127 °Oechsle;

—

izborna berba prosušenih bobica: za vina iz izbranih jagod prezrelega grozdja, ki vsebujejo najmanj 154 °Oechsle;

—

ledeno vino: za vina iz grozdja, potrganega pri temperaturi vsaj –7 °C in predelanega v zamrznjenem stanju, ki vsebujejo najmanj 127 °Oechsle.

Jezik: hrvaščina

Opredelitev:„Vrhunsko vino s kontroliranim zemljopisnim podrijetlom (Vrhunsko vino KZP)“ je tradicionalni izraz po členu 112(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Ta tradicionalni izraz je sopomenka izraza „zaščitena označba porekla“, dovoljena za opis vin, ki se proizvajajo iz priporočenih sort grozdja Vitis vinifera v skladu s pravilnikom o nacionalnem seznamu priznanih kultivarjev vinske trte (uradni list RH št. 53/2014). Delež naravnega alkohola v navedenih vinih znaša najmanj:

—

10 vol. % v coni B,

—

10,5 vol. % v coni CI;

—

11 vol. % v coni CII.

Največji donos za proizvodnjo navedenih vin je:

—

10 000 kg/ha (6 000 l/ha) v coni B,

—

11 000 kg (6 600 l/ha) v conah CI in CII.

Obogatitev, dokisanje, razkisanje in dosladkanje niso dovoljeni. Analitična in organoleptična ocena je obvezna. Odvisno od stopnje zrelosti grozdja ter postopkov proizvodnje in zorenja vina se lahko uporabljajo naslednji dodatni izrazi:

—

arhivsko vino,

—

desertno vino,

—

kasna berba,

—

izborna berba,

—

izborna berba bobica,

—

izborna berba prosušenih bobica,

—

ledeno vino.

Seznam zadevnih zaščitenih označb porekla ali geografskih označb: Tradicionalni izraz „Vrhunsko vino s kontroliranim zemljopisnim podrijetlom (Vrhunsko vino KZP)“ se lahko uporablja za vsa hrvaška vina z zaščiteno označbo porekla, ki izpolnjujejo zahteve za njegovo uporabo.

Kategorije proizvodov vinske trte: Vino, kakor je opredeljeno v točki 1 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013.

„Kvalitetno biser vino“

Ime: Kvalitetno biser vino

Jezik: hrvaščina

Opredelitev:„Kvalitetno biser vino“ je tradicionalni izraz po členu 112(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Ta tradicionalni izraz je sopomenka izraza „zaščitena označba porekla“, dovoljena za opis biser vina iz kakovostnih vin, mladega vina, ki je še v vrenju, grozdnega mošta ali delno prevretega grozdnega mošta, ki se proizvaja iz priporočenih sort grozdja Vitis vinifera v skladu s pravilnikom o nacionalnem seznamu priznanih kultivarjev vinske trte (uradni list RH št. 53/2014). V vinih s tradicionalnim izrazom „Kvalitetno biser vino“ skupni delež alkohola znaša najmanj 9 vol. % in delež dejanskega alkohola najmanj 7 vol. %. Nadpritisk zaradi notranjega raztopljenega ogljikovega dioksida ne sme biti manjši od 1 bara in ne večji od 2,5 bara v zaprtih posodah pri temperaturi 20 °C.

Seznam zadevnih zaščitenih označb porekla ali geografskih označb: Tradicionalni izraz „Kvalitetno biser vino“ se lahko uporablja za vsa hrvaška biser vina z zaščiteno označbo porekla, ki izpolnjujejo zahteve za njegovo uporabo.

Kategorije proizvodov vinske trte: Biser vino, kakor je opredeljeno v točki 8 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013.

„Mlado vino“

Ime: Mlado vino

Jezik: hrvaščina

Opredelitev:„Mlado vino“ je tradicionalni izraz po členu 112(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Ta tradicionalni izraz je dovoljen za vina, ki se proizvajajo iz priporočenih sort grozdja Vitis vinifera v skladu s pravilnikom o nacionalnem seznamu priznanih kultivarjev vinske trte (uradni list RH št. 53/2014) in katerih potek vrenja je dokončan ali delno dokončan. Vina s tradicionalnim izrazom „Mlado vino“ je treba dati na trg pred 31. decembrom koledarskega leta, v katerem je bilo grozdje potrgano.

Seznam zadevnih zaščitenih označb porekla ali geografskih označb: Tradicionalni izraz „Mlado vino“ se lahko uporablja za vsa hrvaška vina z zaščiteno označbo porekla, ki izpolnjujejo zahteve za njegovo uporabo.

Kategorije proizvodov vinske trte: Vino, kakor je opredeljeno v točki 1 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013.

„Vrhunsko pjenušavo vino“

Ime: Vrhunsko pjenušavo vino

Jezik: hrvaščina

Opredelitev:„Vrhunsko pjenušavo vino“ je tradicionalni izraz po členu 112(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Ta tradicionalni izraz je sopomenka izraza „zaščitena označba porekla“, ki se uporablja za opis penečih vin, pridobljenih z alkoholnim vrenjem svežega grozdja ali mošta, ki mu sledi drugo alkoholno vrenje vina za kakovostna ali vrhunska vina, ki se proizvajajo iz priporočenih sort grozdja Vitis vinifera v skladu s pravilnikom o nacionalnem seznamu priznanih kultivarjev vinske trte (uradni list RH št. 53/2014). V penečih vinih s tradicionalnim izrazom „Vrhunsko pjenušavo vino“ delež dejanskega alkohola znaša najmanj 10 vol. %, nadpritisk zaradi notranjega raztopljenega ogljikovega dioksida pa ne sme biti manjši od 3 barov v zaprtih posodah pri temperaturi 20 °C.

Seznam zadevnih zaščitenih označb porekla ali geografskih označb: Tradicionalni izraz „Vrhunsko pjenušavo vino“ se lahko uporablja za vsa hrvaška peneča vina z zaščiteno označbo porekla, ki izpolnjujejo zahteve za njegovo uporabo.

Kategorije proizvodov vinske trte: Peneče vino, kakor je opredeljeno v točki 4 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013.

„Kvalitetno vino s kontroliranim zemljopisnim podrijetlom (Kvalitetno vino KZP)“

Ime:„Kvalitetno vino s kontroliranim zemljopisnim podrijetlom (Kvalitetno vino KZP)“, ki je lahko dopolnjeno z naslednjim:

—

mlado vino: če je proizvedeno iz priporočenih sort grozdja Vitis vinifera v skladu s pravilnikom o nacionalnem seznamu priznanih kultivarjev vinske trte (uradni list RH št. 53/2014), njegov potek vrenja je dokončan ali delno dokončan in je dano na trg pred 31. decembrom koledarskega leta, v katerem je bilo grozdje potrgano;

—

arhivsko vino: če se pet ali več let shranjuje v vinski kleti, od tega vsaj tri leta v steklenici;

—

desertno vino: če se pridobi s predelavo prezrelega ali sušenega grozdja ter ima delež naravnega alkohola najmanj 16 vol. % in delež dejanskega alkohola najmanj 9 vol. %.

Jezik: hrvaščina

Opredelitev:„Kvalitetno vino s kontroliranim zemljopisnim podrijetlom (Kvalitetno vino KZP)“ je tradicionalni izraz po členu 112(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Ta tradicionalni izraz je sopomenka izraza „zaščitena označba porekla“, ki se uporablja za opis vin iz priporočenih sort grozdja Vitis vinifera v skladu s pravilnikom o nacionalnem seznamu priznanih kultivarjev vinske trte (uradni list RH št. 53/2014). V vinih s tradicionalnim izrazom „Kvalitetno vino s kontroliranim zemljopisnim podrijetlom (Kvalitetno vino KZP)“ znaša delež naravnega alkohola najmanj:

—

8,5 vol. % v coni B,

—

9,0 vol. % v coni CI,

—

9,5 vol. % v coni CII.

Največji donos za navedena vina je:

—

11 000 kg/ha (7 700 l/ha) v coni B,

—

12 000 kg (8 400 l/ha) v conah CI in CII.

Analitična in organoleptična ocena je obvezna.

Seznam zadevnih zaščitenih označb porekla ali geografskih označb: Tradicionalni izraz „Kvalitetno vino s kontroliranim zemljopisnim podrijetlom (Kvalitetno vino KZP)“ se lahko uporablja za vsa hrvaška vina z zaščiteno označbo porekla, ki izpolnjujejo zahteve za njegovo uporabo.

Kategorije proizvodov vinske trte: Vino, kakor je opredeljeno v točki 1 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013.