1.   Ta uredba ustanavlja Evropski organ za delo (v nadaljnjem besedilu: organ za delo).

2.   Organ za delo državam članicam in Komisiji pomaga pri učinkoviti uporabi in izvrševanju prava Unije v zvezi z mobilnostjo delovne sile po vsej Uniji in koordinacijo sistemov socialne varnosti znotraj Unije. Organ za delo deluje znotraj področja uporabe pravnih aktov Unije, naštetih v odstavku 4, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh aktih, ter vsak drug nadaljnji pravno zavezujoč akt Unije, ki prenaša naloge na organ za delo.

3.   Ta uredba na noben način ne vpliva na uveljavljanje temeljnih pravic, kot so priznane v državah članicah in na ravni Unije, vključno s pravico ali svobodo do stavke ali do drugih ukrepov, zajetih v specifičnih sistemih odnosov med delodajalci in delojemalci v državah članicah v skladu z nacionalnim pravom ali prakso. Prav tako ne vpliva na pravico do pogajanja o kolektivnih pogodbah, njihovega sklepanja in izvrševanja ali na pravico do sprejemanja kolektivnih ukrepov v skladu z nacionalnim pravom ali prakso.

4.   Obseg dejavnosti organa za delo zajema naslednje akte Unije, vključno z vsemi prihodnjimi spremembami teh aktov:

5.   Obseg dejavnosti organa za delo zajema sodelovanje med državami članicami za ukrepanje proti neprijavljenemu delu.

6.   Ta uredba spoštuje pristojnosti držav članic glede uporabe in izvrševanje aktov Unije iz odstavka 4.

Ne vpliva na pravice ali obveznosti posameznikov ali delodajalcev, ki jih zagotavlja pravo Unije ali nacionalno pravo ali praksa, niti na pravice in obveznosti nacionalnih organov, ki izhajajo iz tega prava, niti na avtonomijo socialnih partnerjev, kot so priznane v PDEU.

Ta uredba ne posega v veljavne dvostranske sporazume in ureditve za upravno sodelovanje med državami članicami, zlasti tiste, ki zadevajo usklajene in skupne inšpekcijske preglede.

1.   Organ za delo je organ Unije in je pravna oseba.

2.   Organ za delo ima v vsaki državi članici najširšo pravno sposobnost, ki pravnim osebam priznana na podlagi njihovega nacionalnega prava. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ter je lahko stranka v pravnih postopkih.

1.   Organ za delo spodbuja sodelovanje in pospešuje izmenjavo informacij med državami članicami in jih podpira pri dejanskem izpolnjevanju obveznosti sodelovanja, kot so določene s pravom Unije znotraj področja uporabe te uredbe, vključno z izmenjavo informacij.

V ta namen organ za delo zlasti:

2.   Organ za delo na zahtevo ene ali več držav članic in pri opravljanju svojih nalog zagotovi informacije, da bi zadevno državo članico podprl pri učinkoviti uporabi aktov Unije, ki spadajo v pristojnost organa za delo.

3.   Organ za delo spodbuja uporabo elektronskih orodij in postopkov za izmenjavo sporočil med nacionalnimi organi, vključno z IMI.

4.   Organ za delo spodbuja uporabo inovativnih pristopov k učinkovitemu in uspešnemu čezmejnemu sodelovanju in potencialno uporabo mehanizmov za elektronsko izmenjavo in med državami članicami in podatkovnih zbirk, da bi olajšal dostop do podatkov v realnem času in odkrivanje goljufij, ter lahko predlaga možne izboljšave uporabe teh mehanizmov in podatkovnih zbirk. Organ za delo z namenom nadaljnjega razvoja mehanizmov za elektronsko izmenjavo in podatkovnih zbirk poroča Komisiji.

1.   Na zahtevo ene ali več držav članic organ za delo koordinira in podpira usklajene in skupne inšpekcijske preglede na področjih, kjer ima pristojnost. Organ za delo lahko organom zadevnih držav članic na lastno pobudo predlaga, naj opravijo usklajen ali skupni inšpekcijski pregled.

Za skupne in usklajene inšpekcijske preglede se morajo dogovoriti zadevne države članice.

Organizacije socialnih partnerjev na nacionalni ravni lahko organ za delo opozorijo na nekatere primere.

2.   Za namene te uredbe:

3.   V skladu z načelom lojalnega sodelovanja si države članice prizadevajo sodelovati v usklajenih ali skupnih inšpekcijskih pregledih.

V usklajene ali skupne inšpekcijske preglede morajo predhodno privoliti vse sodelujoče države članice, privolitev pa sporočijo prek svojih nacionalnih uradnikov za zvezo, ki jih imenujejo v skladu s členom 32.

Če ena ali več držav članic, ki se ne odločijo za sodelovanje pri usklajenem ali skupnem inšpekcijskem pregledu, nacionalni organi drugih držav članic tak inšpekcijski pregled opravijo samo v sodelujočih državah članicah. Države članice, ki se ne odločijo za sodelovanje pri inšpekcijskem pregledu, ohranijo zaupnost informacij o takem inšpekcijskem pregledu.

4.   Kadar se država članica ne odloči za sodelovanje pri usklajenem ali skupnem inšpekcijskem pregledu, organ za delo določi in sprejme načine za zagotovitev ustreznih naknadnih ukrepov.

V teh primerih zadevna država članica pisno, vključno prek elektronskih sredstev, brez nepotrebnega odlašanja obvesti organ za delo in ustrezne druge države članice o razlogih za svojo odločitev in po možnosti o ukrepih, ki jih namerava sprejeti za rešitev primera, pa tudi o rezultatih teh ukrepov, ko so znani. Organ za delo lahko predlaga, naj država članica, ki ne sodeluje v usklajenem ali skupnem inšpekcijskem pregledu, inšpekcijski pregled prostovoljno opravi sama.

5.   Države članice in organ za delo informacij o predvidenih inšpekcijskih pregledih ne razkrijejo tretjim stranem.

1.   Sporazum o izvedbi usklajenega ali skupnega inšpekcijskega pregleda med sodelujočimi državami članicami in organom za delo določa pogoje za izvedbo takega inšpekcijskega pregleda, vključno z obsegom in namenom pregleda in po potrebi z ureditvijo za sodelovanje osebja organa za delo pri pregledu. Sporazum lahko vsebuje določbe, ki omogočajo, da se dogovorjeni in načrtovani usklajeni ali skupni inšpekcijski pregledi izvedejo v kratkem času. Organ za delo v skladu s pravom Unije ter nacionalnim pravom in prakso oblikuje vzorec sporazuma.

2.   Usklajeni in skupni inšpekcijski pregledi se izvajajo v skladu s pravom ali prakso držav članic, v katerih potekajo. Vsi ukrepi, ki sledijo takim inšpekcijskim pregledom, se izvajajo v skladu s pravom ali prakso zadevnih držav članic.

3.   Usklajeni in skupni inšpekcijski pregledi se izvajajo tako, da so operativno učinkoviti. V ta namen države članice priznajo ustrezno vlogo in status uradnikom iz druge države članice, ki sodelujejo pri inšpekcijskem pregledu, s sporazumom o inšpekcijskem pregledu, in sicer v skladu s pravom in prakso v državi članici, kjer se inšpekcijski pregled izvaja.

4.   Organ za delo državam članicam, ki opravljajo usklajene ali skupne inšpekcijske preglede, na zahtevo zadevnih držav članic zagotavlja konceptualno, logistično in tehnično podporo ter po potrebi pravno svetovanje, ki lahko vključuje tudi prevajanje in tolmačenje.

5.   Osebje organa za delo se lahko pregleda udeleži v vlogi opazovalca in zagotavlja logistično podporo ter lahko s predhodnim soglasjem države članice, na katere ozemlju bo nudilo pomoč, sodeluje pri usklajenem ali skupnem inšpekcijskem pregledu v skladu s pravom ali prakso države članice.

6.   Organ države članice, ki izvaja usklajen ali skupni inšpekcijski pregled, organu za delo poroča o rezultatih pregleda v tej državi članici in o splošnem operativnem poteku usklajenega ali skupnega inšpekcijskega pregleda najpozneje šest mesecev po zaključku pregleda.

7.   Države članice omogočijo, da se lahko informacije, zbrane med usklajenimi ali skupnimi inšpekcijskimi pregledi, uporabijo kot dokaz v sodnih postopkih v zadevnih državah članicah v skladu s pravom ali prakso navedene države članice.

8.   Informacije o usklajenih in skupnih inšpekcijskih pregledih, ki jih usklajuje organ za delo, ter informacije, ki jih zagotovijo države članice in organ za delo, kot je navedeno v členu 8(2) in (3), se vključijo v poročila, ki se pošljejo upravnemu odboru dvakrat letno. Poročila se pošljejo tudi skupini deležnikov, občutljive informacije pa se izbrišejo. Letno poročilo o inšpekcijskih pregledih, opravljenih s podporo organa za delo, se vključi v letno poročilo o dejavnostih organa za delo.

9.   Če organ za delo med usklajenimi ali skupnimi inšpekcijskimi pregledi ali med drugimi dejavnostmi ugotovi domnevne nepravilnosti pri uporabi prava Unije, lahko o njih po potrebi poroča zadevni državi članici in Komisiji.

1.   Organ za delo v sodelovanju z državami članicami in po potrebi s socialnimi partnerji oceni tveganja in opravi analize v zvezi z mobilnostjo delovne sile in koordinacijo socialne varnosti v Uniji. V oceni tveganj in pri analitskem delu obravnava teme, kot so neravnovesja na trgu dela, izzivi posameznih sektorjev in ponavljajoča se problematika, ob tem pa organ za delo lahko izvaja poglobljene analize in študije, v katerih preuči specifična vprašanja. Pri izvajanju ocen tveganja in analitskem delu organ za delo kolikor mogoče uporablja ustrezne in ažurne statistične podatke, ki so na voljo v okviru obstoječih raziskav, ter poskrbi za dopolnjevanje in uporabo strokovnega znanja agencij ali služb Unije in nacionalnih organov, agencij ali služb, tudi na področju goljufij, izkoriščanja, diskriminacije, predvidevanja potreb po znanjih in spretnostih ter zdravja in varnosti pri delu.

2.   Organ za delo organizira medsebojne preglede med državami članicami, ki privolijo v sodelovanje pri tem, zato da:

3.   Kadar organ za delo izvede oceno tveganja ali analizo, o svojih ugotovitvah poroča Komisiji in neposredno zadevnim državam članicam, pri čemer predstavi možne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

Organ za delo vključi povzetek svojih ugotovitev v svoja letna poročila za Evropski parlament in Komisijo.

4.   Organ za delo po potrebi zbira statistične podatke, ki se nanašajo na tista področja prava Unije v pristojnosti organa za delo, ter ki jih pripravijo in pošljejo države članice. Pri tem si organ za delo prizadeva racionalizirati aktualne dejavnosti zbiranja podatkov na teh področjih, da ne bi prišlo do podvajanja. Kadar je primerno, se uporablja člen 15. Organ za delo se povezuje s Komisijo (Eurostatom) in po potrebi z njo deli rezultate zbiranja podatkov.

1.   Evropska platforma za okrepitev sodelovanja pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu (v nadaljnjem besedilu: platforma), vzpostavljena v skladu s členom 16(2), podpira dejavnosti organa za delo na področju ukrepanja proti neprijavljenemu delu tako, da:

2.   Platforma spodbuja sodelovanje med državami članicami z:

3.   Platformo sestavljajo:

4.   Kot opazovalci se sestankov platforme lahko udeležijo naslednji deležniki, in se ustrezno upoštevajo njihovi prispevki:

Na sestanke platforme so lahko vabljeni opazovalci, ki niso opazovalci iz prvega pododstavka, in se ustrezno upoštevajo tudi njihovi prispevki.

Platformi predseduje predstavnik organa za delo.

1.   V sporih med dvema ali več državami članicami v zvezi s posameznimi primeri uporabe prava Unije na področjih, ki jih ureja ta uredba, lahko organ za delo brez poseganja v pristojnosti Sodišča pomaga pri iskanju rešitve. Namen take mediacije je uskladitev različnih stališč držav članic, ki so stranke v sporu, in sprejetje nezavezujočega mnenja.

2.   Kadar spora ni mogoče rešiti z neposrednim stikom in dialogom med državami članicami, ki so stranke v sporu, organ za delo na zahtevo ene ali več zadevnih držav članic začne postopek mediacije. Postopek mediacije lahko predlaga tudi na lastno pobudo. Postopek mediacije se lahko izvede samo, če z njim soglašajo vse države članice, ki so stranke v sporu.

3.   V prvi fazi mediacije se postopek izvaja med državami članicami, ki so stranke v sporu, in mediatorjem, ta pa sprejme nezavezujoče mnenje, o katerem se vsi sporazumejo. V prvi fazi mediacije lahko kot svetovalci sodelujejo strokovnjaki držav članic, Komisije in organa za delo.

4.   Če se v prvi fazi mediacije ne doseže rešitev, organ za delo ob soglasju vseh držav članic, ki so stranke v sporu, začne drugo fazo mediacije pred odborom za mediacijo.

5.   Odbor za mediacijo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic, ki niso stranke v sporu, in skuša uskladiti različna stališča držav članic, ki so stranke v sporu, in se dogovoriti o nezavezujočem mnenju. V drugi fazi mediacije lahko kot svetovalci sodelujejo strokovnjaki Komisije in organa za delo.

6.   Upravni odbor sprejme poslovnik o mediaciji, vključno z ureditvijo dela in imenovanja mediatorjev, veljavnih rokov, sodelovanja strokovnjakov iz držav članic, Komisije in organa za delo, ter o možnosti, da odbor za mediacijo zaseda v veččlanskih skupinah.

7.   Sodelovanje držav članic, ki so stranke v sporu, je v obeh fazah mediacije prostovoljno. Kadar se taka država članica, ki je stran v sporu, odloči, da ne bo sodelovala v mediaciji, o razlogih za svojo odločitev pisno, vključno prek elektronskih sredstev, obvesti organ za delo in druge države članice, ki so stranke v sporu, v roku, določenem v poslovniku iz odstavka 6.

8.   Ko države članice predajo zadevo v mediacijo, zagotovijo, da se vsi osebni podatki, povezani s to zadevo, anonimizirajo, tako da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni ali ni več določljivi. Organ za delo v nobenem primeru in na nobeni točki mediacije ne obdeluje osebnih podatkov zadevnih posameznikov.

9.   Za zadeve, o katerih potekajo sodni postopki na nacionalni ravni ali ravni Unije, mediacija organa za delo ni dopustna. Kadar med mediacijo steče sodni postopek, se mediacija prekine.

10.   Mediacija ne posega v pristojnosti upravne komisije, niti v njene odločitve. Pri mediaciji se upoštevajo vse ustrezne odločitve upravne komisije.

11.   Kadar se spor v celoti ali deloma nanaša na vprašanja socialne varnosti, organ za delo o tem obvesti upravno komisijo.

Da se zagotovi dobro sodelovanje, da se dejavnosti soglasno uskladijo in da se prepreči vsakršno podvajanje v mediacijskih zadevah, ki se nanašajo tako na socialno varnost kot na delovno pravo, upravna komisija in organ za delo skleneta sporazum o sodelovanju.

Na zahtevo upravne komisije in v dogovoru z državami članicami, ki so stranke v sporu, ji organ za delo na podlagi člena 74a(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 posreduje zadevo v zvezi s socialno varnostjo. Mediacija o vprašanjih, ki ne zadevajo socialne varnosti, se lahko nadaljuje.

Organ za delo na zahtevo katere od držav članic, ki je stranka v sporu, posreduje problematiko koordiniranja socialne varnosti upravni komisiji. To posredovanje se lahko opravi v kateri koli fazi mediacije. Mediacija o vprašanjih, ki ne zadevajo socialne varnosti, se lahko nadaljuje.

12.   V treh mesecih po sprejetju nezavezujočega mnenja države članice, ki so stranke v sporu, organu za delo poročajo o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi mnenja, ali pa, kadar ukrepov niso sprejele, o razlogih za zakaj tega niso storile.

13.   Organ za delo Komisiji dvakrat letno poroča glede rezultatov mediacij, ki jih je izvedel, in o zadevah, ki jih ni obravnaval.

1.   Upravno in vodstveno strukturo organa za delo sestavljajo:

2.   Organ za delo lahko ustanovi delovne skupine ali skupine strokovnjakov, v katerih so predstavniki držav članic ali Komisije ali zunanji strokovnjaki ali kombinacija le-teh, izbrani po izbirnem postopku, za izpolnitev posebne naloge organa za delo ali za posebna področja politike. Organ za delo ustanovi platformo iz člena 12 kot stalno delovno skupino in odbor za mediacijo iz člena 13.

Poslovnik takih delovnih skupin in skupin strokovnjakov določi organ za delo po posvetovanju s Komisijo.

1.   Upravni odbor sestavljajo:

Glasovalno pravico imajo samo člani iz točk (a) in (b) prvega pododstavka.

2.   Vsak član upravnega odbora ima namestnika. Ta zastopa člana, kadar je odsoten.

3.   Člane iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 in njihove namestnike imenuje njihova država članica.

Člana iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 imenuje Komisija.

Neodvisnega strokovnjaka iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 imenuje Evropski parlament.

Medpanožne organizacije socialnih partnerjev na ravni Unije imenujejo svoje predstavnike in Evropski parlament imenuje svojega neodvisnega strokovnjaka po tem, ko preverijo, da niso v nasprotju interesov.

Člani upravnega odbora in njihovi namestniki se imenujejo zaradi svojega znanja na področjih iz člena 1 ob upoštevanju njihovih ustreznih vodstvenih, upravnih in proračunskih spretnosti in znanj.

Vse strani, zastopane v upravnem odboru, si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov, da se zagotovi stalnost njihovega dela. Vse strani si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost žensk in moških v upravnem odboru.

4.   Vsi člani in namestniki ob nastopu funkcije podpišejo pisno izjavo, da niso v nasprotju interesov. Vsak član in namestnik svojo izjavo posodobi v primeru spremembe okoliščin v zvezi z vsakršnim nasprotjem interesov. Organ za delo izjave in njihove posodobitve objavi na svojem spletišču.

5.   Mandat članov in njihovih namestnikov traja štiri leta. Mandat se lahko podaljša.

6.   Predstavniki iz tretjih držav, ki uporabljajo pravo Unije na področjih, ki jih zajema ta uredba, lahko na sejah in v razpravah upravnega odbora sodelujejo kot opazovalci.

7.   Predstavnik Eurofounda, predstavnik EU-OSHA, predstavnik Cedefopa in predstavnik ETF imajo pravico, da se sej upravnega odbora udeležijo kot opazovalci, da se izboljša učinkovitost teh agencij in poveča sinergija med njimi.

1.   Upravni odbor zlasti:

2.   Upravni odbor v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov ter na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev sprejme odločitev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in o določitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko prenos pooblastil prekine. Izvršni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos teh pooblastil.

3.   Zaradi izjemnih okoliščin lahko upravni odbor z odločitvijo začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in nadaljnji prenos pooblastil s strani izvršnega direktorja ter ta pooblastila izvaja sam ali pa jih prenese na enega od svojih članov ali uslužbenca, ki ni izvršni direktor.

1.   Upravni odbor izmed svojih članov z glasovalno pravico izvoli predsednika in njegovega namestnika, pri čemer si prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov. Predsednika in njegovega namestnika z dvotretjinsko večino izvolijo člani upravnega odbora, ki imajo glasovalno pravico.

Če pri prvem glasovanju ni dosežena dvotretjinska večina, se organizira drugo glasovanje, pri katerem predsednika in njegovega namestnika člani upravnega odbora, ki imajo glasovalno pravico, izvolijo z navadno večino.

Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

2.   Mandat predsednika in njegovega namestnika traja tri leta. Mandat se lahko enkrat podaljša. Kadar jima članstvo v upravnem odboru preneha med mandatom, na isti datum samodejno preneha tudi njun mandat.

1.   Seje upravnega odbora skliče predsednik.

2.   Predsednik organizira razprave glede na točke dnevnega reda. Člani iz točk (c) in (d) prvega pododstavka člena 17(1) se ne udeležijo razprav o točkah, povezanih z občutljivimi informacijami o posameznih primerih, kot določa poslovnik upravnega odbora.

3.   Izvršni direktor organa za delo se razprav udeleži, nima pa glasovalne pravice.

4.   Upravni odbor ima vsaj dve redni seji na leto. Sestane se na zahtevo svojega predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine svojih članov.

5.   Upravni odbor se vsaj enkrat na leto sestane s skupino deležnikov.

6.   Upravni odbor lahko na sejo kot opazovalca povabi katerega koli posameznika ali organizacijo, katere mnenje bi lahko bilo koristno, vključno s člani skupine deležnikov.

7.   Članom upravnega odbora in njihovim namestnikom lahko na sejah pomagajo svetovalci ali strokovnjaki, ob upoštevanju poslovnika.

8.   Sekretariat za upravni odbor zagotovi organ za delo.

1.   Brez poseganja v točki (b) in (t) člena 18(1), člen 19(1) in člen 31(8) upravni odbor sprejema odločitve z večino glasov članov, ki imajo glasovalno pravico.

2.   Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. V odsotnosti člana z glasovalno pravico je do glasovanja upravičen njegov namestnik.

3.   Izvršni direktor organa za delo se udeleži razprav, nima pa glasovalne pravice.

4.   V poslovniku upravnega odbora so natančneje določena pravila glasovanja, zlasti pogoji, pod katerimi lahko član deluje v imenu drugega člana, in okoliščine, v katerih se uporabijo pisni postopki za glasovanje.

1.   Izvršni direktor je pristojen za upravljanje organa za delo in si prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov v njem. Izvršni direktor odgovarja upravnemu odboru.

2.   Izvršni direktor na poziv poroča Evropskemu parlamentu o opravljanju svojih dolžnosti. Tudi Svet lahko izvršnega direktorja pozove, naj mu poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

3.   Izvršni direktor je zakoniti zastopnik organa za delo.

4.   Izvršni direktor je pristojen za izvajanje nalog, ki so organu za delo dodeljene s to uredbo, zlasti za:

5.   Izvršni direktor odloči, ali je treba v eni ali več državah članicah namestiti enega ali več članov osebja ter v Bruslju ustanoviti urad za zvezo, da bi se poglobilo sodelovanje organa za delo z ustreznimi institucijami in organi Unije. Pred odločitvijo o ustanovitvi lokalnega urada ali urada za zvezo izvršni direktor pridobi predhodno soglasje Komisije, upravnega odbora in države članice, v kateri bo urad. V tej odločitvi se opredeli obseg dejavnosti, ki naj bi se v uradu izvajale, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in vsakršno podvajanje upravnih funkcij organa za delo. Lahko se zahteva sporazum o sedežu z državo članico, v kateri bo lokalni urad ali urad za zvezo.

1.   Za lažje posvetovanje z zadevnimi deležniki in izkoriščanje njihovega strokovnega znanja na področjih, ki jih zajema ta uredba, se vzpostavi skupina deležnikov. Skupina deležnikov spada pod organ za delo in ima svetovalno funkcijo.

2.   Skupina deležnikov prejme predhodno poročilo in lahko na zahtevo organa za delo ali na lastno pobudo organu za delo predloži mnenja o:

3.   Skupini deležnikov predseduje izvršni direktor, sestane pa se vsaj dvakrat letno na pobudo izvršnega direktorja ali na zahtevo Komisije.

4.   Skupino deležnikov sestavljajo dva predstavnika Komisije in deset predstavnikov socialnih partnerjev na ravni Unije, ob enaki zastopanosti sindikatov in organizacij delodajalcev, vključno s priznanimi sektorskimi socialnimi partnerji Unije, ki zastopajo sektorje, ki jih še posebej zadevajo vprašanja mobilnosti delovne sile.

5.   Člane in namestnike skupine deležnikov predlagajo njihove organizacije, imenuje pa upravni odbor. Upravni odbor v skladu z enakimi pogoji kot člane imenuje tudi namestnike, ki samodejno nadomestijo odsotne ali zadržane člane. V največji možni meri se mora doseči uravnotežena zastopanost spolov ter primerna zastopanost malih in srednjih podjetij.

6.   Organ za delo zagotovi sekretariat za skupino deležnikov. Skupina deležnikov sprejme poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico. Poslovnik odobri upravni odbor.

7.   Skupina deležnikov lahko na svoje sestanke povabi strokovnjake ali predstavnike ustreznih mednarodnih organizacij.

8.   Organ za delo javno objavi mnenja, nasvete in priporočila skupine deležnikov ter rezultate posvetovanj s to skupino, razen v primeru zahtev po zaupnosti.

1.   Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek enotnega programskega dokumenta, ki vsebuje zlasti večletni in letni program v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1271/2013 (28), pri čemer upošteva smernice Komisije in morebitne nasvete skupine deležnikov.

2.   Upravni odbor do 30. novembra vsako leto sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta iz odstavka 1. Do 31. januarja naslednje leto ga predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, ki jim predloži tudi kakršno koli pozneje posodobljeno različico navedenega dokumenta.

Enotni programski dokument postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije in se po potrebi ustrezno prilagodi.

3.   Letni delovni program določa podrobne cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter navedbo zneskov finančnih in človeških virov, dodeljenih za posamezni ukrep. Letni delovni program je skladen z večletnim delovnim programom iz odstavka 4. V njem so jasno navedene naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali črtane. Upravni odbor spremeni sprejeti letni delovni program, kadar se organu za delo znotraj področja uporabe te uredbe dodeli nova naloga.

Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme v skladu z enakim postopkom kot prvotni letni delovni program. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

4.   Večletni delovni program določa splošno strateško načrtovanje dejavnosti, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti. Prav tako za vsako dejavnost navaja okvirne finančne in človeške vire, ki naj bi bili potrebni za doseganje zastavljenih ciljev.

Strateško načrtovanje se posodablja po potrebi, zlasti pa zaradi upoštevanja rezultatov ocenjevanja iz člena 40.

1.   Izvršni direktor vsako leto pripravi predhodni osnutek načrta prihodkov in odhodkov organa za delo za naslednje proračunsko leto, vključno s kadrovskim načrtom, ter ga pošlje upravnemu odboru.

2.   Predhodni osnutek načrta temelji na ciljih in pričakovanih rezultatih iz letnega programskega dokumenta iz člena 24(3) ter v skladu z načelom oblikovanja proračuna glede na uspešnost upošteva finančne vire, ki so potrebni za dosego teh ciljev, in pričakovane rezultate.

3.   Upravni odbor na podlagi predhodnega osnutka načrta sprejme osnutek načrta prihodkov organa za delo za naslednje proračunsko leto ter ga pošlje Komisiji vsako leto do 31. januarja.

4.   Komisija osnutek načrta skupaj s predlogom splošnega proračuna Unije pošlje proračunskemu organu. Osnutek načrta je na voljo tudi organu za delo.

5.   Na podlagi osnutka načrta Komisija v predlog splošnega proračuna Unije vključi načrte, ki se ji zdijo potrebni za kadrovski načrt, in znesek prispevka v breme splošnega proračuna ter tega predloži proračunskemu organu v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

6.   Proračunski organ odobri proračunska sredstva za prispevek organu za delo iz splošnega proračuna Unije.

7.   Proračunski organ sprejme kadrovski načrt organa za delo.

8.   Upravni odbor sprejme proračun organa za delo. Ta postane dokončen, ko je dokončno sprejet splošni proračun Unije, če je potrebno, pa se ustrezno prilagodi.

9.   Za vsak gradbeni projekt, ki bi lahko imel znatne posledice za proračun organa za delo, se uporablja Delegirana uredba (EU) št. 1271/2013.

1.   Za vsako proračunsko leto se ocenijo vsi prihodki in odhodki organa za delo ter se prikažejo v njegovem proračunu. Proračunsko leto sovpada s koledarskim letom.

2.   Proračun organa za delo je uravnotežen v smislu prihodkov in odhodkov.

3.   Brez poseganja v druge vire prihodki organa za delo zajemajo:

4.   Odhodki organa za delo vključujejo prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter odhodke iz poslovanja.

1.   Proračun organa za delo izvršuje izvršni direktor.

2.   Izvršni direktor proračunskemu organu vsako leto pošlje vse informacije, ki bi lahko vplivale na ugotovitve postopkov ocenjevanja.

1.   Računovodja organa za delo do 1. marca naslednjega proračunskega leta (leto N + 1) računovodji Komisije in Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun za proračunsko leto (leto N).

2.   Računovodja organa za delo do 1. marca leta N + 1 računovodji Komisije na način ter v obliki, ki ju ta določi, predloži tudi zahtevane računovodske informacije za konsolidacijo.

3.   Organ za delo do 31. marca leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto N.

4.   Računovodja organa za delo po prejemu pripomb Računskega sodišča k začasnemu zaključnemu računu organa za delo za leto N na lastno odgovornost pripravi končni zaključni račun organa za delo. Izvršni direktor ga predloži upravnemu odboru v mnenje.

5.   Upravni odbor poda mnenje o končnem zaključnem računu organa za delo za leto N.

6.   Računovodja organa za delo do 1. julija leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču pošlje končni zaključni račun za leto N, skupaj z mnenjem upravnega odbora.

7.   Povezava do strani spletišča s končnimi zaključnimi računi organa za delo se do 15. novembra leta N + 1 objavi v Uradnem listu Evropske unije.

8.   Izvršni direktor do 30. septembra leta N + 1 pošlje Računskemu sodišču odgovor na pripombe iz njegovega letnega poročila. Izvršni direktor pošlje ta odgovor tudi upravnemu odboru in Komisiji.

9.   Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse informacije, potrebne za nemoteno uporabo postopka razrešnice za leto N v skladu s členom 261(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (29).

10.   Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

1.   Izvršni direktor se zaposli kot začasni uslužbenec organa za delo v skladu s točko člena 2 Pogojev za zaposlovanje.

2.   Izvršnega direktorja po odprtem in preglednem izbirnem postopku imenuje upravni odbor s seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija. Izbrani kandidat je povabljen, da poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vprašanja poslancev. Ta izmenjava mnenj ne sme neupravičeno odložiti imenovanja izvršnega direktorja.

3.   Za namen sklenitvi pogodbe z izvršnim direktorjem organ za delo zastopa predsednik upravnega odbora.

4.   Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Pred koncem tega obdobja Komisija izvede oceno, v kateri upošteva vrednotenje uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive organa za delo.

5.   Upravni odbor lahko ob upoštevanju ocene iz odstavka 4 izvršnemu direktorju enkrat podaljša mandat, in sicer za največ pet let.

6.   Izvršni direktor s podaljšanim mandatom na podlagi odstavka 5 ob koncu skupnega obdobja ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

7.   Izvršni direktor je lahko razrešen samo na podlagi odločitve upravnega odbora. Upravni odbor v svojem odločitvi upošteva oceno Komisije o uspešnosti izvršnega direktorja, kot je navedeno v odstavku 4.

8.   Upravni odbor odločitve o imenovanju, podaljšanju mandata ali razrešitvi izvršnega direktorja sprejme na podlagi dvotretjinske večine članov z glasovalno pravico.

1.   Vsaka država članica imenuje enega nacionalnega uradnika za zvezo, ki deluje kot napoteni nacionalni strokovnjak pri organu za delo in ki v skladu s členom 33 dela na njegovem sedežu.

2.   Nacionalni uradniki za zvezo pomagajo pri opravljanju nalog organa za delo, tudi tako, da spodbujajo sodelovanje in izmenjavo informacij, kot je določeno v členu 7, ter podpirajo in usklajujejo inšpekcijske preglede iz člena 8. Delujejo tudi kot nacionalne kontaktne točke za vprašanja iz njihovih držav članic in v zvezi z njihovimi državami članicami, tako da neposredno odgovarjajo na navedena vprašanja ali se povezujejo z nacionalnimi upravami.

3.   Nacionalni uradniki za zvezo lahko zahtevajo in prejmejo vse ustrezne informacije od svojih držav članic, kot določa ta uredba, pri čemer dosledno upoštevajo nacionalno pravo ali prakso svoje države članice, zlasti kar zadeva varstvo podatkov in pravila glede zaupnosti.

1.   Organ za delo lahko na katerem koli področju svojega dela uporabi tudi druge napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ga sam ne zaposluje, ne samo na nacionalne uradnike za zvezo.

2.   Upravni odbor sprejme odločitev, s katero določi pravila za napotitev nacionalnih strokovnjakov.

1.   Za organ za delo se uporabljajo določbe iz Uredbe Sveta št. 1 (30).

2.   Prevajalske storitve, potrebne za delovanje organa za delo, zagotavlja Prevajalski center.

1.   Za dokumente, ki jih hrani organ za delo, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001. Upravni odbor v šestih mesecih po prvi seji sprejme podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001.

2.   Upravni odbor določi ukrepe za uskladitev z obveznostmi iz Uredbe (EU) 2018/1725, zlasti obveznostmi glede imenovanja uradne osebe za varstvo podatkov pri organu za delo ter glede zakonitosti obdelave podatkov, varnosti obdelave, zagotavljanja informacij in pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

3.   Organ za delo lahko na lastno pobudo na področju svojih pristojnosti izvaja komunikacijske dejavnosti. Dodelitev sredstev za komunikacijske dejavnosti ne sme škodljivo vplivati na učinkovito izvajanje nalog iz člena 4. Komunikacijske dejavnosti se izvajajo v skladu z ustreznimi komunikacijskimi načrti in načrti razširjanja informacij, ki jih sprejme upravni odbor.

1.   Za lažji boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013, organ za delo v šestih mesecih od dneva, ko začne delovati, pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske Unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah, ki jih opravlja OLAF, in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse uslužbence organa za delo, na podlagi predloge, določene v Prilogi k navedenemu sporazumu.

2.   Računsko sodišče je pooblaščeno za izvajanje revizij na podlagi dokumentacije in inšpekcij na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od organa za delo.

3.   OLAF lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je v povezavi z s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, ki jo financira organ za delo, prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (31).

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe ter sporazumi in sklepi organa za delo o nepovratnih sredstvih vsebujejo določbe, ki Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi.

1.   Pogodbeno odgovornost organa za delo ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.   Za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule v pogodbah, ki jih sklene organ za delo, je pristojno Sodišče.

3.   Pri nepogodbeni odgovornosti organ za delo v skladu s splošnimi načeli, skupnimi zakonodajam držav članic, nadomesti vso škodo, ki jo pri opravljanju svojih dolžnosti povzročijo njegovi oddelki ali njegovo osebje.

4.   V sporih v zvezi s povrnitvijo odškodnine iz odstavka 3 je pristojno Sodišče.

5.   Osebno odgovornost osebja do organa za delo urejajo določbe v Kadrovskih predpisih in Pogoji za zaposlovanje, ki se uporabljajo za to osebje.

1.   Komisija do 1. avgusta 2024 in nato vsakih pet let oceni uspešnost organa za delo v zvezi z njegovimi cilji, pooblastili in nalogami. Pri oceni se obravnavajo zlasti izkušnje, pridobljene pri postopku mediacije iz člena 13. Obravnava tudi, ali je potrebno spremeniti pooblastila organa za delo in obseg njegovih dejavnosti, vključno z razširitvijo področja uporabe na potrebe, specifične za sektor, ter finančne posledice vsake take spremembe, pri čemer se upošteva tudi delo, ki ga izvajajo agencije Unije na teh področjih. V oceni se preučita tudi nadaljnja sinergija in usklajevanje z agencijami na področjih zaposlitvene in socialne politike. Komisija lahko, če je to primerno, na podlagi ocene pripravi zakonodajne predloge za pregled področja uporabe te uredbe.

2.   Kadar Komisija meni, da nadaljnji obstoj organa za delo glede na cilje, pooblastila in naloge ni več upravičen, lahko predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev te uredbe.

3.   Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru poroča o ugotovitvah ocene. Ugotovitve ocene se objavijo.

1.   Organ za delo lahko, kolikor je to potrebno za dosego ciljev iz te uredbe in brez poseganja v pristojnost držav članic in institucij Unije, sodeluje s pristojnimi organi tretjih držav in z mednarodnimi organizacijami.

V ta namen lahko organ za delo na podlagi dovoljenja upravnega odbora in po odobritvi Komisije vzpostavi delovne ureditve s pristojnimi organi tretjih držav in z mednarodnimi organizacijami. Te ureditve Uniji ali državam članicam ne sme nalagati pravnih obveznosti.

2.   V organu za delo lahko sodelujejo tretje države, ki so z Unijo sklenile sporazume v ta namen.

Na podlagi ustreznih določb sporazumov iz prvega pododstavka se vzpostavijo ureditve, ki določajo zlasti naravo, obseg in način sodelovanja zadevnih tretjih držav pri delu organa za delo, vključno z določbami v zvezi s sodelovanje pri pobudah, ki jih izvaja organ za delo, finančnimi prispevki in osebjem. Glede kadrovskih zadev morajo biti te ureditve v vsakem primeru skladne s Kadrovskimi predpisi in Pogoji za zaposlovanje.

3.   Komisija zagotovi, da organ za delo deluje v okviru svojih pooblastil in v skladu z veljavnim institucionalnim okvirom, tako da sklene ustrezen delovni dogovor z izvršnim direktorjem organa za delo.

1.   Potrebna ureditev glede namestitve organa za delo v državi članici gostiteljici ter posebna pravila, ki se v državi članici gostiteljici uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu med organom za delo in državo članico, v kateri je njegov sedež, ki se sklene po pridobitvi odobritve upravnega odbora in najpozneje 1. avgusta 2021.

2.   Država članica gostiteljica zagotovi najboljše možne pogoje za zagotovitev nemotenega in uspešnega delovanja organa za delo, vključno z večjezičnim, evropsko usmerjenim izobraževanjem ter ustreznimi prometnimi povezavami.

1.   Organ za delo začne delovati do 1. avgusta 2021 z zmogljivostjo za izvrševanje svojega proračuna.

2.   Komisija je odgovorna za ustanovitev in začetno delovanje organa za delo, dokler ta ne začne delovati. V ta namen: