UREDBA (EU) 2019/1021 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. junija 2019

o obstojnih organskih onesnaževalih

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, bi bilo treba navedeno uredbo zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Unija je resno zaskrbljena zaradi nenehnih izpustov obstojnih organskih onesnaževal v okolje. Te kemične snovi se prenašajo čez mednarodne meje daleč stran od svojega izvora in ostanejo v okolju, skozi prehranjevalno mrežo prehajajo v organizme in se v njih kopičijo ter predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi in okolje. Zato je treba sprejeti dodatne ukrepe, da bi zdravje ljudi in okolje zavarovali pred temi onesnaževali.

(3)

Unija je v okviru svojih obveznosti glede varstva okolja 19. februarja 2004 potrdila Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (4) (v nadaljnjem besedilu: Protokol) in 14. oktobra 2004 še Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih (5) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija).

(4)

Da bi zagotovili usklajeno in učinkovito izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima Unija po Protokolu in Konvenciji, je treba vzpostaviti skupni pravni okvir, znotraj katerega se bodo sprejemali ukrepi, namenjeni zlasti preprečevanju proizvodnje, dajanja v promet in uporabe namerno proizvedenih obstojnih organskih onesnaževal. Poleg tega bi bilo treba lastnosti obstojnih organskih onesnaževal upoštevati v okviru ustreznih sistemov Unije za ocenjevanje in dovoljenja.

(5)

Pri izvajanju določb Konvencije na ravni Unije je treba zagotoviti usklajevanje in skladnost z določbami Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini, ki jo je Unija potrdila 19. decembra 2002 (6), ter določbami Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja, ki jo je Unija potrdila 1. februarja 1993 (7), in Konvencije Minamata o živem srebru, ki jo je Unija potrdila 11. maja 2017 (8). To usklajevanje in skladnost bi bilo treba ohraniti tudi pri sodelovanju v zvezi z izvajanjem in nadaljnjim razvojem strateškega pristopa k mednarodnemu ravnanju s kemikalijami (SAICM), ki je bil sprejet 6. februarja 2006 v Dubaju na prvi mednarodni konferenci o ravnanju s kemikalijami, in v zvezi z izvajanjem in nadaljnjim razvojem procesa prizadevanj za skrbno ravnanje s kemikalijami in odpadki po letu 2020 v okviru Združenih narodov.

(6)

Ker določbe te uredbe temeljijo na previdnostnem načelu iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in ob upoštevanju previdnostnega pristopa k varstvu okolja, kot ga določa načelo 15 iz Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju, pa tudi da bi po možnosti preprečili izpuste obstojnih organskih onesnaževal v okolje, je v nekaterih primerih primerno določiti strožje nadzorne ukrepe od tistih, ki so sprejeti na podlagi Protokola in Konvencije.

(7)

V Uniji se že postopno odpravlja dajanje večine obstojnih organskih onesnaževal s seznamov v Protokolu in Konvenciji v promet in njihova uporaba, med drugim zaradi prepovedi iz uredb (ES) št. 1907/2006 (9), (ES) št. 1107/2009 (10) ter (EU) št. 528/2012 (11) Evropskega parlamenta in Sveta. Da pa bi izpolnili obveznosti Unije iz Protokola in Konvencije ter čim bolj zmanjšali izpuste obstojnih organskih onesnaževal, je nujno in primerno prepovedati tudi proizvodnjo teh snovi ter izjeme kar najbolj omejiti in jih uporabiti le, kadar ima snov bistveno vlogo pri posebni vrsti uporabe.

(8)	Zaradi jasnosti in usklajenosti z drugimi ustreznimi zakonodajnimi akti Unije bi bilo treba pojasniti nekatere opredelitve pojmov, terminologijo pa uskladiti s tisto, ki se uporablja v Uredbi (ES) št. 1907/2006 in Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(9)	Izvoz snovi, ki jih zajema Konvencija, je urejen z Uredbo (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (13), zato ga v tej uredbi ni treba nadalje obravnavati.

(10)

Stare ali malomarno upravljane zaloge obstojnih organskih onesnaževal lahko resno ogrozijo okolje in zdravje ljudi, na primer s kontaminacijo tal in podzemne vode. Zato je primerno za upravljanje teh zalog določiti strožja pravila od tistih iz Konvencije. Zaloge prepovedanih snovi je treba obravnavati kot odpadke, medtem ko je treba zaloge snovi, katerih proizvodnja ali uporaba je še vedno dovoljena, priglasiti organom in jih primerno nadzorovati. Z obstoječimi zalogami, ki so sestavljene iz prepovedanih obstojnih organskih onesnaževal ali jih vsebujejo, je treba čim prej začeti ravnati kot z odpadki. Če bodo v prihodnosti prepovedane še druge snovi, bo treba brez odlašanja uničiti tudi njihove zaloge in se ne bi smele delati nove.

(11)

V skladu s Protokolom in Konvencijo je treba čim prej identificirati in zmanjšati izpuste obstojnih organskih onesnaževal, ki so nenamerni stranski proizvodi industrijskih postopkov, končni cilj pa je odprava teh izpustov, kadar je to izvedljivo. Da bi nepretrgoma in stroškovno učinkovito zmanjševali te izpuste, bi bilo treba po možnosti čim prej pripraviti, posodobiti in izvajati ustrezne nacionalne načrte, ki bodo zajemali vse vire in ukrepe, vključno s tistimi iz obstoječe zakonodaje Unije. Zato je treba pripraviti ustrezne instrumente v okviru Konvencije.

(12)

Pri obravnavanju predlogov za gradnjo novih objektov ali za večje spremembe že obstoječih objektov z uporabo postopkov, pri katerih se izpuščajo kemikalij s seznama v Prilogi III k tej uredbi, bi se morale uporabljati smernice o najboljših razpoložljivih tehnologijah in začasne smernice o najboljših okoljskih praksah, povezanih s členom 5 in prilogo C k Stockholmski konvenciji o obstojnih organskih onesnaževalih, ki so bile sprejete v skladu s stockholmsko konvencijo.

(13)

Vzpostaviti oziroma vzdrževati bi bilo treba ustrezne programe in mehanizme, da se zagotovijo ustrezni podatki o spremljanju prisotnosti snovi s seznama v delu A Priloge III v okolju. Zagotoviti pa je treba, da bodo na voljo ustrezni instrumenti ter da jih bo mogoče uporabiti pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji.

(14)

Po Konvenciji je treba obstojna organska onesnaževala v odpadkih uničiti ali ireverzibilno pretvoriti v snovi, ki nimajo podobnih lastnosti, razen če so okoljsko sprejemljivejši drugi postopki. Da bi lahko Unija izpolnjevala svoje obveznosti iz Konvencije, je treba določiti izrecna pravila v zvezi s temi snovmi. Za zagotovitev visoke ravni varovanja, je treba določiti, spremljati in izvrševati skupne mejne koncentracije za snovi v odpadkih.

(15)

Kar zadeva bromodifenil etre, navedene v tej uredbi, vključno z dekabromodifenil etrom, je mejna koncentracija v odpadkih za vse te snovi skupaj 1 000 mg/kg. Glede na hitri znanstveni in tehnični napredek bi morala Komisija to mejno koncentracijo pregledati in po potrebi sprejeti zakonodajni predlog za znižanje te vrednosti na 500 mg/kg. Komisija bi morala ukrepati čim prej, nikakor pa ne pozneje kot 16. julija 2021.

(16)

Pomembno je identificirati in ločevati odpadke, ki so sestavljeni iz obstojnih organskih onesnaževal, jih vsebujejo ali so z njimi kontaminirani pri viru, da se kar najbolj zmanjša širjenje teh kemikalij med druge odpadke. Direktiva 2008/98/ES določa pravila Unije glede ravnanja z nevarnimi odpadki in z njimi države članice obvezuje k sprejetju potrebnih ukrepov, da obrati in podjetja, ki odstranjujejo, predelujejo, zbirajo ali prevažajo nevarne odpadke, ne smejo mešati različnih kategorij nevarnih odpadkov ali pa nevarnih odpadkov mešati z nenevarnimi odpadki.

(17)	Za boljšo sledljivost odpadkov, ki vsebujejo obstojne organske snovi, bi morale določbe o sistemu evidentiranja iz člena 17 Direktive 2008/98/ES veljati tudi za odpadke, ki vsebujejo obstojna organska onesnaževala in niso opredeljeni kot nevarni odpadki v skladu s Sklepom Komisije 2014/955/EU (14).

(18)

Poskrbeti bi bilo treba za učinkovito usklajevanje in upravljanje tehničnih in upravnih vidikov te uredbe na ravni Unije. Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1907/2006, ima sposobnosti in izkušnje pri izvajanju zakonodaje Unije o kemikalijah ter mednarodnih sporazumov o kemikalijah. Države članice in Agencija bi zato morale opravljati naloge, ki zadevajo upravne, tehnične in znanstvene vidike izvajanja te uredbe ter izmenjavo informacij. Vloga Agencije bi morala zajemati pripravo in pregled tehnične dokumentacije, vključno s posveti z deležniki, ter pripravo mnenj, na podlagi katerih bi morala Komisija odločati o sprejetju predloga za uvrstitev snovi na seznam obstojnih organskih onesnaževal v Konvenciji ali Protokolu. Poleg tega bi morale Komisija, države članice in Agencija sodelovati, da bi se učinkovito izvajale mednarodne obveznosti, ki jih Uniji nalaga Konvencija.

(19)

Konvencija določa, da mora vsaka pogodbenica pripraviti in posodabljati načrt izpolnjevanja svojih obveznosti po Konvenciji in si ustrezno prizadevati za njegovo uresničevanje. Pri pripravi, izvajanju in posodabljanju svojih izvedbenih načrtov bi morale države članice zagotoviti priložnosti za udeležbo javnosti. Ker si pri tem Unija in države članice delijo pristojnost, bi bilo treba izvedbene načrte pripraviti in posodabljati na nacionalni ravni in na ravni Unije. Med Komisijo, Agencijo in organi držav članic bi bilo treba spodbujati sodelovanje in izmenjavo informacij, tudi o lokacijah, kontaminiranih z obstojnimi organskimi onesnaževali.

(20)

Proizvodnja in uporaba snovi s seznama v delu A Priloge I ali v delu A Priloge II k tej uredbi, bi morala biti dovoljena samo, če gre pri teh snoveh za intermediate v zaprtem in krajevno omejenem sistemu ter če je v ustrezni prilogi izrecno navedena opomba, ki to dovoljuje, in proizvajalec zadevni državi članici dokaže, da se snov proizvaja in uporablja samo pod strogo nadzorovanimi pogoji.

(21)	V skladu s Konvencijo in Protokolom bi bilo treba informacije o obstojnih organskih onesnaževalih zagotoviti drugim pogodbenicam obeh sporazumov. Spodbujati bi bilo treba tudi izmenjavo informacij s tretjimi državami, ki niso pogodbenice teh sporazumov.

(22)

Ozaveščenost javnost glede nevarnosti, ki jih obstojna organska onesnaževala predstavljajo za zdravje sedanjih in prihodnjih generacij kakor tudi za okolje, zlasti v državah v razvoju, je pogosto pomanjkljiva, zato je potrebno obsežno informiranje, s katerim bi povečali raven previdnosti ter javno razumevanje razlogov za omejitve in prepovedi. V skladu s Konvencijo bi bilo treba spodbujati in krepiti programe za ozaveščanje javnosti o teh snoveh, njihovih učinkih na zdravje in okolje, zlasti programe za najbolj ranljive skupine, kakor tudi usposabljanje delavcev, znanstvenikov, vzgojiteljev ter tehničnega in vodstvenega osebja, kakor je ustrezno. Unija bi morala zagotoviti dostop do informacij brez poseganja v uredbi (ES) št. 1049/2001 (15) in (ES) št. 1367/2006 (16) Evropskega parlamenta in Sveta in Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(23)

V spodbudo za oblikovanje celovite zbirke znanja o izpostavljenosti kemikalijam in strupenosti v skladu s splošnim okoljskim akcijskim programom Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (sedmi okoljski akcijski program) (18) je Komisija vzpostavila informacijsko platformo za spremljanje kemikalij. Spodbujati bi bilo treba uporabo te platforme kot načina, s katerim bi države članice lažje izpolnjevale svoje obveznosti sporočanja podatkov o prisotnosti kemikalij ter jih poenostavile in zmanjšale.

(24)

Komisija, Agencija in države članice bi morale na zahtevo in v okviru razpoložljivih sredstev sodelovati pri zagotavljanju ustrezne in pravočasne tehnične pomoči, namenjene zlasti povečanju zmogljivosti držav v razvoju in držav s tranzicijskim gospodarstvom za izvajanje Konvencije. Tehnična pomoč bi morala vključevati razvoj in uporabo primernih nadomestnih proizvodov, metod in strategij iz Konvencije, zato da se bodo obstojna organska onesnaževala še naprej resnično uporabljala samo takrat, ko v zadevni državi niso na voljo lokalno varne, učinkovite in uresničljive alternative.

(25)

Redno bi bilo treba ocenjevati učinkovitost ukrepov za zmanjšanje izpustov obstojnih organskih onesnaževal. V ta namen bi morale države članice Agenciji redno in v standardizirani obliki poročati zlasti o popisih izpustov, priglašenih zalogah ter o proizvodnji snovi, za katere veljajo omejitve, in o dajanju teh snovi v promet.

(26)

Da bi rešili potrebo po informacijah in skladnosti, bi bilo treba ob upoštevanju izsledkov iz poročila Komisije o ukrepih za racionalizacijo okoljskega poročanja in z njim povezanega preverjanja ustreznosti uvesti alternativni sistem za zbiranje in razpoložljivost informacij. Države članice bi morale zlasti omogočiti dostop do vseh relevantnih podatkov. S tem bi se moralo zagotoviti, da je upravno breme za vse subjekte kar najbolj omejeno. Za to je potrebno aktivno razširjanje informacij na nacionalni ravni v skladu z direktivama 2003/4/ES in 2007/2/ES (19) Evropskega parlamenta in Sveta, da se zagotovi ustrezna infrastruktura za dostop javnosti, poročanje in izmenjavo podatkov med javnimi organi. V zvezi s tem bi morale države članice in Agencija specifikacije za prostorske podatke pripraviti na podlagi izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi Direktive 2007/2/ES.

(27)	Konvencija in Protokol predvidevata, da lahko pogodbenice predlagajo dodatne snovi za mednarodno ukrepanje in se posledično lahko na podlagi teh dogovorov vnesejo na seznam. V takšnih primerih bi bilo treba to uredbo ustrezno spremeniti.

(28)

Za spreminjanje nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejemanje aktov za spremembo te uredbe z omogočanje, kadar je ustrezno, proizvodnje in uporabe snovi s seznama v delu A Priloge I ali delu A Priloge II k tej uredbi, kot intermediatov v zaprtem in krajevno omejenem sistemu, in spremembo rokov in dovoljenj, vnesenih za ta namen v ustrezno prilogo, spremembo Priloge III k tej uredbi, da se snov prenese iz dela B v del A navedene priloge, in spremembo prilog I, II in II k tej uredbi, da se prilagodijo glede na spremembe na seznamu snovi iz prilog h Konvenciji ali Protokolu, in se spremenijo že obstoječi vnosi ali določbe iz prilog I in II k tej uredbi, tako da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (20). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(29)	Kadar se priloge k tej uredbi spremenijo, da se namerno proizvedeno obstojno organsko onesnaževalo uvrsti na seznam v Protokolu ali Konvenciji, bi se moral vnos namesto v Prilogo I vključiti v Prilogo II samo v izjemnih primerih in kadar je to ustrezno utemeljeno.

(30)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje ukrepov v zvezi z ravnanjem z odpadki in najmanjšo količino informacij, ki bi jih morale zagotoviti države članice v okviru spremljanja izvajanja te uredbe. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (21).

(31)

Da bi države članice zagotovile preglednost, nepristranskost in doslednost na ravni izvrševanja, bi morale določiti kazni, ki bi se uporabljale za kršitve te uredbe, in poskrbeti, da se izvajajo. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne, saj lahko kršitve škodujejo zdravju ljudi in okolju. Da se zagotovi usklajeno in učinkovito izvrševanje te uredbe, bi morale države članice ustrezne dejavnosti usklajevati in si izmenjevati informacije v okviru Foruma za izmenjavo informacij o izvrševanju, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 1907/2006. Informacije o kršitvah določb te uredbe bi se morale po potrebi objaviti.

(32)	Za namene te uredbe, bi moral Komisiji pri zadevah, ki niso povezane z odpadki, pomaga odbor, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1907/2006, da se zagotovi dosleden pristop do zakonodaje Unije o kemikalijah.

(33)	Za namene te uredbe bi moral Komisiji pri zadevah, povezanih z odpadki, pomaga odbor, ustanovljen z Direktivo 2008/98/ES, da se zagotovi dosleden pristop do zakonodaje Unije o odpadkih.

(34)

Ker cilja te uredbe, in sicer varovanja okolja in zdravja ljudi pred obstojnimi organskimi onesnaževali, države članice zaradi čezmejnih učinkov teh onesnaževal ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cilj in predmet urejanja

Ob upoštevanju zlasti previdnostnega načela je cilj te uredbe varovati zdravje ljudi in okolje pred obstojnimi organskimi onesnaževali, in sicer s prepovedjo, čimprejšnjo postopno odpravo ali z omejevanjem proizvodnje, dajanja v promet in uporabe snovi, zajetih v Stockholmski konvenciji o obstojnih organskih onesnaževalih ali Protokolu o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (v nadaljnjem besedilu: Protokol), s čim večjim zmanjšanjem izpustov teh snovi do čimprejšnje odprave in s sprejetjem določb v zvezi z odpadki, ki so sestavljeni iz obstojnih organskih onesnaževal, jih vsebujejo ali so z njimi kontaminirani.

Države članice lahko v skladu s PDEU po potrebi uporabljajo strožje zahteve od zahtev iz te uredbe.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„dajanje v promet“ pomeni dajanje v promet, kakor je opredeljeno v točki 12 člena 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006;

(2)	„izdelek“ pomeni izdelek, kot je opredeljen v točki 3 člena 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006;

(3)	„snov“ pomeni snov, kot je opredeljena v točki 1 člena 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006;

(4)	„zmes“ pomeni zmes, kot je opredeljena v točki 2 člena 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006;

(5)	„proizvodnja“ pomeni proizvodnjo, kot je opredeljena v točki 8 člena 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006;

(6)	„uporaba“ pomeni uporabo, kot je opredeljena v točki 24 člena 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006;

(7)	„uvoz“ pomeni uvoz, kot je opredeljen v točki 10 člena 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006;

(8)	„odpadki“ pomeni odpadke, kot so opredeljeni v točki 1 člena 3 Direktive 2008/98/ES;

(9)	„odstranjevanje“ pomeni odstranjevanje, kot je opredeljeno v točki 19 člena 3 Direktive 2008/98/ES;

(10)	„predelava“ pomeni predelavo, kot je opredeljena v točki 15 člena 3 Direktive 2008/98/ES;

(11)

„intermediat v zaprtem in krajevno omejenem sistemu“ pomeni snov, ki jo ena ali več pravnih subjektov proizvede in porabi ali uporabi pri kemijskem procesu za pretvorbo v drugo snov (v nadaljnjem besedilu: sinteza), pri čemer se proizvodnja intermediata in sinteza ene ali več drugih snovi iz njega zgodita na istem mestu, in sicer v strogo nadzorovanih pogojih ter v okolju, ki je v celotnem življenjskem ciklu snovi strogo zaprto s tehničnimi sredstvi;

(12)	„nenamerna sled onesnaževala“ pomeni vrednost snovi, ki je naključno prisotna v minimalni količini, pod katero snovi ni mogoče smiselno uporabiti in ki je nad mejo zaznavnosti po obstoječih metodah za detekcijo, ki se uporabljajo za nadzor in izvrševanje;

(13)	„zaloga“ pomeni snovi, zmesi ali izdelke, zbrane pri imetniku in sestavljene iz snovi s seznama v Prilogi I ali II, ali te snovi vsebujejo.

Člen 3

Nadzor nad proizvodnjo, dajanjem v promet in uporabo ter uvrstitev na seznam

1. Pod pogoji iz člena 4 je prepovedana proizvodnja, dajanje v promet in uporaba snovi s seznama v Prilogi I, in sicer samih, v zmeseh ali v izdelkih.

2. Proizvodnja, dajanje v promet in uporaba snovi s seznama v Prilogi II, samih, v zmeseh ali v izdelkih, se omeji v skladu s členom 4.

3. V okviru sistemov ocenjevanja in dovoljenj za obstoječe in nove snovi v skladu z ustrezno zakonodajo Unije države članice in Komisija upoštevajo merila iz odstavka 1 Priloge D h Konvenciji in sprejmejo ustrezne ukrepe za nadzor nad obstoječimi snovmi ter preprečijo proizvodnjo, dajanje v promet in uporabo novih snovi, ki kažejo lastnosti obstojnih organskih onesnaževal.

4. Ko Komisija v skladu s členom 218(9) PDEU za Svet pripravlja predlog za uvrstitev snovi v skladu s Konvencijo, ji pri tem pomaga Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1907/2006, kakor je navedeno v točki (c) člena 8(1). Pristojni organi držav članic lahko pošljejo Komisiji predloge za uvrstitev na seznam. V nadaljnjih fazah postopka za uvrstitev na seznam Agencija zagotavlja podporo Komisiji in pristojnim organom držav članic, kakor je navedeno v točki (e) člena 8(1).

5. Komisija in Agencija v vseh fazah procesa iz odstavkov 3 in 4, sodelujeta s pristojnimi organi držav članic in jih ustrezno obveščata.

6. Odpadke, ki so sestavljeni iz snovi s seznama v Prilogi IV, jih vsebujejo ali so z njimi kontaminirani, ureja člen 7.

Člen 4

Izjeme pri nadzornih ukrepih

1. Člen 3 se ne uporablja za:

(a)	snov, ki se uporablja za laboratorijsko raziskovanje ali kot referenčni standard;

(b)	snov, ki je v snoveh, zmeseh ali izdelkih prisotna kot nenamerna sled onesnaževalca, kot je določeno v ustreznih vnosih v Prilogi I ali II.

2. Za snovi, ki so v Prilogo I ali II dodane po 15. juliju 2019, se člen 3 šest mesecev ne uporablja, če je ta snov prisotna v izdelkih, proizvedenih pred datumom ali na datum, ko se za to snov začne uporabljati ta uredba.

Člen 3 se ne uporablja za snovi, ki so prisotne v izdelkih, ki so že v uporabi pred datumom ali na datum, ko se je za to snov začela uporabljati ta uredba ali Uredba (ES) št. 850/2004, kar je prej.

Država članica takoj, ko izve za izdelke, kot so navedeni v prvem in drugem pododstavka, o tem obvesti Komisijo in Agencijo.

Kadar Komisija prejme tako obvestilo ali drugače izve za tovrstne izdelke, o tem brez nadaljnjega odlašanja obvesti sekretariat Konvencije.

3. Kadar je snov na seznamu v delu A Priloge I ali delu A Priloge II, država članica, ki želi do roka, ki je določen v zadevni prilogi, dovoliti proizvodnjo in uporabo te snovi kot intermediata v zaprtem in krajevno omejenem sistemu, o tem ustrezno obvesti sekretariat Konvencije.

Takšno obvestilo se lahko poda samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	na zahtevo države članice ali na lastno pobudo Komisije se v ustrezno prilogo z delegiranim aktom, sprejetim na podlagi četrtega pododstavka, vnese opomba;

(b)

proizvajalec pristojnemu organu države članice, v kateri ima proizvajalec sedež, dokaže, da se bo snov v postopku izdelave pretvorila v eno ali več drugih snovi, ki ne bodo kazale lastnosti obstojnega organskega onesnaževala, in zagotovi, da bo snov v svojem celotnem življenjskem ciklu strogo zaprta s tehničnimi sredstvi;

(c)	proizvajalec pristojnemu organu države članice, v kateri ima proizvajalec sedež, dokaže, da je snov intermediat v zaprtem in krajevno omejenem sistemu ter da ni pričakovati, da bi bili ljudje ali okolje med proizvodnjo ali uporabo izpostavljeni večji količini te snovi;

(d)

proizvajalec državam članicam sporoči podrobnosti o vsej dejanski ali ocenjeni proizvodnji in uporabi snovi ter o naravi postopka v zaprtem in krajevno omejenem sistemu, pri čemer navede količino obstojnega organskega onesnaževala, ki je v končni snovi, zmesi ali izdelku v nenamernih sledovih prisotna kot nepretvorjena izhodna snov.

Država članica v enem mesecu po predložitvi obvestila sekretariatu Konvencije pošlje obvestilo tudi drugim državam članicam, Komisiji in Agenciji ter doda podrobne podatke o dejanski ali ocenjeni celotni proizvodnji in uporabi zadevne snovi, pa tudi o naravi postopka v zaprtem in krajevno omejenem sistemu, pri čemer navede količino obstojnih organskih onesnaževal, ki so v končni snovi, zmesi ali izdelku v nenamernih sledovih prisotna kot nepretvorjena izhodna snov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo prilog I in II z vnosom opomb izrecno za to, da se lahko dovolita izdelava in uporaba, kot intermediata v zaprtem in krajevno omejenem sistemu, snovi s seznama v delu A zadevne priloge, ter za spremembo rokov v takšnih opombah v primerih, ko se po ponovljenem obvestilu s strani zadevne države članice sekretariatu Konvencije na podlagi Konvencije izrecno ali tiho odobri nadaljevanje proizvodnje in uporaba snovi za nadaljnje obdobje.

4. Odpadke, ki so sestavljeni iz snovi s seznama v Prilogi IV, jih vsebujejo ali so z njimi kontaminirani, ureja člen 7.

Člen 5

Zaloge

1. Imetnik zaloge, ki je bodisi sestavljena iz snovi s seznama v Prilogi I ali II bodisi vsebuje snovi, katerih uporaba ni dovoljena, ravna s to zalogo kot z odpadki in v skladu s členom 7.

2. Imetnik zaloge, ki je težja od 50 kg in je bodisi sestavljena iz snovi s seznama v Prilogi I ali II bodisi vsebuje te snovi in je njihova uporaba dovoljena, zagotovi pristojnemu organu države članice, v kateri se zaloga nahaja, informacije v zvezi z značilnostmi in velikostjo zaloge. Take informacije se predložijo v 12 mesecih od datuma, ko se za snov začne uporabljati ta uredba ali Uredba (ES) št. 850/2004, kar za imetnika nastopi prej, in od relevantnih sprememb Priloge I ali II ter nato vsako leto do roka iz Priloge I ali II za omejeno uporabo.

Imetnik ravna z zalogo na varen, učinkovit in okolju prijazen način, v skladu z mejnimi vrednostmi in zahtevami iz Direktive 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta (22) ter sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se z zalogo ravna tako, da je zaščiteno zdravje ljudi in da se varuje okolje.

3. Države članice spremljajo uporabo priglašenih zalog in ravnanje z njimi.

Člen 6

Zmanjšanje, minimiziranje in odprava izpustov

1. V dveh letih po datumu začetka veljavnosti te uredbe ali Uredbe (ES) št. 850/2004, kar nastopi prej, države članice pripravijo in vodijo popise izpustov snovi s seznama v Prilogi III v zrak, vodo in tla v skladu s svojimi obveznostmi po Konvenciji in Protokolu.

2. Države članice sporočijo Komisiji, Agenciji in drugim državam članicam svoje akcijske načrte o ukrepih za identifikacijo, opredelitev in minimiziranje, z namenom, po možnosti, čimprejšnje popolne odprave, skupnih izpustov snovi s seznama v Prilogi III, kot so evidentirani v njihovih popisih, pripravljenih v skladu z njihovimi obveznostmi po Konvenciji v okviru nacionalnih izvedbenih načrtov na podlagi člena 9.

Ti akcijski načrti vsebujejo ukrepe za spodbujanje razvoja in po potrebi tudi zahtevo za uporabo nadomestnih ali spremenjenih snovi, zmesi, izdelkov in postopkov, da se prepreči nastajanje in izpust snovi s seznama v Prilogi III.

3. Države članice pri obravnavanju predlogov za gradnjo novih objektov ali za večje spremembe obstoječih objektov z uporabo postopkov, pri katerih se izpuščajo kemikalije s seznama v Prilogi III, brez poseganja v Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (23) prednostno preučijo druge možne postopke, tehnike ali prakse, ki imajo podobno uporabnost, a pri njih ne nastajajo snovi in izpusti s seznama v Prilogi III.

Člen 7

Ravnanje z odpadki

1. Proizvajalci in imetniki odpadkov si po vseh razumnih močeh prizadevajo, da preprečijo kontaminacijo odpadkov s snovmi s seznama v Prilogi IV, če je to izvedljivo.

2. Ne glede na Direktivo Sveta 96/59/ES (24) se odpadki, ki so sestavljeni iz snovi s seznama v Prilogi IV k tej uredbi, jih vsebujejo ali so z njimi kontaminirani, odstranijo ali predelajo brez nepotrebnega odlašanja in v skladu z delom 1 Priloge V k tej uredbi ter tako, da se obstojna organska onesnaževala zagotovo uničijo ali ireverzibilno pretvorijo, tako da preostali odpadki in izpusti ne kažejo lastnosti obstojnih organskih onesnaževal.

Pri odstranjevanju ali predelavi se lahko od odpadkov izolirajo snovi s seznama v Prilogi IV, pod pogojem, da se pozneje odstranijo v skladu s prvim pododstavkom.

3. Prepovedani so postopki odstranjevanja ali predelave, ki bi lahko privedli do samoiniciativne predelave, recikliranja, zajemanja ali ponovne uporabe snovi s seznama v Prilogi IV.

4. Z odstopanjem od odstavka 2:

(a)	odpadki, ki vsebujejo snovi s seznama v Prilogi IV ali so z njimi kontaminirani, se lahko odstranijo ali predelajo tudi na drugačen način, ki je v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, pod pogojem, da je vsebnost snovi s tega seznama v odpadkih nižja od mejnih koncentracij, določenih v Prilogi IV;

(b)

država članica ali pristojni organ, ki ga imenuje država članica, lahko v izjemnih primerih dovoli, da se smejo odpadki s seznama v delu 2 Priloge V, ki vsebujejo snov s seznama v Prilogi IV ali so z njo kontaminirani do mejne koncentracije, določene v delu 2 Priloge V, obravnavati v skladu z metodo s seznama v delu 2 Priloge V, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

imetnik na način, ki je sprejemljiv za pristojni organ zadevne države članice, dokaže, da dekontaminacija odpadkov v zvezi s snovmi s seznama v Prilogi IV ni izvedljiva in da uničenje ali ireverzibilna pretvorba obstojnih organskih onesnaževal, ki bi se izvedla v skladu z najboljšo okoljsko prakso ali z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ni okoljsko najbolj sprejemljiva možnost ter da pristojni organ pozneje dovoli drugačen postopek;

(ii)	imetnik pristojnemu organu zagotovi informacije o vsebnosti obstojnih organskih onesnaževal v odpadkih;

(iii)

je postopek skladen z ustrezno zakonodajo Unije in s pogoji, ki jih določajo ustrezni dodatni ukrepi iz odstavka 5;

(iv)	je država članica obvestila druge države članice, Agencijo in Komisijo o dovolitvi in razlogih za to.

5. Komisija lahko, kadar je to primerno in upoštevaje tehnični razvoj in ustrezne mednarodne smernice ter odločitve in odobritve države članice ali pristojnega organa, ki ga je imenovala ta država, v skladu z odstavkom 4 in Prilogo V sprejme izvedbene akte v zvezi z izvajanjem tega člena. Komisija zlasti lahko opredeli obliko informacij, ki jih morajo države članice predložiti v skladu s točko (b)(iv) odstavka 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 20(3).

6. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi v skladu s členom 17 Direktive 2008/98/ES zagotovijo nadzor in sledljivost odpadkov, ki vsebujejo snov s seznama v Prilogi IV k tej uredbi ali so z njo kontaminirani.

Člen 8

Naloge Agencije in forum

1. Agencija poleg nalog, ki so ji podeljene na podlagi členov 9, 10, 11, 13 in 17, opravlja tudi naslednje naloge:

(a)

s soglasjem Komisije imenovanim pristojnim organom držav članic, članom Foruma za izmenjavo informacij o izvrševanju, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 1907/2006 (v nadaljnjem besedilu: forum), in ustreznim deležnikom, kot je ustrezno, zagotavlja pomoč ter tehnične in znanstvene napotke, da se zagotovi učinkovito izvajanje te uredbe;

(b)	Komisiji na zahtevo zagotavlja tehnične in znanstvene prispevke ter ji pomaga skrbeti za učinkovito izvajanje te uredbe;

(c)	Komisiji zagotavlja tehnično in znanstveno podporo ter prispevke v zvezi s snovmi, ki lahko izpolnjujejo merila za uvrstitev na sezname v Konvenciji ali Protokolu, pri tem pa upošteva rezultate že obstoječih sistemov ocenjevanja iz člena 3(3);

(d)	na svojem spletnem mestu objavi obvestilo, da bo Komisija pripravila predlog za uvrstitev snovi na seznam, pozove vse zainteresirane strani, naj ji v osmih tednih posredujejo pripombe, ter te pripombe objavi na svojem spletnem mestu;

(e)

Komisiji in državam članicam zagotavlja tehnično in znanstveno podporo pri pripravi in pregledu profila tveganja in ocene obvladovanja tveganja za snov, ki se obravnava na podlagi Konvencije, pozove vse zainteresirane strani, naj ji v osmih tednih posredujejo pripombe ali dodatne informacije ali oboje, ter te pripombe objavi na svojem spletnem mestu;

(f)	Komisiji na zahtevo zagotavlja tehnično in znanstveno podporo pri izvajanju in nadaljnjem razvoju Konvencije, zlasti v zvezi z Odborom za pregled obstojnih organskih onesnaževal;

(g)

zbira, evidentira, obdeluje ter Komisiji in pristojnim organom držav članic daje na voljo vse informacije, ki jih prejeme ali so ji dane na voljo v skladu s členom 4(2) in (3), točko (b)(iv) člena 7(4), členom 9(2) ter členom 13(1). Kadar so take informacije nezaupne, jih Agencija objavi na svojem spletnem mestu in omogoča lažjo izmenjavo teh informacij z ustreznimi informacijskimi platformami, kot so tiste iz člena 13(2);

(h)	v okviru svojega spletnega mesta vzpostavi in ureja razdelke, namenjene vsem zadevam, povezanim z izvajanjem te uredbe.

2. Forum se uporabi za usklajevanje mreže organov držav članic, pristojnih za izvrševanje te uredbe.

Člani foruma, ki jih imenuje država članica, skrbijo za ustrezno usklajevanje med nalogami foruma in delom pristojnega organa svoje države članice.

Forum pri obravnavanju vprašanj odpadkov sodeluje z organi izvrševanja držav članic, ki so odgovorni za odpadke.

3. Naloge, ki so Agenciji podeljene na podlagi te uredbe, izvaja sekretariat Agencije.

Člen 9

Izvedbeni načrti

1. Države članice pri pripravi in posodabljanju svojih nacionalnih izvedbenih načrtov v skladu s svojimi nacionalnimi postopki javnosti poskrbijo za pravočasne in učinkovite možnosti za udeležbo pri tem postopku.

2. Takoj ko država članica v skladu z obveznostmi po Konvenciji sprejme svoj nacionalni izvedbeni načrt, ga objavi ter o tem obvesti Komisijo, Agencijo in druge države članice.

3. Ko države članice pripravljajo svoje izvedbene načrte, Komisija, ob podpori Agencije, in države članice po potrebi izmenjujejo informacije o vsebini, tudi informacije o ukrepih, sprejetih na nacionalni ravni, za prepoznavanje in ocenjevanje lokacij, kontaminiranih z obstojnimi organskimi onesnaževali.

4. Komisija ob podpori Agencije vzdržuje načrt izpolnjevanja obveznosti, ki jih ima Unija po Konvenciji, ter ga objavi, pregleduje in posodablja.

Člen 10

Spremljanje

1. Komisija, ob podpori Agencije, in države članice v tesnem sodelovanju določijo oziroma vzdržujejo ustrezne programe in mehanizme, skladne z najnovejšimi dosežki in so namenjeni rednemu zagotavljanju primerljivih podatkov o spremljanju prisotnosti snovi s seznama v delu A Priloge III v okolju. Pri določanju ali vzdrževanju teh programov in mehanizmov se ustrezno upošteva razvoj dogodkov v okviru Protokola in Konvencije.

2. Komisija redno ocenjuje, ali bi bilo za katero od snovi s seznama v delu B Priloge III potrebno obvezno spremljanje. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da glede na to oceno in morebitne podatke, ki ji jih dajo na voljo države članice, v skladu s členom 18 sprejme delegirane akte, da dopolni Prilogo III, zato da se snov po potrebi prestavi iz dela B v del A Priloge III.

Člen 11

Izmenjava informacij

1. Komisija, Agencija in države članice v Uniji in s tretjimi državami omogočajo in izvajajo izmenjavo informacij o zmanjševanju, minimiziranju ali odpravi, kadar je izvedljivo, proizvodnje, uporabe in izpustov obstojnih organskih onesnaževal ter o alternativam za te snovi, pri tem pa navedejo tveganja ter ekonomske in socialne stroške, povezane s temi alternativami.

2. Komisija, Agencija in države članice v zvezi z obstojnimi organskimi onesnaževali, kadar je to primerno, spodbujajo in omogočajo:

(a)

izvedbo programov ozaveščanja, tudi v zvezi z vplivi teh snovi na zdravje in okolje in alternativami tem snovem ter v zvezi z zmanjšanjem ali odpravo njihove proizvodnje, uporabe in izpustov, zlasti za:

(i)	oblikovalce politik in nosilce odločanja;

(ii)	posebno ranljive skupine;

(b)	zagotavljanje informacij za javnost;

(c)	usposabljanje za delavce, znanstvenike, pedagoge ter tehnično in vodstveno osebje.

3. Brez poseganja v uredbi (ES) št. 1049/2001 in (ES) št. 1367/2006 ter Direktivo 2003/4/ES se informacije o zdravju in varnosti ljudi in varstvu okolja ne štejejo kot zaupne. Komisija, Agencija in države članice, ki izmenjujejo informacije s tretjimi državami, vse zaupne informacije varujejo v skladu z zakonodajo Unije.

Člen 12

Tehnična pomoč

V skladu s členi 12 in 13 Konvencije Komisija in države članice sodelujejo pri zagotavljanju ustrezne in pravočasne tehnične in finančne pomoči državam v razvoju in državam s tranzicijskim gospodarstvom, da jim na zahtevo in z razpoložljivimi sredstvi ter ob upoštevanju njihovih posebnih potreb pomagajo pri razvoju in krepitvi zmožnosti za izpolnjevanje obveznosti iz Konvencije. Pomoč se lahko ponudi prek regionalnih centrov, kot so priznani v Konvenciji, nevladnih organizacij ali Agencije.

Člen 13

Spremljanje izvajanja

1. Brez poseganja v direktivi 2003/4/ES in 2007/2/ES države članice pripravijo, objavijo poročilo, ki vsebuje:

(a)	informacije o uporabi te uredbe, vključno z informacijami o dejavnosti v zvezi z izvrševanjem, o kršitvah in kaznih;

(b)	informacije, ki so pridobljene iz uradnih obvestil in prejete na podlagi člena 4(2) in (3), člena 5(2) in točke (b)(iv) člena 7(4);

(c)	informacije, ki so pridobljene iz popisov izpustov, sestavljenih na podlagi člena 6(1);

(d)	informacije o izvajanju v skladu z nacionalnimi izvedbenimi načrti, pripravljenimi na podlagi člena 9(2);

(e)	informacije, ki so pridobljene na podlagi člena 10, o prisotnosti snovi s seznama v delu A Priloge III v okolju;

(f)	letne podatke o spremljanju in statistične podatke o dejanski ali ocenjeni celotni proizvodnji in dajanju v promet snovi s seznama v Prilogi I ali II, vključno z ustreznimi kazalniki, preglednimi kartami in poročili.

Države članice posodabljajo poročilo, kolikor so na voljo novi podatki ali informacije, vsako leto, sicer pa vsaj vsaka tri leta.

Države članice Komisiji in Agenciji omogočijo dostop do informacij iz teh poročil.

2. Kadar država članica informacije iz točke (e) odstavka 1 deli z informacijsko platformo za spremljanje kemikalij, to navede v svojem poročilu, s čimer izpolni svoje obveznosti poročanja na podlagi navedene točke.

Kadar so informacije iz točke (e) odstavka 1 v poročilu, ki ga država članica predloži Agenciji, Agencija te informacije zbira, hrani in deli prek informacijske platforme za spremljanje kemikalij.

3. Glede snovi s seznama v Konvenciji Komisija ob podpori Agencije v presledkih, ki jih določi konferenca pogodbenic Konvencije, pripravi poročilo na podlagi informacij, ki jih države članice zagotovijo Agenciji v skladu s točko (f) odstavka 1, in ga pošlje sekretariatu Konvencije.

4. Agencija pripravi in objavi poročilo o stanju na ravni Unije na podlagi podatkov iz odstavkov 1 in 2, ki jih objavijo ali sporočijo države članice. Poročilo o stanju na ravni Unije vključuje, kot je ustrezno, kazalnike realizacije, rezultate in učinke te uredbe, pregledne karte Unije in poročila držav članic. Agencija poročilo o stanju na ravni Unije posodobi najmanj vsakih šest mesecev ali na zahtevo Komisije.

5. Komisija lahko sprejme izvedbene akte o najmanjši količini informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 1, vključno z opredelitvijo ustreznih kazalnikov, preglednih kart in poročil iz točke (f) odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 20(3).

Člen 14

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Kadar tega niso storile že pred začetkom veljavnosti te uredbe, države članice o teh pravilih uradno obvestijo Komisijo najpozneje 16. julija 2020 in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

Člen 15

Sprememba prilog

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18, da spremeni priloge I, II in III k tej uredbi, tako da se prilagodijo spremembam seznamov snovi iz prilog h Konvenciji ali Protokolu, če Unija spremembe podpre s sklepom Sveta, sprejetim v skladu s členom 218(9) PDEU, ali se prilagodijo že obstoječi vnosi v prilogah I in II k tej uredbi, tako da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Kadar Komisija spremeni Prilogo I, II ali III k tej uredbi, za vsako snov sprejme ločen delegirani akt.

2. Komisija stalno pregleduje prilogi IV in V ter po potrebi pripravi zakonodajne predloge za njuno spremembo, da se prilagodita spremembam v seznamih snovi iz prilog h Konvenciji ali Protokolu ali da se že obstoječi vnosi ali določbe v prilogah k tej uredbi spremenijo tako, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Člen 16

Proračun Agencije

1. Za namene te uredbe prihodki Agencije vključujejo:

(a)	subvencijo Unije iz splošnega proračuna Unije (oddelek o Komisiji);

(b)	prostovoljne prispevke držav članic.

2. Prihodki in odhodki za dejavnosti na podlagi te uredbe se združijo s prihodki in odhodki, povezanimi z dejavnostmi na podlagi Uredbe (EU) št. 649/2012, in so upoštevani v istem oddelku proračuna Agencije. Prihodki Agencije iz odstavka 1 se uporabljajo za izvajanje njenih dejavnosti na podlagi te uredbe.

Člen 17

Oblike in programska oprema za objavo ali sporočanje informacij

Agencija v sodelovanju z državami članicami določi oblike in programsko opremo, v katerih in s katerimi države članice objavijo ali sporočijo podatke na podlagi te uredbe, in jih da brezplačno na voljo na svojem spletnem mestu. V zvezi z zbirkami prostorskih podatkov in storitvami v zvezi s prostorskimi podatki države članice in Agencija oblike določita v skladu z zahtevami iz Direktive 2007/2/ES. Države članice in drugi subjekti, ki jih zadeva ta uredba, uporabljajo te oblike in programsko opremo pri obdelavi svojih podatkov ali izmenjavi podatkov z Agencijo.

Člen 18

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(3), 10(2) in 15(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 15. julija 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 4(3), člena 10(2) in člena 15(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 4(3), 10(2) in 15(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 19

Pristojni organi

Vsaka država članica imenuje pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za upravne naloge in izvrševanje v okviru te uredbe. O tem najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe obvesti Komisijo, razen če je to storila že pred začetkom veljavnosti te uredbe, obvesti pa jo tudi o vsaki spremembi imenovanega pristojnega organa.

Člen 20

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006, razen v primeru iz odstavka 2. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Komisiji pri vprašanjih odpadkov pomaga odbor, ustanovljen s členom 39 Direktive 2008/98/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne izda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 21

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 850/2004 se razveljavi.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje kot sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII.

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. junija 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 93.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 13. junija 2019.

(3) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 7).

(4) UL L 81, 19.3.2004, str. 37.

(5) UL L 209, 31.7.2006, str. 3.

(6) UL L 63, 6.3.2003, str. 29.

(7) UL L 39, 16.2.1993, str. 3.

(8) UL L 142, 2.6.2017, str. 4

(9) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(10) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(11) Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).

(12) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(13) Uredba (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (UL L 201, 27.7.2012, str. 60).

(14) Sklep Komisije 2014/955/EU z dne 18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 370, 30.12.2014, str. 44).

(15) Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(16) Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13).

(17) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).

(18) UL L 354, 28.12.2013, str. 171.

(19) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(20) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(21) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(22) Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES (UL L 197, 24.7.2012, str. 1).

(23) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

(24) Direktiva Sveta 96/59/ES z dne 16. septembra 1996 o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (PCB/PCT) (UL L 243, 24.9.1996, str. 31).

PRILOGA I

Del A

Snovi, ki so na seznamih v Konvenciji in Protokolu, ter snovi, ki so samo na seznamih v Konvenciji

Snov

Št. CAS

Št. ES

Posebna izjema za uporabo snovi kot intermediata ali druga specifikacija

Tetrabromodifenil eter

C12H6Br4O

40088-47-9 in druge

254-787-2 in druge

1.	Za namene tega vnosa se za koncentracije dekabromodifenil etra, enake ali nižje od 10 mg/kg (0,001 masnega %), kadar je prisoten v snoveh, uporablja točka (b) člena 4(1).

Kadar so v zmeseh ali izdelkih prisotni tetra-, penta-, heksa-, hepta- in dekabromodifenil eter, se za namene njihovih vnosov za skupno koncentracijo do 500 mg/kg uporablja točka (b) člena 4(1), kar mora Komisija do 16. julija 2021 pregledati in oceniti. Pri tem pregledu se med drugim ocenijo vsi relevantni vplivi na zdravje in okolje.

3.	Z odstopanjem se dovoli proizvodnja, dajanje v promet in uporaba: električne in elektronske opreme s področja uporabe Direktive 2011/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1).

4.	Dovoli se uporaba izdelkov, ki vsebujejo tetrabromodifenil eter in so v Uniji že v uporabi pred 25. avgustom 2010. Za te izdelke se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2).

Pentabromodifenil eter

C12H5Br5O

32534-81-9 in druge

251-084-2 in druge

1.	Kadar je v snoveh prisoten pentabromodifenil eter, se za namene tega vnosa za koncentracije, enake ali nižje od 10 mg/kg (0,001 masnega %), uporablja točka (b) člena 4(1).

3.	Z odstopanjem se dovoli proizvodnja, dajanje v promet in uporaba: električne in elektronske opreme s področja uporabe Direktive 2011/65/ES.

4.	Dovoli se uporaba izdelkov, ki vsebujejo pentabromodifenil eter in so v Uniji že v uporabi pred 25. avgustom 2010. Za te izdelke se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2).

Heksabromodifenil eter

C12H4Br6O

36483-60-0 in druge

253-058-6 in druge

1.	Za namene tega vnosa se za koncentracije heksabromodifenil etra, enake ali nižje od 10 mg/kg (0,001 masnega %), kadar je prisoten v snoveh, uporablja točka (b) člena 4(1).

3.	Z odstopanjem se dovoli proizvodnja, dajanje v promet in uporaba: električne in elektronske opreme s področja uporabe Direktive 2011/65/ES.

4.	Dovoli se uporaba izdelkov, ki vsebujejo heksabromodifenil eter in so v Uniji že v uporabi pred 25. avgustom 2010. Za te izdelke se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2).

Heptabromodifenil eter

C12H3Br7O

68928-80-3 in druge

273-031-2 in druge

1.	Za namene tega vnosa se za koncentracije heksabromodifenil etra, enake ali nižje od 10 mg/kg (0,001 masnega %), kadar je prisoten v snoveh, uporablja točka (b) člena 4(1).

3.	Z odstopanjem se dovoli proizvodnja, dajanje v promet in uporaba: električne in elektronske opreme s področja uporabe Direktive 2011/65/ES.

4.	Dovoli se uporaba izdelkov, ki vsebujejo heptabromodifenil eter in so v Uniji že v uporabi pred 25. avgustom 2010. Za te izdelke se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2).

Bis(pentabromofenil)eter (dekabromodifenil eter; deka-BDE)

1163-19-5

214-604-9

1.	Za namene tega vnosa se za koncentracije dekabromodifenil etra, enake ali nižje od 10 mg/kg (0,001 masnega %), kadar je prisoten v snoveh, uporablja točka (b) člena 4(1).

Kadar so v zmeseh ali izdelkih prisotni tetra-, penta-, heksa-, hepta- in dekabromodifenil eter, se za namene njihovih vnosov za skupno koncentracijo do 500 mg/kg uporablja točka (b) člena 4(1), ki jo mora Komisija do 16. julija 2021 pregledati in oceniti. Pri tem pregledu se med drugim ocenijo vsi relevantni vplivi na zdravje in okolje.

Pod pogojem, da države članice v skladu s Konvencijo do decembra 2019 poročajo Komisiji, se proizvodnja, dajanje v uporabo in uporaba dekabromodifenil etra z odstopanjem dovoli:

(a)	do 18. decembra 2023 v proizvodnji zrakoplovov, za katere je bila vloga za homologacijo vložena pred 2. marcem 2019 in je bila prejeta pred decembrom 2022, oziroma do 2. marca 2027 v primeru, da je potreba po nadaljevanju upravičena;

(b)

v proizvodnji nadomestnih delov za eno od naslednjih kategorij:

(i)	za zrakoplove, za katere je bila vloga za homologacijo vložena pred 2. marcem 2019 in je bila prejeta pred decembrom 2022 in ki so proizvedeni pred 18. decembrom 2023 oziroma pred 2. marcem 2027 v primeru, da potreba po nadaljevanju upravičena, do izteka njihove tehnične življenjske dobe;

(ii)	za motorna vozila s področja uporabe Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), proizvedena pred 15. julijem 2019, do leta 2036 ali do izteka tehnične življenjske dobe teh vozil, kar nastopi prej;

(c)	za električno in elektronsko opremo s področja uporabe Direktive 2011/65/ES.

Posebne izjeme za nadomestne dele, ki se uporabljajo v motornih vozilih iz točke 2(b)(ii), veljajo za proizvodnjo in uporabo komercialnega dekabromodifenil etra iz ene ali več naslednjih kategorij:

(a)

pogonski sistem in oprema pod pokrovom motorja, kot so akumulatorski in baterijski ozemljitveni kabli, akumulatorski in baterijski povezovalni kabli, napeljava premične klimatske naprave, pogonski sistemi, puše izpušnega kolektorja, izolacija pod pokrovom motorja, kabli in jermenje pod pokrovom motorja (vezje motorja itd.), senzorji hitrosti, cevi, ventilatorski moduli in senzorji klenkanja;

(b)	oprema sistema za dovajanje goriva, kot so cevi za gorivo, rezervoarji za gorivo in rezervoarji za gorivo v podvozju;

(c)	pirotehnične naprave in oprema, na katero te naprave vplivajo, na primer kabli za sprožitev zračne blazine, ter sedežne prevleke/material prevlek, če je to relevantno za (sprednje in stranske) zračne blazine.

5.	Dovoli se uporaba izdelkov, ki vsebujejo dekabromodifenil eter in so bili v Uniji že v uporabi pred 15. julijem 2019. Za take izdelke se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2).

6.	Brez poseganja v uporabo drugih določb Unije o razvrščanju, pakiranju in označevanju snovi in zmesi morajo biti izdelki, v katerih je dekabromodifenil eter, jasno označeni ali drugače prepoznavni skozi njihovo celotno življenjsko dobo.

Dajanje v promet in uporaba izdelkov, ki vsebujejo dekabromodifenil eter, uvožen za namene izrecnih izjem iz točke 2, se dovolita do izteka izjem. Točka 6 se uporablja, kot če bi bili ti izdelki proizvedeni na podlagi izjeme iz odstavka 2. Taki izdelki, ki so bili v uporabi že pred datumom, se lahko še naprej uporabljajo.

Za namene tega vnosa „zrakoplov“ pomeni:

(a)

civilni zrakoplov, proizveden v skladu s certifikatom tipa, izdanim v skladu z Uredbo (EC) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ali v skladu z odobritvijo projekta, izdano v skladu z nacionalnimi predpisi države pogodbenice Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), ali za katerega je država pogodbenica ICAO v skladu s Prilogo 8 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu izdala spričevalo o plovnosti;

(b)	vojaški zrakoplov.

Perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati (PFOS)

C8F17SO2X

(X = OH, kovinska sol (O-M+), halogenid, amid in drugi derivati, vključno s polimeri)

1763-23-1

2795-39-3

29457-72-5

29081-56-9

70225-14-8

56773-42-3

251099-16-8

4151-50-2

31506-32-8

1691-99-2

24448-09-7

307-35-7 in druge

217-179-8

220-527-1

249-644-6

249-415-0

274-460-8

260-375-3

223-980-3

250-665-8

216-887-4

246-262-1

206-200-6 in druge

1.	Za namene tega vnosa se za koncentracije PFOS, enake ali nižje od 10 mg/kg (0,001 masnega %), kadar je prisotna v snoveh ali zmeseh, uporablja točka (b) člena 4(1).

Za namene tega vnosa se točka (b) člena 4(1) uporablja za koncentracije PFOS v polizdelkih ali izdelkih ali njihovih delih, če je koncentracija PFOS nižja od 0,1 masnega %, izračunano glede na maso strukturno ali mikrostrukturno ločenih delov, ki vsebujejo PFOS, ali pri tekstilu ali drugih prevlečenih materialih, če je količina PFOS nižja od 1 μg/m2 prevlečenega materiala.

3.	Dovoli se uporaba izdelkov, ki vsebujejo PFOS in so v Uniji že bili v uporabi pred 25. avgustom 2010. Za te izdelke se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2).

Če je količina izpusta v okolje minimizirana, se proizvodnja in dajanje v promet dovolita za naslednje posebne uporabe, če države članice vsaka štiri leta Komisiji poročajo o napredku pri odpravljanju PFOS:

snovi, ki preprečujejo rosenje na nedekorativnih oblogah iz trdega kroma (VI) v zaprtih sistemih;

Kadar tovrstno odstopanje zadeva proizvodnjo ali uporabo v obratu v okviru področja uporabe Direktive 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), se uporabljajo ustrezne najboljše razpoložljive tehnike za preprečevanje in minimizacijo izpustov PFOS, opisane v informacijah, ki jih je v skladu z drugim odstavkom člena 17(2) Direktive 2008/1/ES objavila Komisija.

Kakor hitro so na voljo nove informacije o podrobnostih uporabe in varnejše nadomestne snovi ali tehnologije, Komisija ponovno pregleda odstopanje iz drugega odstavka, tako da:

(a)	se opusti uporaba PFOS, kakor hitro je tehnično in ekonomsko izvedljiva uporaba varnejših nadomestkov;

(b)	odstopanje lahko še naprej velja le za nujne uporabe, za katere ni varnejših možnosti in glede katerih se poroča o prizadevanjih za iskanje varnejših možnosti;

(c)	se z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik čim bolj zmanjša sproščanje PFOS v okolje.

Ko Evropski odbor za standardizacijo (CEN) sprejme standarde, se uporabljajo kot analizne testne metode za ugotavljanje skladnosti snovi, zmesi in izdelkov s točkama 1 in 2. Kot alternativa standardom CEN se lahko uporabi katera druga analizna metoda, za katero lahko uporabnik dokaže enakovredno zmogljivost.

DDT (1,1,1-trikloro-2,2-bis(4-klorofenil) etan)

50-29-3

200-024-3

—

Klordan

57-74-9

200-349-0

—

Heksaklorocikloheksani, vključno z lindanom

58-89-9

200-401-2

—

319-84-6

206-270-8

319-85-7

206-271-3

608-73-1

210-168-9

Dieldrin

60-57-1

200-484-5

—

Endrin

72-20-8

200-775-7

—

Heptaklor

76-44-8

200-962-3

—

Endosulfan

115-29-7

959-98-8

33213-65-9

204-079-4

1.	Dovoli se dajanje v promet in uporaba izdelkov, ki vsebujejo endosulfan in so bili pred 10. julijem 2012 ali na ta datum v uporabi.

2.	Za izdelke iz točke 1 se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2).

Heksaklorobenzen

118-74-1

204-273-9

—

Klordekon

143-50-0

205-601-3

—

Aldrin

309-00-2

206-215-8

—

Pentaklorobenzen

608-93-5

210-172-0

—

Poliklorirani bifenili (PCB)

1336-36-3 in druge

215-648-1 in druge

Brez poseganja v Direktivo 96/59/ES se dovoli uporaba izdelkov, ki so ob začetku veljavnosti te uredbe že v uporabi.

Države članice takoj ko je to mogoče, najpozneje pa do 31. decembra 2025, identificirajo in iz uporabe odstranijo opremo (npr. transformatorje, kondenzatorje ali druge posode, ki vsebujejo zaloge tekočine), ki vsebuje več kot 0,005 % PCB in je njihova prostornina večja od 0,05 dm3.

Mireks

2385-85-5

219-196-6

—

Toksafen

8001-35-2

232-283-3

—

Heksabromobifenil

36355-01-8

252-994-2

—

1 Heksabromociklododekan

„Heksabromociklododekan“ pomeni: heksabromociklododekan, 1,2,5,6,9,10-heksabromociklododekan in njegove glavne diastereoizomere: alfa-heksabromociklododekan; beta-heksabromociklododekan; in gama-heksabromociklododekan

25637-99-4,

3194-55-6,

134237-50-6,

134237-51-7,

134237-52-8

247-148-4,

221-695-9

1.	Za namene tega vnosa se za koncentracije heksabromociklododekana, enake ali nižje od 100 mg/kg (0,01 mas. %), kadar je prisoten v snoveh, zmeseh, izdelkih ali kot sestavina ognjeodpornih izdelkov, uporablja točka (b) člena 4(1), ki jo mora Komisija do 22. marca 2019 pregledati.

Izdelki iz ekspandiranega polistirena, ki vsebujejo heksabromociklododekan in so v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2016/293 (5) in Izvedbeno uredbo Komisije št. 2016/C 12/06 (6) že v uporabi pred 21. februarjem 2018, ter izdelki iz ekstrudiranega polistirena, ki vsebujejo heksabromociklododekan in so že v uporabi pred 23. junijem 2016, se lahko uporabljajo še naprej. Za take izdelke se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2).

Brez poseganja v uporabo drugih določb Unije o razvrščanju, pakiranju in označevanju snovi in zmesi morajo biti izdelki iz ekspandiranega polistirena, ki so bili dani v promet po 23. marcu 2016, v katerem je bil uporabljen heksabromociklododekan, jasno označeni ali drugače prepoznavni skozi njihovo celotno življenjsko dobo.

Heksaklorobutadien

87-68-3

201-765-5

1.	Dovoli se dajanje v promet in uporaba izdelkov, ki vsebujejo heksaklorobutadien in so bili že v uporabi pred 10. julijem 2012 ali na ta datum.

2.	Za izdelke iz točke 1 se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2).

Pentaklorofenol in njegove soli in estri

87-86-5 in druge

201-778-6 in druge

Poliklorirani naftaleni (7)

70776-03-3 in druge

274-864-4 in druge

1.	Dovoli se dajanje v promet in uporaba izdelkov, ki vsebujejo poliklorirane naftalene in so bili že v uporabi pred 10. julijem 2012 ali na ta datum.

2.	Za izdelke iz točke 1 se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2).

Klorirani alkani C10–C13 (klorirani parafini s kratkimi verigami – SCCP)

85535-84-8 in druge

287-476-5

1.	Z odstopanjem se dovoli proizvodnja, dajanje v promet in uporaba snovi ali zmesi, ki vsebujejo SCCP v koncentracijah, nižjih od 1 mas. %, ali izdelkov, ki vsebujejo SCCP v koncentracijah, nižjih od 0,15 mas. %.

Uporaba se dovoli v zvezi s:

(a)	transportnimi trakovi v rudarski industriji in tesnilnimi sredstvi, ki vsebujejo SCCP in so bili že v uporabi pred 4. decembrom 2015 ali na ta datum, in

(b)	izdelki, ki vsebujejo SCCP, a niso navedeni v točki (a), in ki so bili že v uporabi že pred 10. julijem 2012 ali na ta datum.

3.	Za izdelke iz točke 2 se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2).

Del B

Snovi, ki so samo na seznamih v Protokolu

Snov	Št. CAS	Št. ES	Posebna izjema za uporabo snovi kot intermediata ali druga specifikacija

(1) Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 174, 1.7.2011, str. 88).

(2) Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

(3) Uredba (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (UL L 79, 19.3.2008, str. 1).

(4) Direktiva 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 24, 29.1.2008, str. 8).

(5) Uredba Komisije (EU) 2016/293 z dne 1. marca 2016 o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 o obstojnih organskih onesnaževalih glede Priloge I (UL L 55, 2.3.2016, str. 4).

(6) UL C 10, 13.1.2016, str. 3.

(7) Poliklorirani naftaleni so kemijske spojine, ki temeljijo na sistemu obročev naftalena, kjer se eden ali več vodikovih atomov nadomesti z atomi klora.

PRILOGA IV

Seznam snovi, za katere veljajo določbe o ravnanju z odpadki iz člena 7

Snov	Št. CAS	Št. ES	Mejna koncentracija iz člena 7(4)(a)
Endosulfan	115-29-7 959-98-8 33213-65-9	204-079-4	50 mg/kg
Heksaklorobutadien	87-68-3	201-765-5	100 mg/kg
Poliklorirani naftaleni (1)			10 mg/kg
Klorirani alkani C10–C13 (klorirani parafini s kratkimi verigami – SCCP)	85535-84-8	287-476-5	10 000 mg/kg
Tetrabromodifenil eter C12H6Br4O	40088-47-9 in druge	254-787-2 in druge	Vsota koncentracij tetrabromodifenil etra, pentabromodifenil etra, heksabromodifenil etra, heptabromodifenil etra in dekabromodifenil etra: 1 000 mg/kg. Komisija to mejno koncentracijo pregleda ter po potrebi in v skladu s Pogodbama sprejme zakonodajni predlog za znižanje te vrednosti na 500 mg/kg. Komisija tak pregled izvede čim prej, vsekakor pa ne pozneje kot 16. julija 2021.
Pentabromodifenil eter C12H5Br5O	32534-81-9 in druge	251-084-2 in druge
Heksabromodifenil eter C12H4Br6O	36483-60-0 in druge	253-058-6 in druge
Heptabromodifenil eter C12H3Br7O	68928-80-3 in druge	273-031-2 in druge
Dekabromodifenil eter C12Br10O	1163-19-5 in druge	214-604-9 in druge
Perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati (PFOS) C8F17SO2X (X = OH, kovinska sol (O-M+), halogenid, amid in drugi derivati, vključno s polimeri)	1763-23-1 2795-39-3 29457-72-5 29081-56-9 70225-14-8 56773-42-3 251099-16-8 4151-50-2 31506-32-8 1691-99-2 24448-09-7 307-35-7 in druge	217-179-8 220-527-1 249-644-6 249-415-0 274-460-8 260-375-3 223-980-3 250-665-8 216-887-4 246-262-1 206-200-6 in druge	50 mg/kg
Poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani (PCDD/PCDF)			15 μg/kg (2)
DDT (1,1,1-trikloro-2,2-bis(4-klorofenil) etan)	50-29-3	200-024-3	50 mg/kg
Klordan	57-74-9	200-349-0	50 mg/kg
Heksaklorocikloheksani, vključno z lindanom	58-89-9 319-84-6 319-85-7 608-73-1	210-168-9 200-401-2 206-270-8 206-271-3	50 mg/kg
Dieldrin	60-57-1	200-484-5	50 mg/kg
Endrin	72-20-8	200-775-7	50 mg/kg
Heptaklor	76-44-8	200-962-3	50 mg/kg
Heksaklorobenzen	118-74-1	204-273-9	50 mg/kg
Klordekon	143-50-0	205-601-3	50 mg/kg
Aldrin	309-00-2	206-215-8	50 mg/kg
Pentaklorobenzen	608-93-5	210-172-0	50 mg/kg
Poliklorirani bifenili (PCB)	1336-36-3 in druge	215-648-1	50 mg/kg (3)
Mireks	2385-85-5	219-196-6	50 mg/kg
Toksafen	8001-35-2	232-283-3	50 mg/kg
Heksabromobifenil	36355-01-8	252-994-2	50 mg/kg
Heksabromociklododekan (4)	25637-99-4, 3194-55-6, 134237-50-6, 134237-51-7, 134237-52-8	247-148-4 221-695-9	1 000 mg/kg; Komisija do 20. aprila 2019 opravi pregled

(1) Poliklorirani naftaleni so kemijske spojine, ki temeljijo na sistemu obročev naftalena, kjer se eden ali več vodikovih atomov nadomesti z atomi klora.

(2) Mejna koncentracija se izračuna kot PCDD in PCDF glede na faktorje ekvivalence toksičnosti (TEF):

PCDD	TEF	PCDF	TEF	PCDD	TEF
2,3,7,8-TeCDD	1	2,3,7,8-TeCDF	0,1	1,2,3,6,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,7,8-PeCDD	1	1,2,3,7,8-PeCDF	0,03	1,2,3,7,8,9-HxCDF	0,1
1,2,3,4,7,8-HxCDD	0,1	2,3,4,7,8-PeCDF	0,3	2,3,4,6,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,6,7,8-HxCDD	0,1	1,2,3,4,7,8-HxCDF	0,1	1,2,3,4,6,7,8-HpCDF	0,01
1,2,3,7,8,9-HxCDD	0,1			1,2,3,4,7,8,9-HpCDF	0,01
1,2,3,4,6,7,8-HpCDD	0,01			OCDF	0,0003
OCDD	0,0003

(3) Uporablja se metoda izračuna iz evropskih standardov EN 12766-1 in EN 12766-2.

(4) „Heksabromociklododekan“ pomeni heksabromociklododekan, 1,2,5,6,9,10-heksabromociklododekan in njegove glavne diastereoizomere: alfa-heksabromociklododekan, beta-heksabromociklododekan in gama-heksabromociklododekan.

PRILOGA V

RAVNANJE Z ODPADKI

Del 1

Odstranjevanje in predelava na podlagi člena 7(2)

Naslednje dejavnosti odstranjevanja in predelave, kakor so predvidene v prilogah I in II k Direktivi 2008/98/ES, so dovoljene za namene člena 7(2), če se izvajajo tako, da se zagotovi uničenje ali ireverzibilna pretvorba obstojnih organskih onesnaževal:

D9	Fizikalno-kemična obdelava.
D10	Sežiganje na kopnem.
R1	Uporaba predvsem kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije, razen odpadkov, ki vsebujejo PCB.
R4	Recikliranje/pridobivanje kovin in njihovih spojin pod naslednjimi pogoji: Dejavnosti so omejene na ostanke, nastale v postopkih izdelave železa in jekla, kot so prah ali mulj, nastali med čiščenjem plinov, valjarniška škaja, filtrski prah iz jeklarn, ki vsebuje cink, prah iz sistemov za čiščenje plinov v talilnicah bakra in podobni odpadki ter ostanki luženja pri proizvodnji barvnih kovin, ki vsebujejo svinec. Izključeni so odpadki, ki vsebujejo PCB. Dejavnosti so omejene na postopke predelave železa in železovih zlitin (plavži, jaškovne peči in martinovke) ter barvnih kovin (postopek z waelzovo rotacijsko pečjo, postopki taljenja v kopeli z uporabo vertikalnih ali horizontalnih peči) pod pogojem, da obrati izpolnjujejo minimalne zahteve glede mejnih vrednosti emisij za PCDD in PCDF, določene v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1), in sicer ne glede na to, ali za te postopke velja navedena direktiva, in brez poseganja v druge določbe Direktive.

Postopek predobdelave pred uničenjem ali ireverzibilno pretvorbo v skladu s tem delom te priloge se lahko izvaja pod pogojem, da se snov s seznama v Prilogi IV izolira od odpadkov med postopkom predobdelave in pozneje odstrani v skladu s tem delom te priloge. Kadar obstojna organska onesnaževala vsebuje ali je z njimi kontaminiran samo del proizvoda ali odpadka, na primer odpadna oprema, se ta del loči in nato odstrani v skladu z zahtevami te uredbe. Poleg tega se lahko pred to predobdelavo ali pred uničenjem ali ireverzibilno pretvorbo v skladu s tem delom te priloge izvajajo postopki prepakiranja in začasnega skladiščenja.

Del 2

Odpadki in postopki, za katere se uporablja člen 7(4)(b)

Za namene člena 7(4)(b) v zvezi z navedenimi odpadki, ki so v Odločbi Komisije 2000/532/ES (2) razvrščeni po šestmestnih klasifikacijskih številkah, so dovoljeni naslednji postopki.

Postopki predobdelave pred trajnim skladiščenjem v skladu s tem delom te priloge se lahko izvajajo pod pogojem, da se snov s seznama v Prilogi IV izolira od odpadkov med postopkom predobdelave in pozneje odstrani v skladu z delom 1 te priloge. Poleg tega se lahko pred to predobdelavo ali pred trajnim skladiščenjem v skladu s tem delom te priloge izvajajo postopki prepakiranja in začasnega skladiščenja.

Odpadki, kakor so razvrščeni v Odločbi 2000/532/ES

Največje mejne koncentracije snovi s seznama v Prilogi IV (3)

Delovanje

ODPADKI IZ TERMIČNIH PROCESOV

Klorirani alkani C10–C13 (klorirani parafini s kratkimi verigami – SCCP) 10 000 mg/kg;

Aldrin: 5 000 mg/kg;

Klordan: 5 000 mg/kg;

Klordekon: 5 000 mg/kg;

DDT (1,1,1-trikloro-2,2-bis (4-klorofenil)etan): 5 000 mg/kg;

Dieldrin: 5 000 mg/kg;

Endosulfan: 5 000 mg/kg;

Endrin: 5 000 mg/kg;

Heptaklor: 5 000 mg/kg;

Heksabromobifenil: 5 000 mg/kg;

Heksabromociklododekan (5): 1 000 mg/kg;

Heksaklorobenzen: 5 000 mg/kg;

Heksaklorobutadien: 1 000 mg/kg;

Heksaklorocikloheksani, vključno z lindanom: 5 000 mg/kg;

Mireks: 5 000 mg/kg;

Pentaklorobenzen: 5 000 mg/kg;

Perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati (PFOS) (C8F17SO2X) (X = OH, kovinska sol (O-M+), halogenid, amid in drugi derivati, vključno s polimeri): 50 mg/kg;

Poliklorirani bifenili (PCB) (8): 50 mg/kg;

Poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani: 5 mg/kg;

Poliklorirani naftaleni (*): 1 000 mg/kg;

Vsota koncentracij tetrabromodifenil etra (C12H6Br4O), pentabromodifenil etra (C12H5Br5O), heksabromodifenil etra (C12H4Br6O) in heptabromodifenil etra (C12H3Br7O): 10 000 mg/kg;

Toksafen: 5 000 mg/kg;

Trajno skladiščenje se dovoli le, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(1)

skladiščenje poteka na enem izmed naslednjih mest:

—	v varnih, globokih, podzemnih, skalnatih formacijah,

—	v rudnikih soli,

—	na odlagališču nevarnih odpadkov (pod pogojem, da so odpadki utrjeni ali deloma stabilizirani, če je to tehnično izvedljivo, kakor je potrebno za razvrstitev odpadkov v podpoglavje 19 03 Odločbe 2000/532/ES);

(2)	upoštevane so bile določbe Direktive Sveta 1999/31/ES (6) in Odločbe Sveta 2003/33/ES (7);

(3)	dokazano je, da je izbrana možnost okoljsko najsprejemljivejša.

10 01

Odpadki iz elektrarn in drugih kurilnih naprav (razen 19)

10 01 14 * (4)

Pepel, žlindra in kotlovski prah, ki vsebujejo nevarne snovi, iz naprav za sosežig

10 01 16 *

Elektrofiltrski pepel, ki vsebuje nevarne snovi, iz naprav za sosežig

10 02

Odpadki iz železarske in jeklarske industrije

10 02 07 *

Trdni odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi, iz čiščenja odpadnih plinov

10 03

Odpadki iz termične metalurgije aluminija

10 03 04 *

Žlindre iz primarnega taljenja

10 03 08 *

Solne žlindre iz sekundarnega taljenja

10 03 09 *

Črni posnemki iz sekundarnega taljenja

10 03 19 *

Prah dimnih plinov, ki vsebuje nevarne snovi

10 03 21 *

Drugi delci in prah (vključno s prahom iz krogličnih mlinov), ki vsebujejo nevarne snovi

10 03 29 *

Odpadki iz obdelave solnih žlinder in črnih posnemkov, ki vsebujejo nevarne snovi

10 04

Odpadki iz termične metalurgije svinca

10 04 01 *

Žlindra iz primarnega in sekundarnega taljenja

10 04 02 *

Posnemki iz primarnega in sekundarnega taljenja

10 04 04 *

Prah dimnih plinov

10 04 05 *

Drugi delci in prah

10 04 06 *

Trdni odpadki iz čiščenja odpadnih plinov

10 05

Odpadki iz termične metalurgije cinka

10 05 03 *

Prah dimnih plinov

10 05 05 *

Trdni odpadki iz čiščenja odpadnih plinov

10 06

Odpadki iz termične metalurgije bakra

10 06 03 *

Prah dimnih plinov

10 06 06 *

Trdni odpadki iz čiščenja odpadnih plinov

10 08

Odpadki iz termične metalurgije drugih barvnih kovin

10 08 08 *

Solna žlindra iz primarnega in sekundarnega taljenja

10 08 15 *

Prah dimnih plinov, ki vsebuje nevarne snovi

10 09

Odpadki iz livarn železa

10 09 09 *

Prah dimnih plinov, ki vsebuje nevarne snovi

ODPADKI, KI NISO NAVEDENI DRUGJE NA SEZNAMU

16 11

Odpadne obloge in ognjevzdržni materiali

16 11 01 *

Obloge in ognjevzdržni materiali na osnovi ogljika, ki vsebujejo nevarne snovi, iz metalurških postopkov

16 11 03 *

Druge obloge in ognjevzdržni materiali, ki vsebujejo nevarne snovi, iz metalurških postopkov

GRADBENI ODPADKI IN ODPADKI IZ RUŠENJA OBJEKTOV (VKLJUČNO Z ZEMELJSKIMI IZKOPI S KONTAMINIRANIH OBMOČIJ)

17 01

Beton, opeke, ploščice in keramika

17 01 06 *

Mešanice ali ločene frakcije betona, opeke, ploščic in keramike, ki vsebujejo nevarne snovi

17 05

Zemlja (vključno z zemljo, izkopano na kontaminiranih območjih), kamenje in material, izkopan pri poglabljanju dna z bagranjem

17 05 03 *

Zemlja in kamenje, ki vsebujeta nevarne snovi

17 09

Drugi gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov

17 09 02 *

Gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov, ki vsebujejo PCB, razen opreme, ki vsebuje PCB

17 09 03 *

Drugi gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov (vključno z mešanicami odpadkov), ki vsebujejo nevarne snovi

ODPADKI IZ NAPRAV ZA RAVNANJE Z ODPADKI, ČISTILNIH NAPRAV ZUNAJ KRAJA NASTANKA TER IZ PRIPRAVE PITNE VODE IN VODE ZA INDUSTRIJSKO RABO

19 01

Odpadki iz sežiga ali pirolize odpadkov

19 01 07 *

Trdni odpadki iz čiščenja odpadnih plinov

19 01 11 *

Ogorki in žlindra, ki vsebujejo nevarne snovi

19 01 13 *

Elektrofiltrski pepel, ki vsebuje nevarne snovi

19 01 15 *

Kotlovski prah, ki vsebuje nevarne snovi

19 04

Zastekljeni odpadki in odpadki iz zastekljevanja

19 04 02 *

Elektrofiltrski pepel in drugi odpadki iz čiščenja dimnih plinov

19 04 03 *

Nezastekljena trdna faza

Največja mejna koncentracija za poliklorirane dibenzo-p-dioksine in dibenzofurane (PCDD in PCDF) se izračuna glede na faktorje ekvivalence toksičnosti (TEF):

PCDD	TEF
2,3,7,8-TeCDD	1
1,2,3,7,8-PeCDD	1
1,2,3,4,7,8-HxCDD	0,1
1,2,3,6,7,8-HxCDD	0,1
1,2,3,7,8,9-HxCDD	0,1
1,2,3,4,6,7,8-HpCDD	0,01
OCDD	0,0003
PCDF	TEF
2,3,7,8-TeCDF	0,1
1,2,3,7,8-PeCDF	0,03
2,3,4,7,8-PeCDF	0,3
1,2,3,4,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,6,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,7,8,9-HxCDF	0,1
2,3,4,6,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,4,6,7,8-HpCDF	0,01
1,2,3,4,7,8,9-HpCDF	0,01
OCDF	0,0003

(1) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

(2) Odločba Komisije 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L 226, 6.9.2000, str. 3).

(3) Te mejne koncentracije se uporabljajo samo za odlagališče nevarnih odpadkov in se ne uporabljajo za stalna podzemna skladišča nevarnih odpadkov, vključno z rudniki soli.

(4) Vsi odpadki, označeni z zvezdico „*“, veljajo kot nevarni v skladu z Direktivo 2008/98/ES in zanje veljajo določbe navedene direktive.

(5) „Heksabromociklododekan“ pomeni heksabromociklododekan, 1,2,5,6,9,10-heksabromociklododekan in njegove glavne diastereoizomere: alfa-heksabromociklododekan, beta-heksabromociklododekan in gama-heksabromociklododekan.

(6) Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).

(7) Odločba Sveta 2003/33/ES z dne 19. decembra 2002 o določitvi meril in postopkov za sprejemanje odpadkov na odlagališča na podlagi člena 16 in Priloge II k Direktivi 1999/31/ES (UL L 11, 16.1.2003, str. 27).

(8) Uporablja se metoda izračuna iz evropskih standardov EN 12766-1 in EN 12766-2.

Uredba (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 158, 30.4.2004, str. 7)
Uredba Sveta (ES) št. 1195/2006 (UL L 217, 8.8.2006, str. 1)
Uredba Sveta (ES) št. 172/2007 (UL L 55, 23.2.2007, str. 1)
Uredba Komisije (ES) št. 323/2007 (UL L 85, 27.3.2007, str. 3)
Uredba (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 87, 31.3.2009, str. 109)	Samo točka 3.7 Priloge
Uredba Komisije (ES) št. 304/2009 (UL L 96, 15.4.2009, str. 33)
Uredba Komisije (EU) št. 756/2010 (UL L 223, 25.8.2010, str. 20)
Uredba Komisije (EU) št. 757/2010 (UL L 223, 25.8.2010, str. 29)
Uredba Komisije (EU) št. 519/2012 (UL L 159, 20.6.2012, str. 1)
Uredba Komisije (EU) št. 1342/2014 (UL L 363, 18.12.2014, str. 67)
Uredba Komisije (EU) 2015/2030 (UL L 298, 14.11.2015, str. 1)
Uredba Komisije (EU) 2016/293 (UL L 55, 2.3.2016, str. 4)
Uredba Komisije (EU) 2016/460 (UL L 80, 31.3.2016, str. 17)

Uredba (ES) št. 850/2004	Ta uredba
Člen 1(1)	Člen 1
Člen 2, uvodno besedilo	Člen 2, uvodno besedilo
Člen 2, točke (a) do (d)	Člen 2, točke 1 do 4
—	Člen 2, točke 5 do 7
Člen 2, točka (e)	Člen 2, točka 8
Člen 2, točka (f)	Člen 2, točka 9
Člen 2, točka (g)	Člen 2, točka 10
—	Člen 2, točke 11 do 13
Člen 3	Člen 3(1) do (3)
—	Člen 3(4) in (5)
Člen 1(2)	Člen 3(6)
Člen 4(1) do (3)	Člen 4(1) do (3)
—	Člen 4(3), točka (d)
Člen 1(2)	Člen 4(4)
Člen 5	Člen 5
Člen 6	Člen 6
Člen 7(1) do (4)	Člen 7(1) do (4)
Člen 7(6)	Člen 7(5)
—	Člen 7(6)
Člen 7(7)	—
—	Člen 8
Člen 8	Člen 9
Člen 9	Člen 10
Člen 10	Člen 11
Člen 11	Člen 12
Člen 12(1)	Člen 13(1), točka (a)
Člen 12(3), točka (a)	Člen 13(1), točka (b)
Člen 12(3), točka (b)	Člen 13(1), točka (c)
—	Člen 13(1), točka (d)
Člen 12(3), točka (c)	Člen 13(1), točka (e)
Člen 12(2)	Člen 13(1), točka (f)
—	Člen 13(2)
Člen 12(4)	—
Člen 12(5)	Člen 13(3)
Člen 12(6)	—
—	Člen 13(4) in (5)
Člen 13	Člen 14
Člen 14	Člen 15(1)
Člen 7(5)	Člen 15(2)
—	Člen 16
—	Člen 17
—	Člen 18
Člen 15	Člen 19
Člena 16 in 17	Člen 20
Člen 18	—
—	Člen 21
Člen 19	Člen 22
Priloge I do V	Priloge I do V
—	Priloga VI
—	Priloga VII