(1)

Po protidampinški preiskavi (v nadaljnjem besedilu: „prvotna preiskava“) je Svet z Uredbo (ES) št. 1338/2006 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz semiš usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: „LRK“ ali „Kitajska“ ali „zadevna država“). Ukrep je bil sprejet kot dajatev ad valorem v višini 58,9 %.

(2)

Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: „prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa“) z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1153/2012 (3) sklenil, da bo ohranil veljavne protidampinške dajatve.

(3)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih protidampinških ukrepov (4) je Komisija prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka veljavnih ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(4)

Zahtevek je vložilo združenje UK Leather Federation (v nadaljnjem besedilu: „vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje semiš usnja v Uniji, in ga utemeljilo s trditvijo, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in škode industriji Unije.

(5)

Komisija je po ugotovitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, 6. decembra 2017 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (5) (v nadaljnjem besedilu: „obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(6)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnika, znane proizvajalce v Uniji, proizvajalce izvoznike v zadevni državi, nepovezane uvoznike, uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike zadevne države. Drugih znanih proizvajalcev semiš usnja v Uniji razen tistih, ki jih predstavlja vložnik, ni.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo v skladu s členom 17 osnovne uredbe morda izbrala vzorec nepovezanih uvoznikov Unije in kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(8)

Ker sta edina obstoječa proizvajalca Unije predstavljala 100 % proizvodnje Unije, ni bilo predvideno vzorčenje proizvajalcev Unije.

(9)

Da bi se sprejela odločitev, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko bil izbran vzorec, so bili vsi nepovezani uvozniki pozvani, naj sodelujejo v tej preiskavi. Strani so bile pozvane, naj se javijo in Komisiji zagotovijo informacije, zahtevane v Prilogi II k obvestilu o začetku.

(10)

Javila sta se dva nepovezana uvoznika. Vendar ti družbi od prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa, tj. od leta 2012, nista uvažali zadevnega izdelka.

(11)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je znane izvoznike ali proizvajalce iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge izvoznike ali proizvajalce, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, ter/ali stopi v stik z njimi. Misija na zahtevo ni odgovorila. Komisija je tako stopila v stik samo s proizvajalci izvozniki, ki jih je vložnik navedel v zahtevku za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa.

(12)

Noben proizvajalec izvoznik iz LRK ni predložil zahtevanih informacij ali sodeloval v preiskavi.

(13)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode ter za ugotovitev interesa Unije.

(14)

Komisija je poslala vprašalnik dvema proizvajalcema Unije, ki ju zastopa vložnik. Izpolnjena vprašalnika je prejela od obeh proizvajalcev Unije.

(15)

Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

proizvajalca Unije

(16)

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom dampinga in škode je zajelo obdobje od 1. oktobra 2016 do 30. septembra 2017 (v nadaljnjem besedilu: „obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Preučevanje trendov, pomembnih za oceno škode, je potekalo v obdobju od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: „obravnavano obdobje“).

(17)

Zadevni izdelek je semiš usnje in kombinacija semiš usnja, razrezanega v oblike ali nerazrezanega, vključno s „crust“ semiš usnjem in kombinacijo „crust“ semiš usnja, s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvršča pod oznaki KN 4114 10 10 in 4114 10 90 (v nadaljnjem besedilu: „zadevni izdelek“). Uporablja se predvsem za čiščenje in poliranje.

(18)

Preiskava je tako kot prvotna preiskava potrdila, da imata zadevni izdelek in izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, še vedno enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti in enako osnovno uporabo ter sta zato podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(19)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preučila, ali obstaja verjetnost, da bi iztek veljavnih ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(20)

Ker v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik iz LRK (glej uvodno izjavo 12), je Komisija ocenila verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe, zlasti statističnih podatkov Eurostata, kitajske zbirke podatkov o izvozu, informacij iz zahtevka za pregled, javno dostopnih informacij, kot je uradna spletna stran kitajskega proizvajalca Henan Prosper (6), in informacij, pridobljenih od vložnika med preiskavo v zvezi s pregledom.

(21)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se v primeru uvoza iz LRK normalna vrednost običajno določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom ali cene, ki velja pri izvozu iz te tretje države v druge države, vključno z Unijo, ali, če to ni mogoče, na kateri koli drugi razumni osnovi, vključno s ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje v Uniji za podoben izdelek, po potrebi primerno prilagojeni, tako da vsebuje razumno stopnjo dobička.

(22)

V prvotni preiskavi je Komisija kot primerljivo državo uporabila Združene države Amerike (v nadaljnjem besedilu: „ZDA“) in določila normalno vrednost na podlagi cen sodelujočega proizvajalca semiš usnja v ZDA.

(23)

Od takrat je edini proizvajalec semiš usnja, ki je obratoval v ZDA, prekinil svojo proizvodnjo. Komisija je zato v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa določila normalno vrednost na podlagi povprečne cene uvoza iz Indije v Unijo (Indija je bila takrat največja uvoznica v Unijo).

(24)

Komisija je v obvestilu o začetku sedanjega pregleda zaradi izteka ukrepa zainteresirane strani obvestila, da namerava za določitev osnove za normalno vrednost uporabiti cene v Uniji. Zainteresirane strani je tudi obvestila, da se lahko drugi proizvajalci semiš usnja v državah s tržnim gospodarstvom nahajajo v Indiji, Nigeriji, Turčiji in na Novi Zelandiji. Te države bi se tako lahko štele za tretje države s tržnim gospodarstvom (v nadaljnjem besedilu: „primerljive države“) v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Vendar Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(25)

Komisija je najprej stopila v stik s predstavništvi morebitnih primerljivih držav, da bi zaprosila za pomoč pri opredelitvi proizvajalcev v njihovih zadevnih državah, ki bi lahko bili povabljeni k sodelovanju kot proizvajalci iz primerljive države. Nato je naslovila zahtevo za sodelovanje na vse znane proizvajalce semiš usnja v teh državah, in sicer na sedem znanih proizvajalcev in dve znani združenji proizvajalcev v Indiji, edinega znanega proizvajalca na Novi Zelandiji in edinega znanega proizvajalca v Turčiji.

(26)

Na začetku je v sodelovanje privolil le en od proizvajalcev semiš usnja, in sicer iz Indije. Vendar pa ni izpolnil vprašalnika, ki ga je poslala Komisija, in je prenehal sodelovati. Noben od kontaktiranih proizvajalcev semiš usnja iz primerljive države tako nazadnje ni sodeloval v preiskavi.

(27)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev iz držav s tržnim gospodarstvom, se je Komisija odločila, da določi normalno vrednost na podlagi iste metodologije kot v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, in sicer na podlagi uvoznih cen največjega uvoznika semiš usnja v Unijo.

(28)

Glede na statistične podatke (7) je imela Nigerija v OPP največji obseg uvoza v Unijo. Normalna vrednost je bila tako določena na podlagi povprečne cene uvoza iz Nigerije v Unijo.

(29)

Ker v preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik iz LRK (glej uvodno izjavo 12), je Komisija v skladu s členom 18 osnovne uredbe ocenila verjetnost nadaljevanja dampinga na podlagi razpoložljivih dejstev. Izvozna cena je bila določena na podlagi povprečne statistične cene uvoza iz LRK v Unijo (8).

(30)

Komisija je normalno vrednost primerjala na podlagi metode, opisane v oddelku 3.1.1, izvozno ceno pa je določila v skladu z metodo iz oddelka 3.1.2. Rezultat izračuna dampinga je bila stopnja dampinga v višini 118 %.

(31)

Kitajski proizvajalci izvozniki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej izvažali semiš usnje v Unijo po dampinških cenah, vendar v manjšem obsegu kot v prvotni preiskavi.

(32)

Komisija je analizirala, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga. Pri tem je preučila kitajsko proizvodno in neizkoriščeno zmogljivost, ravnanje kitajskih izvoznikov na drugih trgih, razmere na kitajskem domačem trgu in privlačnost trga Unije.

(33)

Ker noben od znanih proizvajalcev izvoznikov semiš usnja ni sodeloval v preiskavi, so morale ugotovitve, navedene v uvodnih izjavah 34 do 44 v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljiti na drugih virih, tj. podatkih Eurostata, podatkih kitajske zbirke podatkov o izvozu, informacijah iz zahtevka za pregled, javno dostopnih informacijah, med drugim informacijah z uradne spletne strani kitajskega proizvajalca Henan Prosper, in informacijah, pridobljenih od vložnika med preiskavo v zvezi s pregledom.

(34)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov informacije o proizvodni in neizkoriščeni zmogljivosti, ki so na voljo Komisiji, temeljijo na informacijah, ki jih je predložil vložnik, in na javno dostopnih informacijah.

(35)

Glede na te informacije na Kitajskem obstaja znatna zmogljivost za proizvodnjo semiš usnja.

(36)

Prvič, na Kitajskem ima sedež največja družba za proizvodnjo ovčje kože na svetu, tj. Henan Prosper. Čeprav družba Henan Prosper predeluje različne živalske kože (vključno s kožami, ki ne spadajo v obseg izdelka), ima proizvodno zmogljivost v višini 30 000 kož na dan. Po podatkih s spletišča družbe Henan Prosper je ta zmogljivost enakovredna letni zmogljivosti predelave v višini 7 milijonov kož (približno 47,3 milijona kvadratnih čevljev) (9). Družba ima 3 600 zaposlenih in posebno strojarno za semiš usnje (10). Čeprav informacije o točnem deležu proizvodnje (in zmogljivosti) semiš usnja v okviru celotne proizvodnje niso na voljo, je za primerjavo zmogljivost industrije Unije za proizvodnjo semiš usnja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala med 7 in 10 milijoni kvadratnih čevljev (11).

(37)

Drugič, glede na informacije, ki jih je predložil vložnik, obstaja na Kitajskem več drugih proizvajalcev semiš usnja. Komisija nima informacij o proizvodni zmogljivosti teh proizvajalcev. Vendar že sama letna zmogljivost družbe Henan Prosper v višini 7 milijonov kož presega celotno potrošnjo Unije v OPP (glej preglednico 1 v uvodni izjavi 53).

(38)

Komisija je zato sklenila, da bi imeli kitajski proizvajalci semiš usnja na voljo zadostne proizvodne zmogljivosti, ki bi se lahko uporabile za proizvodnjo semiš usnja za izvoz v Unijo v primeru izteka protidampinških ukrepov.

(39)

V OPP so kitajski proizvajalci izvažali znatne količine semiš usnja v tretje države zunaj Unije, zlasti v Malezijo, Bangladeš, Singapur, Vietnam, Japonsko in ZDA. Skupni obseg izvoza je glede na kitajsko zbirko podatkov o izvozu v OPP predstavljal 5,1 milijona kvadratnih čevljev semiš usnja.

(40)

Komisija je primerjala povprečno ceno semiš usnja, izvoženega na glavne izvozne trge v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, s povprečno izvozno ceno na trgu Unije. Ta primerjava je bila izvedena na podlagi informacij iz kitajske zbirke podatkov o izvozu (12).

(41)

Cene, ki jih navaja kitajska zbirka podatkov o izvozu, so pokazale bistvene razlike v cenah na kg pri izvozu v različne države v OPP. Zbirka podatkov je pokazala tudi, da je bilo 72,8 % izvoženih količin iz Kitajske v tretje države opravljenih po nižji ceni kot pri izvozu istega izdelka v Unijo, v zvezi s katerim je bil ugotovljen damping. Zato je izvoz semiš usnja iz Kitajske v tretje države potekal po še nižjih cenah od cen v Uniji.

(42)

Pred uvedbo ukrepov je bila Unija tradicionalni izvozni trg za LRK. V obdobju prvotne preiskave (od aprila 2004 do marca 2005) je kitajski uvoz v Unijo znašal 6,6 milijona kvadratnih čevljev semiš usnja, kar je več kot 28-krat več od trenutne ravni izvoza v Unijo.

(43)

V OPP je bila povprečna raven cen na trgu Unije (0,99 EUR na kvadratni čevelj) višja od kitajske povprečne izvozne cene za druge izvozne trge, kar kaže na gospodarsko spodbudo za kitajske proizvajalce izvoznike, da svoj izvoz preusmerijo v Unijo v primeru izteka protidampinških ukrepov.

(44)

Glede na to, da je bila Unija tradicionalni kitajski trg pred uvedbo ukrepov, in glede na (visoke) cene Komisija meni, da bo trg Unije v primeru izteka protidampinških ukrepov postal privlačnejši za kitajske proizvajalce, ki bodo verjetno poskušali povečati svojo prodajo v Unijo z uporabo svojih razpoložljivih zmogljivosti in ne bodo začeli izvažati na druge trge.

(45)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz zadevnega izdelka iz Kitajske na trg Unije po dampinških cenah nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Pokazala je tudi, da je bila proizvodna zmogljivost v LRK zelo velika v primerjavi s potrošnjo Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ta zmogljivost bi se v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov verjetno vsaj delno uvažala na trg Unije.

(46)

Poleg tega so bile kitajske izvozne cene za druge trge nižje kot za Unijo. To določanje cen kitajskega izvoza na trge tretjih držav kaže na verjetnost nadaljevanja dampinga v Uniji v primeru izteka ukrepov.

(47)

Privlačnost trga Unije v smislu obsega in cen je nakazovala verjetnost, da bi se kitajski izvoz v primeru izteka ukrepov usmeril na trg Unije.

(48)

Zato je Komisija sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi razveljavitev protidampinških ukrepov povzročila znaten dampinški uvoz iz LRK v Unijo, oziroma, povedano drugače, da obstaja velika verjetnost nadaljevanja dampinga.

(49)

Podobni izdelek sta v obdobju preiskave v Uniji izdelovala dva proizvajalca. Ta predstavljata „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(50)

Ugotovljeno je bilo, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala 4 do 5 milijonov kvadratnih čevljev. Komisija je ta izračun pridobila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so podatki, zbrani od obeh sodelujočih proizvajalcev v Uniji med preiskavo. Ta sodelujoča proizvajalca Unije predstavljata 100 % celotne proizvodnje Unije.

(51)

Ker mikroekonomski in makroekonomski kazalniki škode temeljijo samo na podatkih dveh družb, so izraženi v obliki indeksa, da se v skladu s členom 19 osnovne uredbe ohrani zaupnost.

(52)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi preverjenega obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije ter podatkov Eurostata o uvozu.

(53)

Potrošnja Unije se je gibala, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v kvadratnih čevljih)

(54)

Potrošnja Unije se je postopoma povečevala za 13 do 14 % na leto in na splošno za 41 % v obravnavanem obdobju.

(55)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata o uvozu. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi potrošnje Unije, kot je navedeno v uvodnih izjavah 52 do 54.

(56)

Uvoz iz LRK v Unijo se je gibal, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 2

Obseg uvoza (v kvadratnih čevljih) in tržni delež

(57)

Obseg uvoza iz LRK se je močno zmanjšal, in sicer s 3,2 milijona kvadratnih čevljev leta 2014 na 0,2 milijona kvadratnih čevljev v OPP, tj. za 93 %, pri čemer se je tržni delež v obravnavanem obdobju ustrezno zmanjšal z 10–15 % na 0–5 %. Kitajski proizvajalci izvozniki imajo trenutno zelo majhen tržni delež, kar potrjuje, da so veljavni protidampinški ukrepi učinkoviti.

(58)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 3

Uvozne cene (v EUR/kvadratni čevelj)

(59)

Cene uvoza so se v obravnavanem obdobju stalno višale. Opozoriti pa je treba, da izhodiščno leto kaže razmeroma nizko denarno vrednost.

(60)

Za analizo nelojalnega nižanja cen v OPP je bila tehtana povprečna prodajna cena industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije primerjana z ustrezno tehtano povprečno ceno uvoza iz LRK. Za primerjavo so bile prodajne cene industrije Unije prilagojene zlasti za dobropise, stroške dostave in pakiranja ter provizije na ravni franko tovarna. Uvozna cena iz LRK je bila pridobljena od Eurostata in prilagojena glede na carinsko tarifo in stroške po uvozu.

(61)

Primerjava je pokazala, da je v OPP uvoz zadevnega izdelka ob upoštevanju veljavne protidampinške dajatve nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije za 36,6 %.

(62)

Uvoz iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav

(63)

V obravnavanem obdobju se je celotni obseg uvoza iz drugih tretjih držav v Unijo stalno povečeval, in sicer s približno 26 milijonov kvadratnih čevljev leta 2014 na približno 39 milijonov kvadratnih čevljev v OPP, tj. za 50 %. Ta uvoz je v OPP predstavljal tržni delež Unije v višini 90–95 % (povečanje v primerjavi s 75–80 % leta 2014). Na splošno se zdi, da so druge tretje države v celoti izkoristile povečanje potrošnje Unije v višini 41 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 54.

(64)

Po državah največji tržni delež predstavlja uvoz iz Nigerije, in sicer 52,5 % v OPP. Drugi glavni viri dobave semiš usnja v Unijo so bile Indija, Turčija in Nova Zelandija.

(65)

Uvoz iz Nigerije je treba posebej omeniti. Obseg proizvodnje se je močno povečal, stalno rasel in se v obravnavanem obdobju povečal skoraj za petkrat. Dejansko se je v obravnavanem obdobju povečal le tržni delež Nigerije. Leta 2014 je tržni delež uvoza iz Nigerije znašal 12 %, v OPP pa je iz Nigerije izvirala polovica prodanega semiš usnja.

(66)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(67)

Komisija pri določitvi škode ni razlikovala med makroekonomskimi in mikroekonomskimi kazalniki škode, saj industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe sestavljata le dva proizvajalca. Komisija je ekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov, povezanih s tema proizvajalcema.

(68)

Kazalniki škode so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, produktivnost, stroški dela, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga, prodajne cene na enoto, stroški na enoto, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. Analizirani so, kot je navedeno v nadaljevanju.

(69)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(70)

Obseg proizvodnje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 20 %.

(71)

Proizvodna zmogljivost je ostala med letom 2014 in OPP stabilna, povprečne stopnje izkoriščenosti zmogljivosti pa so v istem obdobju nihale glede na ravni proizvodnje. Na splošno se je med letom 2014 in OPP izkoriščenost zmogljivosti povečala, vendar je ostala na nizki ravni glede na pretekle standarde. Opozoriti je treba, da nizke stopnje izkoriščenosti običajno vplivajo na stroške na enoto, ker so splošni stroški porazdeljeni na skromne proizvodne količine.

(72)

Obseg prodaje Unije in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije

(73)

Na splošno obseg prodaje Unije ni sledil naraščajočemu trendu potrošnje. V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije povečala za 41 % (glej uvodno izjavo 54), obseg prodaje podobnega izdelka industrije Unije neodvisnim strankam na trgu Unije pa se je v istem obdobju zmanjšal za 10 %, kar je povzročilo znatno zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije v Uniji.

(74)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(75)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju stopnjo zaposlenosti povišala za 51 %. Vendar se je produktivnost zaposlenih v industriji Unije, merjena kot proizvodnja na zaposleno osebo na leto, zaradi zaposlovanja, ki je bilo višje od proizvodnje, zmanjšala za 21 %.

(76)

Preučeni kazalniki kažejo, da je gospodarski in finančni položaj industrije Unije kljub protidampinškim ukrepom, ki veljajo od leta 2006, ostal zelo ranljiv in oslabljen. Zato ni bilo mogoče ugotoviti popolnega okrevanja od preteklega dampinga. Glede na trenutno visoko stopnjo dampinga, določeno za uvoz semiš usnja iz LRK, se šteje, da je industrija Unije, ne glede na trenutno majhne količine, še vedno ranljiva za škodljive učinke kakršnega koli dampinškega uvoza na trg Unije.

(77)

Tehtane povprečne prodajne cene na enoto proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(78)

Povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju povišale za 6 %. Hkrati so se proizvodni stroški industrije Unije na enoto povečali za 7 %. Glavni vzrok za to povečanje je bilo zvišanje cen surovin (tj. surove kože).

(79)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(80)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za 28 %.

(81)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 10

Zaloge

(82)

Raven končnih zalog industrije Unije se je med letom 2014 in OPP znatno povečala za 53 %.

(83)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(84)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Industrija Unije je imela izgube v celotnem obravnavanem obdobju. Od leta 2014 do OPP so bile izgube enakomerne in se skupaj povečale za 8 %. Ta negativni trend je časovno sovpadal z dinamično rastjo potrošnje Unije, pojasnjeno v uvodni izjavi 54. Kot je navedeno v uvodni izjavi 64, je to rast skoraj v celoti pokrival uvoz iz drugih tretjih držav.

(85)

Neto denarni tok pomeni sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok iz poslovanja se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal, kar je mogoče pojasniti predvsem z velikimi izgubami.

(86)

Donosnost naložb je dobiček, izražen v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb je bila v celotnem obravnavanem obdobju negativna.

(87)

Naložbe, izvedene v celotnem obravnavanem obdobju, se niso uporabile za povečanje proizvodne zmogljivosti. Večinoma so bile namenjene vzdrževanju in posodabljanju že obstoječih zmogljivosti. Za leto 2015 je zabeležena izjemna vrednost posledica prerazporeditve proizvodnih zmogljivosti enega od proizvajalcev Unije iz ene države članice v drugo.

(88)

Na zmožnost zbiranja kapitala so vplivale izgube, ki so nastale v obravnavanem obdobju.

(89)

V obravnavanem obdobju je finančni položaj industrije Unije ostal negotov. Znatne negativne rezultate so imeli zlasti kazalniki industrije Unije, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb. Tudi tržni delež industrije Unije se je znatno zmanjšal. Negativni razvoj tržnega deleža je sovpadal s splošnim povečanjem povpraševanja po semiš usnju na trgu Unije, zaradi česar se je povečal uvoz iz tretjih držav razen LRK. Nekatera od opaženih negativnih gibanj je mogoče razložiti s kumulativnim učinkom niza dejavnikov, ki so skupaj dodatno poslabšali stanje industrije Unije, ki je bila v OPP še vedno v občutljivem položaju. Med temi dejavniki je bil najpomembnejši porast uvoza iz Nigerije po nižjih cenah od cen industrije Unije.

(90)

Nekaj kazalnikov škode je v obravnavanem obdobju pokazalo pozitivno gibanje. Obseg proizvodnje se je povečal za 20 %, izkoriščenost zmogljivosti pa za 9 %. Vendar se ta povečanja niso pretvorila v večjo prodajo na trgu Unije.

(91)

Medtem ko se je uvoz iz LRK v obravnavanem obdobju drastično zmanjšal, in sicer z več kot 3 milijonov kvadratnih čevljev leta 2014 na približno 230 000 kvadratnih čevljev v OPP, zaradi česar se je tržni delež zmanjšal z 10–15 % na 0–5 %, se je skupni obseg uvoza iz tretjih držav znatno povečal.

(92)

Zato je verjetno, da je uvoz teh tretjih držav preprečil kakršno koli možno okrevanje industrije Unije od škodljivega učinka, ki ga je prej povzročil kitajski dampinški uvoz, zlasti od leta 2015, ko se je začel zmanjševati kitajski uvoz.

(93)

Vendar je bil leta 2014 tržni delež LRK v Uniji še vedno večji od 10 %. Čeprav se je dampinški uvoz iz LRK v OPP znatno zmanjšal, je bil njen tržni delež v obdobju pred OPP in zlasti leta 2014 še vedno razmeroma visok. Poleg tega so cene tega uvoza v OPP znatno nelojalno nižale cene Unije. Zato ni mogoče izključiti, da je ta uvoz kljub zmanjšanju v OPP pomembno prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(94)

Komisija je tako sklenila, da so prvotni ukrepi koristili industriji Unije, saj je v obravnavanem obdobju pokazala določene izboljšave v primerjavi s položajem, ugotovljenim v obdobju prvotne preiskave. Vendar pa industrija okreva počasi in je zaradi zgoraj navedenih dejavnikov še vedno v krhkem in ranljivem položaju. V skladu s tem je bilo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ugotovljeno, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, kot kaže razvoj kazalnikov, opredeljenih v členu 3(5) osnovne uredbe.

(95)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz iz LRK v OPP izvajal po dampinških cenah (uvodna izjava 31) in da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru izteka ukrepov (uvodna izjava 48). Kakor je navedeno v uvodni izjavi 94, je preiskava ugotovila tudi, da je industrija Unije utrpela škodo. Komisija je zato ocenila, ali obstaja verjetnost nadaljevanja škode, ki jo je prvotno povzročil kitajski dampinški uvoz, v primeru izteka ukrepov, v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(96)

Da bi Komisija ugotovila verjetnost nadaljevanja škode, je analizirala naslednje elemente: neizkoriščeno zmogljivost v LRK, privlačnost trga Unije, možne ravni cen kitajskih uvoznikov brez protidampinških ukrepov in njihov vpliv na industrijo Unije.

(97)

V prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa je bilo ugotovljeno, da so imeli kitajski izvozniki v primerjavi z velikostjo evropskega trga odvečne neizkoriščene zmogljivosti, ki jih kitajsko domače povpraševanje in izvozni trgi izven trga Unije niso mogli v celoti izkoristiti. Ker ni informacij o nasprotnem, se lahko domneva, da so bile neizkoriščene zmogljivosti enake v obravnavanem obdobju.

(98)

Preiskava je ugotovila, da je bilo skoraj 75 % izvoženih količin iz Kitajske v tretje države v OPP opravljenih po nižji ceni kot pri izvozu istega izdelka v Unijo (glej uvodno izjavo 43). Ni dokazov, da se bo ta položaj vsaj kratkoročno spremenil.

(99)

Kar zadeva višje cene, je trg Unije torej bolj privlačen za kitajske proizvajalce izvoznike kot 2/3 njihovih drugih trgov, na katere so kitajski proizvajalci izvozniki izvažali v OPP. Privlačnost trga Unije bi se brez dajatev v primeru izteka ukrepov dodatno povečala.

(100)

Pred uvedbo ukrepov je bil trg Unije tudi tradicionalni izvozni trg za kitajske proizvajalce izvoznike, ki so imeli v obdobju prvotne preiskave več kot 30-odstotni tržni delež v Uniji.

(101)

Preiskava je tudi pokazala, da bi uvoz iz LRK brez protidampinške dajatve v OPP nelojalno znižal prodajne cene Unije za 59,7 %. To kaže, kakšna bi bila verjetno raven cen uvoza iz LRK v primeru razveljavitve ukrepov.

(102)

Cene kitajskega uvoza so prav tako precej nižje kot cene drugega uvoza na trg Unije (glej preglednici 3 in 4). Preiskava je pokazala, da so bile cene kitajskega uvoza v OPP približno za 50 % nižje od povprečnih cen uvoza iz drugih tretjih držav v Unijo. Zato je verjetno, da bi kitajski uvoz nadomestil ta uvoz in nadalje izvajal cenovni pritisk na ravni cen na trgih Unije.

(103)

Glede na velike zmogljivosti v LRK in privlačnost trga Unije ter druge elemente, kot so povzeti v uvodnih izjavah 97 do 102, je verjetno, da bi v primeru razveljavitve ukrepov kitajski proizvajalci izvozniki ponovno začeli izvažati na trg Unije v znatnih količinah in po dampinških cenah, ki bi znatno nelojalno nižale cene proizvajalcev Unije.

(104)

To bi negativno vplivalo na industrijo Unije, saj bi te znatne dodatne količine uvoza znižale prodajne cene, ki jih lahko doseže industrija Unije, ter zmanjšale obseg prodaje industrije Unije in tudi njeno izkoriščenost zmogljivosti, zaradi česar bi se njeni proizvodni stroški povečali. Pričakovano povečanje dampinškega uvoza po nizkih cenah bi tako povzročilo nadaljnje in močno poslabšanje finančnih rezultatov industrije Unije, zlasti dobičkonosnosti.

(105)

Komisija je zato sklenila, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila znatno povečanje kitajskega dampinškega uvoza po cenah, ki bi nelojalno nižale cene industrije Unije, s tem pa bi se škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, še dodatno poslabšala. Posledično bi bil obstoj industrije Unije resno ogrožen.

(106)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov za uvoz semiš usnja iz LRK v nasprotju z interesom Unije kot celote.

(107)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(108)

Preučeno je bilo, ali obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da ohranitev obstoječih ukrepov ni v interesu Unije.

(109)

Čeprav so veljavni protidampinški ukrepi preprečevali, da bi dampinški uvoz vstopil na trg Unije v veliki meri, je industrija Unije še vedno šibka, kot so potrdila negativna gibanja določenih kazalnikov škode.

(110)

V primeru izteka protidampinških ukrepov je razumno sklepati, da bi verjeten pritok velikih količin dampinškega uvoza iz zadevne države povzročil dodatno škodo za industrijo Unije. Ta pritok bi med drugim verjetno povzročil tudi izgubo tržnega deleža, znižanje prodajnih cen, zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti in na splošno resno poslabšanje finančnega položaja industrije Unije.

(111)

Komisija je zato sklenila, da je ohranitev protidampinških ukrepov proti uvozu semiš usnja iz LRK v interesu industrije Unije.

(112)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da uvedba protidampinških ukrepov najverjetneje ne bi resneje negativno vplivala na položaj uvoznikov in uporabnikov v Uniji. V tej preiskavi ni sodeloval noben uvoznik.

(113)

Ker v tem pregledu zaradi izteka ukrepov ni sodeloval noben uvoznik in uporabnik, Komisija meni, da njene ugotovitve iz prvotne preiskave še vedno veljajo in da nadaljevanje ukrepov ne bi negativno vplivalo na uvoznike in uporabnike Unije oziroma vsaj ne v večjem obsegu.

(114)

Komisija je zato sklenila, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Kitajske.

(115)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov. Po navedenem razkritju jim je bil odobren tudi rok za predložitev pripomb. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(116)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija zato sklenila, da bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz semiš usnja s poreklom iz LRK in so bili uvedeni z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1153/2012, ohraniti.

(117)

Glede na sodno prakso Sodišča (13) je primerno, da se določi stopnja zamudnih obresti, ki se plačajo v primeru morebitnega povračila dokončnih dajatev, saj ustrezni veljavni carinski predpisi ne določajo take obrestne mere, uporaba nacionalnih predpisov pa bi privedla do neupravičenega izkrivljanja konkurence med gospodarskimi subjekti glede na to, katera država članica se izbere za carinjenje.

(118)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni predložil mnenja o ukrepih, predvidenih v tej uredbi –