24.6.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 167/64 |
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/1032
z dne 10. maja 2019
o spremembi Smernice (EU) 2015/510 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2019/11)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1, členov 9.2, 12.1, 14.3 in 18.2 in prvega odstavka člena 20 Statuta,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Enotna denarna politika zahteva opredelitev orodij, instrumentov in postopkov, ki jih uporablja Eurosistem, da bi se ta politika izvajala na enoten način v vseh državah članicah, katerih valuta je euro. |
(2) |
V Smernico Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (1) bi bilo treba vnesti potrebne tehnične in redakcijske spremembe v zvezi z nekaterimi vidiki operacij denarne politike. |
(3) |
Da se izboljša preglednost okvira Eurosistema za zavarovanje, bi bilo treba dodatno pojasniti pojem agencij kot izdajateljev ali garantov dolžniških instrumentov. |
(4) |
Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ki je bila sprejeta 12. decembra 2017, določa splošni okvir za listinjenje ter vzpostavlja okvir za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje. Okvir Eurosistema za zavarovanje bi bilo treba spremeniti, da se upoštevajo relevantni elementi (a) zahtev po razkritju, ki jih navedena uredba določa v zvezi s podatki o kreditni kakovosti in uspešnosti osnovnih izpostavljenosti, ter (b) določb navedene uredbe v zvezi z registracijo repozitorijev listinjenj pri Evropskem organu za vrednostne papirje in trge. |
(5) |
Eurosistem pri ocenjevanju kreditne kakovosti oziroma kreditne kvalitete finančnega premoženja, ki se predloži kot zavarovanje pri kreditnih poslih, upošteva informacije iz bonitetnih sistemov. V tej zvezi bi bilo treba ukiniti uporabo zunanjih ponudnikov bonitetnih orodij kot enega od sprejetih bonitetnih virov, da se zmanjša kompleksnost okvira Eurosistema za zavarovanje in prispeva k manjši odvisnosti Eurosistema od zunanjih bonitetnih ocen. |
(6) |
Eurosistem sprejema kot zavarovanje nekatere tržne dolžniške instrumente, ki jih izdajo ali zanje jamčijo multilateralne razvojne banke in mednarodne organizacije. Kriterije, po katerih se subjekti priznajo kot multilateralne razvojne banke ali mednarodne organizacije, bi bilo treba poenostaviti, da se zmanjša kompleksnost okvira Eurosistema za zavarovanje. |
(7) |
Eurosistem sprejema kot zavarovanje nekatera bančna posojila. Kriterije primernosti za ta bančna posojila bi bilo treba spremeniti, da se zmanjša kompleksnost in zagotovi skladnost okvira Eurosistema za zavarovanje. Zlasti Eurosistem ne bo več razlikoval med bančnimi posojili z variabilno obrestno mero glede na to, ali se njihove zgornje meje ali spodnje meje določijo ob izdaji ali po izdaji. Podobno Eurosistem bančnih posojil z variabilno obrestno mero, pri katerih je referenčna mera povezana z donosnostjo državnih obveznic, ne bo več razlikoval glede na zapadlost teh državnih obveznic. Prav tako je treba pojasniti, da bančna posojila niso primerna, če je bil njihov zadnji denarni tok negativen. Poleg tega bi bilo treba uvesti prag najnižjega zneska za primernost domačih bančnih posojil, da se dodatno harmonizira uporaba bančnih posojil kot zavarovanja pri kreditnih poslih Eurosistema. |
(8) |
Za vse primerno finančno premoženje za kreditne posle Eurosistema se uporabljajo pravila vrednotenja in posamezni ukrepi za obvladovanje tveganj, da se Eurosistem zaščiti pred finančnimi izgubami v primeru izvršitve zavarovanja zaradi neplačila nasprotne stranke. V tej zvezi je treba pojasniti, da Eurosistem netržnemu finančnemu premoženju pripiše vrednost na podlagi neodplačanega zneska tega finančnega premoženja. |
(9) |
Eurosistem sprejema kot zavarovanje krite obveznice, katerih izdajatelj, dolžnik ali garant je nasprotna stranka ali drug subjekt, ki je z njo v tesni povezavi, če ta bančna posojila izpolnjujejo nekatere kriterije. V tej zvezi mora Eurosistem dodatno pojasniti kriterije, po katerih take krite obveznice sprejme kot zavarovanje. |
(10) |
Zaradi jasnosti so potrebne še druge, manjše spremembe, vključno v zvezi z zneskom, ki ga je treba zavarovati pri operacijah za povečevanje likvidnosti, rokom za vložitev zahtevka za dostop do odprtih ponudb ter ozemeljskimi omejitvami v zvezi z listinjenimi vrednostnimi papirji in finančnim premoženjem, ki ustvarja denarni tok. |
(11) |
Zato je treba Smernico (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:
Člen 1
Spremembe
Smernica (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) se spremeni:
1. |
člen 2 se spremeni:
|
2. |
v členu 15(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:
|
3. |
v členu 19 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: „5. Nasprotna stranka lahko svoji domači NCB pošlje zahtevek za dostop do mejnega posojila. Če domača NCB prejme zahtevek najpozneje 15 minut po času zaprtja sistema TARGET2, NCB zahtevek obravnava v sistemu TARGET2 še isti dan. Rok za vložitev zahtevka za dostop do mejnega posojila se na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv podaljša za dodatnih 15 minut. V izjemnih okoliščinah se lahko Eurosistem odloči za uporabo poznejših rokov. V zahtevku za dostop do mejnega posojila je treba navesti znesek zahtevanega posojila. Nasprotna stranka mora predložiti zadostno primerno finančno premoženje kot zavarovanje za transakcijo, razen če je nasprotna stranka to finančno premoženje že vnaprej deponirala pri domači NCB po členu 18(4).“; |
4. |
v členu 22 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Za odobritev dostopa do mejnega depozita mora nasprotna stranka svoji domači NCB poslati zahtevek. Če domača NCB prejme zahtevek najpozneje 15 minut po času zaprtja sistema TARGET2, NCB zahtevek obravnava v sistemu TARGET2 še isti dan. Rok za vložitev zahtevka za dostop do mejnega depozita se na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv podaljša za dodatnih 15 minut. V izjemnih okoliščinah se lahko Eurosistem odloči za uporabo poznejših rokov. V zahtevku je treba navesti znesek, ki se deponira.“; |
5. |
v členu 59 se odstavka 4 in 5 nadomestita z naslednjim: „4. Eurosistem objavi informacije o stopnjah kreditne kvalitete na spletni strani ECB v obliki usklajene lestvice bonitetnih ocen Eurosistema, vključno z vzporedbo bonitetnih ocen, ki jih zagotavljajo sprejete zunanje bonitetne institucije, s stopnjami kreditne kvalitete. 5. Eurosistem pri ocenjevanju zahtev glede kreditne kvalitete upošteva informacije o bonitetnih ocenah iz bonitetnih sistemov, ki pripadajo enemu od treh virov v skladu z naslovom V dela 4.“; |
6. |
v členu 69 se odstavek 2 črta; |
7. |
v členu 70 se vstavi naslednji odstavek 3a: „3a. Pri dolžniških instrumentih, ki jih izdajo ali zanje jamčijo agencije, mora biti izdajatelj ali garant ustanovljen v državi članici, katere valuta je euro.“; |
8. |
v členu 73 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Listinjeni vrednostni papirji so primerni, če je finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, homogeno, tj. o njem mora biti možno poročati zgolj po eni od vrst obrazcev za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila iz Priloge VIII, pri čemer se te vrste nanašajo na:
|
9. |
člen 74 se spremeni:
|
10. |
člen 78 se spremeni:
|
11. |
člen 81a se spremeni:
|
12. |
člen 90 se nadomesti z naslednjim: „Člen 90 Znesek glavnice in kuponi bančnih posojil Bančna posojila so primerna, če izpolnjujejo naslednje zahteve:
|
13. |
člen 93 se nadomesti z naslednjim: „Člen 93 Najnižji znesek bančnega posojila Pri domači uporabi mora znesek neodplačane glavnice bančnega posojila v času, ko nasprotna stranka bančno posojilo predloži v zavarovanje, dosegati prag najnižjega zneska, ki znaša 25 000 EUR, ali morebitni višji znesek, ki ga določi domača NCB. Pri čezmejni uporabi se uporablja prag v višini 500 000 EUR.“; |
14. |
v členu 95 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Dolžniki in garanti primernih bančnih posojil so nefinančne družbe, subjekti javnega sektorja (razen javnih finančnih družb), multilateralne razvojne banke ali mednarodne organizacije.“; |
15. |
člen 100 se nadomesti z naslednjim: „Člen 100 Preveritev postopkov, ki se uporabljajo za predložitev bančnih posojil NCB oziroma nadzorniki ali zunanji revizorji opravijo enkratno preveritev ustreznosti postopkov, ki jih nasprotna stranka uporablja za predložitev informacij o bančnih posojilih Eurosistemu. V primeru znatnih sprememb teh postopkov se lahko opravi ponovna enkratna preveritev teh postopkov.“; |
16. |
v členu 107a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, morajo imeti fiksen, brezpogojen znesek glavnice in strukturo kupona, ki izpolnjuje kriterije, določene v členu 63. Kritni sklad lahko vsebuje le bančna posojila, za katera je na voljo:
|
17. |
člen 107e se spremeni:
|
18. |
v členu 114 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: „5. Če garant ni subjekt javnega sektorja s pravico do odmerjanja davkov, je treba zadevni NCB predložiti pravno potrditev v zvezi s pravno veljavnostjo, zavezujočim učinkom in izvršljivostjo jamstva, ki je po obliki in vsebini sprejemljiva za Eurosistem, preden se tržno finančno premoženje ali bančno posojilo, na katero se jamstvo nanaša, lahko šteje kot primerno. Pravno potrditev pripravijo osebe, ki so neodvisne od nasprotne stranke, izdajatelja/dolžnika in garanta ter so pravno kvalificirane za izdajo take potrditve po veljavnem pravu, npr. odvetniki ali pravniki, ki delajo v priznani akademski instituciji ali javnem organu. V pravni potrditvi je treba tudi navesti, da jamstvo ni osebno in je izvršljivo samo s strani imetnikov tržnega finančnega premoženja ali upnika bančnega posojila. Če je garant ustanovljen v jurisdikciji, ki ni tista, katere pravo ureja jamstvo, je treba v pravni potrditvi potrditi tudi to, da je jamstvo veljavno in izvršljivo po pravu jurisdikcije, v kateri je garant ustanovljen. Za tržno finančno premoženje mora nasprotna stranka predložiti pravno potrditev v pregled NCB, ki poroča zadevno finančno premoženje, na katero se jamstvo nanaša, za vključitev na seznam primernega finančnega premoženja. Za bančna posojila mora nasprotna stranka, ki želi mobilizirati bančno posojilo, predložiti pravno potrditev v pregled NCB v jurisdikciji, katere pravo ureja bančno posojilo. Zahteva po izvršljivosti mora upoštevati vse zakone s področja insolventnosti ali stečajnega postopka, splošna načela enakosti in druge podobne zakone in načela, ki veljajo za garanta in na splošno vplivajo na pravice, ki jih imajo upniki do garanta.“; |
19. |
v členu 119 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim: „1. Bonitetne informacije, na podlagi katerih Eurosistem ocenjuje primernost finančnega premoženja, primernega kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, morajo zagotoviti bonitetni sistemi, ki pripadajo enemu od naslednjih treh virov:
2. Znotraj posameznega bonitetnega vira, navedenega v odstavku 1, je lahko več bonitetnih sistemov. Bonitetni sistemi morajo izpolnjevati kriterije sprejemljivosti, določene v tem naslovu. Seznam sprejetih bonitetnih sistemov, tj. seznam sprejetih zunanjih bonitetnih institucij in internih bonitetnih sistemov nacionalnih centralnih bank, je objavljen na spletni strani ECB.“; |
20. |
člen 124 se črta; |
21. |
člen 125 se črta; |
22. |
člen 135 se nadomesti z naslednjim: „Člen 135 Pravila vrednotenja netržnega finančnega premoženja Netržnemu finančnemu premoženju Eurosistem pripiše vrednost, ki ustreza neodplačanemu znesku glavnice tega netržnega finančnega premoženja.“; |
23. |
v členu 138(3) se točka (b) nadomesti z naslednjim:
|
24. |
v členu 141(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
|
25. |
priloge VI, VIII in IXb se spremenijo v skladu z besedilom iz Priloge I k tej smernici; |
26. |
besedilo iz Priloge II k tej smernici se vstavi kot nova Priloga XIIa k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60). |
Člen 2
Začetek učinkovanja in izvedba
1. Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.
2. Nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s to smernico, in jih uporabljajo od 5. avgusta 2019. O besedilih in sredstvih, ki se nanašajo na te ukrepe, obvestijo Evropsko centralno banko najpozneje do 21. junija 2019.
Člen 3
Naslovniki
Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.
V Frankfurtu na Majni, 10. maja 2019
Za Svet ECB
Predsednik ECB
Mario DRAGHI
(1) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).
(2) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).
PRILOGA I
Priloge VI, VIII in IXb k Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) se spremenijo:
1. |
Priloga VI se spremeni:
|
2. |
Priloga VIII se spremeni:
|
3. |
Priloga IXb se spremeni:
|
PRILOGA II
„PRILOGA XIIa
Subjekt, ki se šteje za agencijo, kakor je opredeljena v točki (2) člena 2 te smernice, mora za to, da bi se njegovo primerno tržno finančno premoženje uvrstilo v kategorijo odbitkov II, kakor je določeno v tabeli 1 v Prilogi k Smernici (EU) 2016/65 (ECB/2015/35), izpolnjevati naslednja kvantitativna kriterija:
(a) |
povprečje vsote neodplačane nominalne vrednosti vsega primernega tržnega finančnega premoženja, ki ga je agencija izdala, znaša v referenčnem obdobju najmanj 10 milijard EUR in |
(b) |
povprečje vsote neodplačane nominalne vrednosti vsega primernega tržnega finančnega premoženja, ki ga je agencija izdala in pri katerem neodplačana nominalna vrednost posameznega finančnega premoženja znaša najmanj 500 milijonov EUR, v referenčnem obdobju znaša najmanj 50 % povprečja vsote neodplačane nominalne vrednosti vsega primernega tržnega finančnega premoženja, ki ga je agencija izdala, v referenčnem obdobju. |
Izpolnjevanje teh kvantitativnih kriterijev se enkrat na leto preveri tako, da se v vsakem posameznem letu izračuna ustrezno povprečje v enoletnem referenčnem obdobju, ki se začne 1. avgusta preteklega leta in konča 31. julija tekočega leta.