(1)

Načelo 10 evropskega stebra socialnih pravic (2), razglašenega 17. novembra 2017 v Göteborgu, določa, da ima vsak delavec pravico do zdravega, varnega in primernega delovnega okolja. Pravica do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu ter do delovnega okolja, ki je prilagojeno poklicnim potrebam delavcev in jim omogoča, da so dlje udeleženi na trgu dela, vključuje tudi zaščito pred izpostavljenostjo kemičnim dejavnikom pri delu.

(2)

Komisija je v svojem sporočilu „Varnejše in bolj zdravo delo za vse (3)“ jasno poudarila potrebo po nadaljnjem izboljševanju zaščite delavcev pred izpostavljenostjo nevarnim kemikalijam.

(3)

Komisija mora v skladu z Direktivo 98/24/ES predlagati cilje Evropske unije (EU) kot indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, ki se določijo na ravni EU, za varovanje delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam.

(4)

Na podlagi člena 3(2) Direktive 98/24/ES je Komisija pooblaščena, da te mejne vrednosti določa ali revidira tako, da upošteva razpoložljivost merilnih tehnik na podlagi ukrepov, sprejetih v skladu s postopkom iz člena 17 Direktive Sveta 89/391/EGS (4).

(5)

Člen 3(1) Direktive 98/24/ES navaja, da Komisija ovrednoti razmerje med učinki nevarnih kemičnih snovi na zdravje in ravnjo poklicne izpostavljenosti z neodvisno znanstveno oceno najnovejših razpoložljivih znanstvenih podatkov.

(6)

Komisiji pri tej nalogi pomaga Znanstveni odbor za omejitve poklicne izpostavljenosti kemičnim snovem (v nadaljnjem besedilu: Znanstveni odbor), ustanovljen s Sklepom Komisije 2014/113/EU (5).

(7)

V skladu z Direktivo 98/24/ES „mejna vrednost za poklicno izpostavljenost“ pomeni časovno tehtano mejo povprečne koncentracije kemične snovi v zraku znotraj območja vdihavanja delavca glede na določeno referenčno obdobje, če ni določeno drugače.

(8)

Indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, določene na podlagi učinkov na zdravje, ki jih Znanstveni odbor izračuna iz najnovejših razpoložljivih znanstvenih podatkov, sprejme pa jih Komisija, pri čemer upošteva razpoložljivost merilnih tehnik. So spodnje mejne vrednosti za izpostavljenost, pod katerimi po kratkotrajni ali dnevni izpostavljenosti skozi delovno življenje na splošno ni pričakovati škodljivih učinkov za posamezen kemijski dejavnik. Pomenijo cilje EU, njihov namen pa je pomagati delodajalcem pri določanju in ocenjevanju tveganj ter pri izvajanju preventivnih in varnostnih ukrepov v skladu z Direktivo 98/24/ES.

(9)

V skladu s priporočili Znanstvenega odbora so indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost določene glede na referenčno obdobje, ki je osemurno časovno tehtano povprečje (mejne vrednosti za dolgotrajno izpostavljenost), za nekatere kemijske dejavnike pa glede na krajša referenčna obdobja, na splošno petnajstminutno časovno tehtano povprečje (mejne vrednosti za kratkotrajno izpostavljenost), da se upoštevajo učinki kratkotrajne izpostavljenosti.

(10)

Države članice morajo za vsak kemijski dejavnik, za katerega je določena indikativna mejna vrednost za poklicno izpostavljenost na ravni EU, določiti nacionalno mejno vrednost za poklicno izpostavljenost. Pri tem morajo upoštevati mejno vrednost EU in določiti naravo nacionalne mejne vrednosti v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso.

(11)

Indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so pomemben del splošnih ukrepov za varovanje delavcev pred tveganji za zdravje zaradi izpostavljenosti nevarnim kemijskim dejavnikom.

(12)

V skladu s členom 3 Direktive 98/24/ES je Znanstveni odbor ovrednotil razmerje med učinki kemičnih snovi, navedenih v 10 vnosih v Prilogi k tej direktivi, na zdravje in ravnjo poklicne izpostavljenosti. Podobno je za vse te kemijske dejavnike priporočil določitev indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost prek vdihavanja glede na referenčno obdobje, ki je osemurno časovno tehtano povprečje. Zato je primerno določiti mejne vrednosti za dolgotrajno izpostavljenost za vse te dejavnike v Prilogi k tej direktivi.

(13)

Za nekatere od teh kemijskih dejavnikov, tj. anilin, trimetilamin, 2-fenilpropan (kumen), sek-butil acetat, 4-aminotoluen, izobutil acetat, izoamil alkohol, n-butil acetat in fosforil triklorid, je Znanstveni odbor priporočil tudi določitev mejnih vrednosti za kratkotrajno izpostavljenost.

(14)

Pri nekaterih snoveh je treba upoštevati možnost prehajanja skozi kožo, da bi zagotovili najvišjo možno raven varovanja. Med kemijskimi dejavniki, navedenimi v vnosih v Prilogi k tej direktivi, je Znanstveni odbor ugotovil možnost znatnega vnosa prek kože za anilin, 2-fenilpropan (kumen) in 4-aminotoluen. Zato je primerno poleg indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v Prilogi k tej direktivi navesti opombe o možnosti znatnega vnosa prek kože za te kemijske dejavnike.

(15)

Eden od navedenih kemijskih dejavnikov, 2-fenilpropan (kumen), je trenutno naveden v Prilogi k Direktivi Komisije 2000/39/ES (6). Znanstveni odbor je za ta dejavnik priporočil določitev nove mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost. Zato je revidirano mejno vrednost za 2-fenilpropan (kumen) primerno vključiti v Prilogo k tej direktivi in črtati ustrezni vnos iz Priloge k Direktivi 2000/39/ES.

(16)

Države članice so se v skladu s Skupnimi političnimi izjavami z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (7) zavezale, da bodo v upravičenih primerih uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos.

(17)

Komisija v zvezi s to direktivo meni, da je pošiljanje takih dokumentov v obliki korelacijske tabele, ki prikazuje povezavo med nacionalnimi ukrepi in to direktivo, upravičeno, saj v nacionalnih zakonodajah za nekatere dejavnike že obstajajo nacionalne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, ter zaradi raznovrstnosti in tehnične narave nacionalnih pravnih instrumentov, ki določajo mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost.

(18)

V skladu s členom 3(2) Direktive 98/24/ES je bilo opravljeno posvetovanje s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu, ki je svoja mnenja podal 6. decembra 2017 in 31. maja 2018. Odbor je priznal, da se trenutno pojavljajo izzivi glede razpoložljivosti merilnih metodologij, ki bi se lahko uporabile za dokazovanje skladnosti s predlaganimi mejnimi vrednostmi za fosforil triklorid in izoamil alkohol, in da bi bilo treba zagotoviti, da bi bile do konca obdobja za prenos na voljo ustrezne tehnike.

(19)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Odbora za tehnični napredek, ustanovljenega na podlagi člena 17 Direktive 89/391/EGS –