DIREKTIVA SVETA (EU) 2019/997

z dne 18. junija 2019

o vzpostavitvi potne listine EU za vrnitev in razveljavitvi Sklepa 96/409/SZVP

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti drugega pododstavka člena 23 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Državljanstvo Unije je temeljni status državljanov držav članic. Vsakemu državljanu Unije na ozemlju tretje države, v kateri država članica, katere državljan je, nima svojega predstavništva, podeljuje pravico do zaščite s strani diplomatskih in konzularnih organov druge države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane te države. Direktiva Sveta (EU) 2015/637 (2) uveljavlja navedeno pravico z določitvijo ukrepov za sodelovanje in usklajevanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanom Unije brez predstavništva.

(2)

Direktiva (EU) 2015/637 obravnava potne listine za vrnitev kot eno vrsto konzularne pomoči, ki jo diplomatsko-konzularna predstavništva držav članic zagotavljajo državljanom Unije brez predstavništva. Potna listina za vrnitev je dokument za enkratno potovanje, ki imetniku omogoča, da se vrne domov ali, izjemoma, v drug namembni kraj, če nima dostopa do svojih običajnih potovalnih dokumentov, na primer zato, ker so bili ukradeni ali izgubljeni. Drug namembni kraj bi lahko bila na primer sosednja ali podobno bližnja država, v kateri je diplomatsko-konzularno predstavništvo države članice, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva.

(3)

Sklep 96/409/SZVP predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta (3), je uvedel enotno potno listino za vrnitev, ki jo države članice izdajo državljanom Unije v krajih, v katerih država članica, katere državljanstvo imajo, nima stalnega diplomatskega ali konzularnega predstavništva. Zdaj je treba posodobiti pravila navedenega sklepa ter vzpostaviti posodobljeno in varnejšo obliko za potno listino EU za vrnitev (PLV EU). Zagotoviti bi bilo treba skladnost posebnih pogojev in postopka za izdajo PLV EU ter splošnih pravil o konzularni zaščiti iz Direktive (EU) 2015/637, saj se navedena direktiva, vključno s finančnim postopkom iz člena 14 Direktive, uporablja za izdajo PLV EU državljanom brez predstavništva. Ta direktiva bi morala opredeliti dodatna pravila, ki bi se po potrebi uporabljala poleg pravil iz Direktive (EU) 2015/637.

(4)

PLV EU bi bilo treba izdati na prošnjo vsakega državljana brez predstavništva v tretji državi, katerega potni list ali potovalni dokument je bil izgubljen, ukraden ali uničen ali ga ni mogoče dobiti v razumnem roku, na primer za novorojenčke, rojene med potovanjem, ali za osebe, katerih dokumentom je potekla veljavnost in jih država članica, katere državljanstvo imajo te osebe, ne more zlahka nadomestiti. PLV EU bi bilo treba izdati, ko država članica, ki nudi pomoč državljanu brez predstavništva, prejme potrditev o državljanstvu in identiteti državljana iz države članice, katere državljanstvo ima.

(5)

Ker lahko izguba potnega lista ali potovalnih dokumentov državljanom brez predstavništva v tretjih državah povzroči precejšnje težave, je treba vzpostaviti poenostavljen postopek za sodelovanje in usklajevanje med državo članico, ki nudi pomoč, in državo članico, katere državljanstvo ima državljan brez predstavništva. Države članice bi morale poskrbeti, da se posvetovanja izvedejo čim prej, običajno v nekaj delovnih dneh. Hkrati je treba v izjemnih primerih ohraniti zadostno mero prožnosti. Samo v skrajno nujnih primerih bi država članica, ki nudi pomoč, smela izdati PLV EU brez predhodnega posvetovanja z državo članico, katere državljanstvo ima prosilec. Pred tem bi morale države članice običajno izčrpati vsa razpoložljiva sredstva komunikacije z državo članico, katere državljanstvo ima prosilec. Države članice bi tako morale najprej poskusiti sporočiti del ustreznih informacij, na primer ime, državljanstvo in datum rojstva prosilca. V teh primerih bi morala država članica, ki nudi pomoč, državo članico, katere državljanstvo ima prosilec, čim prej obvestiti o pomoči, ki je bila dodeljena v njenem imenu, da se zagotovi ustrezna obveščenost države članice, katere državljanstvo ima prosilec.

(6)

Iz varnostnih razlogov bi morali prejemniki PLV EU te listine vrniti, ko se varno vrnejo domov, na primer mejnim uslužbencem ali organom, pristojnim za izdajanje potnih listov. Poleg tega bi bilo treba fizično ali elektronsko kopijo vsake izdane PLV EU hraniti pri organu izdajatelju v državi članici, ki nudi pomoč, drugo fizično ali elektronsko kopijo pa poslati državi članici, katere državljanstvo ima prejemnik. Vrnjene PLV EU in shranjene kopije bi bilo treba čim prej uničiti.

(7)

Državljani brez predstavništva bi morali imeti možnost, da zaprosijo za PLV EU na diplomatsko-konzularnem predstavništvu katere koli države članice. Kot je določeno v Direktivi (EU) 2015/637, lahko države članice sklenejo praktične ureditve za delitev odgovornosti za izdajo PLV EU državljanom brez predstavništva. Države članice, ki prejmejo vloge za PLV EU, bi morale za vsak primer posebej oceniti, ali je primerno izdati PLV EU ali pa bi bilo treba zadevo prenesti na diplomatsko-konzularno predstavništvo, ki je pristojno v skladu s pogoji morebitne ureditve, ki se že uporablja.

(8)	V skladu z namenom dokumenta za enkratno potovanje bi PLV EU morala biti veljavna toliko časa, kolikor je potrebno za to potovanje. Glede na možnosti in hitrost sodobnih potovanj bi morala biti PLV EU, razen v izjemnih okoliščinah, veljavna največ 15 koledarskih dni.

(9)

Ta direktiva državam članicam ne bi smela preprečevati, da poleg tega, da izdajo PLV EU državljanom brez predstavništva v tretjih državah, PLV EU izdajo tudi v drugih primerih, pri čemer upoštevajo nacionalno zakonodajo in prakso. Države članice bi morale imeti možnost, da izdajo PLV EU svojim državljanom, državljanom Unije, ki nimajo predstavništva na ozemlju držav članic, in državljanom druge države članice, ki ima predstavništvo v državi, v kateri si prizadevajo pridobiti PLV EU. Pri tem bi morale države članice sprejeti potrebne ukrepe, da se preprečijo zlorabe in goljufije. Vendar se lahko države članice tudi odločijo, da PLV EU v takih primerih ne izdajo.

(10)

V skladu s členom 5 Direktive (EU) 2015/637 in za zagotovitev učinkovitosti pravice iz točke (c) člena 20(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, kot je priznana v členu 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), ter ob upoštevanju nacionalne zakonodaje in prakse bi morala imeti država članica, ki nudi pomoč, možnost, da izda PLV EU družinskim članom, ki niso državljani Unije in ki spremljajo državljane Unije, kadar ti družinski člani zakonito prebivajo v državi članici, pri čemer upošteva posamezne okoliščine vsakega primera.

(11)

Nekateri družinski člani, ki niso državljani Unije, morajo morda za vrnitev na ozemlje Unije poleg PLV EU pridobiti tudi vizume. V skladu s členom 5(2) Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) morajo družinski člani, ki niso državljani države članice, imeti samo vstopni vizum v skladu z Uredbo (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ali, če ustreza, z nacionalno zakonodajo. Družinski člani, ki imajo veljavno dovoljenje za prebivanje, navedeno v členu 10 Direktive 2004/38/ES, so izvzeti iz zahteve po vizumu. Države članice nudijo takšnim osebam vse ugodnosti za pridobitev potrebnih vizumov. Takšni vizumi se izdajajo brezplačno v čim krajšem času in po skrajšanem postopku.

(12)

PLV EU bi morala biti sestavljena iz enotnega obrazca PLV EU in enotne nalepke PLV EU. PLV EU bi morala vsebovati vse potrebne informacije in izpolnjevati visoke tehnične standarde, zlasti glede zaščite pred ponarejanjem in prenarejanjem. Morala bi biti cenovno ugodna, primerna za uporabo v vseh državah članicah in vsebovati vsem prepoznavne varnostne značilnosti, ki so vidne s prostim očesom.

(13)

Enotni obrazec PLV EU bi moral vsebovati prazne strani, tako da se lahko po potrebi vizumi pritrdijo neposredno na obrazec. Ta obrazec bi se uporabljal kot nosilec za enotno nalepko PLV EU, ki vsebuje ustrezne informacije o prosilcu. Enotna nalepka PLV EU bi morala biti oblikovana na osnovi enotne oblike za vizume, kot je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 1683/95 (6), in bi morala vsebovati podobne varnostne značilnosti. Enotna nalepka PLV EU bi morala biti izpolnjena na diplomatsko-konzularnem predstavništvu države članice, ki nudi pomoč, z uporabo enakih tiskalnikov kot za vizume. V primeru tehničnih problemov zaradi višje sile bi moralo biti mogoče enotno nalepko PLV EU izpolniti ročno. Da bi se izognili zmanjšanju sprejemljivosti in varnostnim tveganjem, bi bilo treba možnost ročne izpolnitve čim bolj omejiti le na primere, ko v razumnem roku ni mogoče izdati enotne nalepke PLV EU, ki bi bila izpolnjena s tiskalnikom.

(14)

Da bi se povečala varnost in hitrost postopka izdajanja, bi bilo treba obraz prosilca, ki se uporablja za PLV EU, posneti z digitalno kamero ali enakovrednimi sredstvi na diplomatsko-konzularnem predstavništvu. Kadar to ni izvedljivo, se lahko uporabi fotografija, potem ko se diplomatsko-konzularno predstavništvo prepriča, da se ujema s prosilcem. Isto podobo obraza ali fotografijo bi bilo treba nato poslati državi članici, katere državljanstvo ima prosilec, da se potrdi njegova identiteta.

(15)	Ta direktiva bi morala določati specifikacije, ki ne bi smele biti zaupne. Po potrebi bo te specifikacije morda treba dopolniti z nadaljnjimi zaupnimi specifikacijami, da se preprečita ponarejanje in prenarejanje.

(16)

Da informacije o dodatnih tehničnih specifikacijah ne bi bile dostopne več osebam, kot je potrebno, bi morala vsaka država članica imenovati en organ, ki bi bil odgovoren za izdelavo enotnega obrazca in nalepke PLV EU. Zaradi učinkovitosti bi bilo primerno, da države članice imenujejo isti organ. Države članice bi morale imeti možnost, da po potrebi spremenijo organ, ki so ga imenovale. Države članice bi morale iz varnostnih razlogov sporočiti ime tega organa Komisiji in drugim državam članicam.

(17)

Zaradi potrebe, da se zaradi prilagajanja tehničnemu napredku spremenijo specifikacije o enotnem obrazcu in nalepki PLV EU, ter ob spremembi države članice, odgovorne za predložitev vzorcev pri uradnem obveščanju tretjih držav o enotnem obrazcu PLV EU, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme akte v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (7). Za zagotovitev enakovredne udeležbe pri pripravi delegiranih aktov bi moral Svet vse dokumente prejeti istočasno kot strokovnjaki držav članic, njegovi strokovnjaki pa bi morali imeti sistematičen dostop do srečanj strokovnih skupin Komisije, ki pripravljajo delegirane akte.

(18)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive v zvezi s katerimi koli dodatnimi tehničnimi specifikacijami in kazalnikov za spremljanje uporabe te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(19)

Da bi se povečala sprejemljivost PLV EU, bi morale delegacije Unije v tretjih državah ustreznim organom tretjih držav sporočati enotno obliko PLV EU in morebitne naknadne spremembe, poročati o sprejemljivosti PLV EU v tretjih državah in spodbujati njeno uporabo. Vzorce, uporabljene v ta namen, bi morala država članica ob podpori Evropske komisije predložiti Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD).

(20)	Ta direktiva ne bi smela vplivati na ugodnejše nacionalne določbe, če so združljive s to direktivo.

(21)

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (9) bi se morala uporabljati za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice pri izvajanju te direktive. Sistem PLV EU zahteva obdelavo osebnih podatkov, potrebnih za preverjanje identitete prosilca, tiskanje enotne nalepke PLV EU in omogočanje potovanja zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Treba je nadalje določiti zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo za obdelane osebne podatke, kot je najdaljše obdobje hrambe zbranih osebnih podatkov. Določiti je treba najdaljše obdobje hrambe 180 dni za državo članico, ki nudi pomoč, in dveh let za državo članico, katere državljanstvo ima prosilec, da se omogoči pobiranje vseh veljavnih pristojbin in onemogočijo morebitne zlorabe ali druga goljufiva dejanja. Izbris osebnih podatkov prosilcev ne bi smel vplivati na sposobnost držav članic za spremljanje uporabe te direktive.

(22)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje bi morala Komisija oceniti to direktivo, zlasti na podlagi informacij, zbranih s posebnimi ureditvami spremljanja, da bi ocenila učinke te direktive in potrebo po nadaljnjih ukrepih. Pri tej oceni bi se lahko upošteval tudi prihodnji tehnični razvoj, ki bi omogočil uvedbo elektronskih potnih listin za vrnitev (e-PLV).

(23)

Ker cilja te direktive, in sicer določiti ukrepe, ki so potrebni za lažjo konzularno zaščito državljanov brez predstavništva z izdajo varnih in široko sprejetih potnih listin za vrnitev, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi potrebe po preprečevanju razdrobljenosti in posledičnega zmanjšanja sprejemljivosti potnih listin za vrnitev, ki jih izdajo države članice državljanom brez predstavništva, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(24)

Namen te direktive je spodbujanje konzularne zaščite, kakor jo zagotavlja člen 46 Listine. Direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravico do varstva osebnih podatkov. Razlagati in uporabljati bi jo bilo treba v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(25)	Sklep 96/409/SZVP bi bilo treba razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta direktiva določa pravila o pogojih in postopek za državljane brez predstavništva v tretjih državah za pridobitev potne listine EU za vrnitev (PLV EU) ter določa enotno obliko za tak dokument.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„državljan brez predstavništva“ pomeni vsakega državljana z državljanstvom države članice, ki nima predstavništva v tretji državi, kot je določeno v členu 6 Direktive (EU) 2015/637;

(2)	„prosilec“ pomeni osebo, ki zaprosi za PLV EU;

(3)	„prejemnik“ pomeni osebo, ki se ji izda PLV EU;

(4)	„država članica, ki nudi pomoč“ pomeni državo članico, ki prejme vlogo za PLV EU;

(5)	„država članica, katere državljanstvo ima prosilec“ pomeni državo članico, za katero prosilec trdi, da je njen državljan;

(6)	„delovni dnevi“ pomeni vse dneve, razen državnih praznikov ali koncev tedna, ki jih upošteva organ, ki mora ukrepati.

POGLAVJE II

POTNA LISTINA EU ZA VRNITEV

Člen 3

Potna listina EU za vrnitev

1. Potna listina EU za vrnitev (PLV EU) je potna listina, ki jo država članica izda državljanu brez predstavništva v tretji državi za enkratno potovanje v državo članico, katere državljanstvo ima prosilec ali v kateri prebiva, kot to zahteva državljan, ali izjemoma v drug namembni kraj. Države članice se lahko tudi odločijo, da PLV EU v skladu s členom 7 izdajo drugim prejemnikom.

2. Države članice v skladu s postopkom iz člena 4 izdajo PLV EU državljanom brez predstavništva v tretjih državah, katerih potni listi ali potovalni dokumenti so bili izgubljeni, ukradeni ali uničeni ali jih v razumnem roku ni mogoče dobiti.

Člen 4

Postopek

1. Ko država članica prejme vlogo za PLV EU, se čim prej in najpozneje v dveh delovnih dneh po prejemu vloge v skladu s členom 10(2) Direktive (EU) 2015/637 posvetuje z državo članico, katere državljanstvo ima prosilec, da preveri državljanstvo in identiteto prosilca.

2. Država članica, ki nudi pomoč, državi članici, katere državljanstvo ima prosilec, predloži vse ustrezne informacije, vključno z naslednjim:

(a)	priimek in ime ali imena prosilca, njegovo državljanstvo, datum rojstva in spol;

(b)

podobo obraza prosilca, ki jo posnamejo organi države članice, ki nudi pomoč, ob prejemu vloge, kadar to ni izvedljivo, pa optično prebrano ali digitalno fotografijo prosilca na podlagi standardov, ki jih je določila Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) v delu 3 dokumenta 9303 o strojno berljivih potnih listinah (sedma izdaja, 2015) (v nadaljnjem besedilu: dokument ICAO 9303);

(c)	fizično ali elektronsko kopijo vseh razpoložljivih sredstev za identifikacijo, na primer osebne izkaznice ali vozniškega dovoljenja, in, če so na voljo, vrsto in številko nadomeščenega dokumenta ter nacionalno matično številko ali številko socialnega zavarovanja.

3. Čim prej in najpozneje v treh delovnih dneh po prejetju informacij iz odstavka 2 država članica, katere državljanstvo ima prosilec, odgovori na posvetovanje v skladu s členom 10(3) Direktive (EU) 2015/637 in potrdi, ali je prosilec njen državljan. Če država članica, katere državljanstvo ima prosilec, ne more odgovoriti v treh delovnih dneh, potem v tem roku o tem obvesti državo članico, ki nudi pomoč, in navede oceno, kdaj je mogoče pričakovati odgovor. Država članica, ki nudi pomoč, ustrezno obvesti prosilca. Po potrditvi državljanstva prosilca država članica, ki nudi pomoč, prosilcu čim prej in najpozneje v dveh delovnih dneh po prejemu potrditve izda PLV EU.

4. Če država članica, katere državljanstvo ima prosilec, nasprotuje izdaji PLV EU enemu od svojih državljanov, obvesti državo članico, ki nudi pomoč. V tem primeru se PLV EU ne izda, država članica, katere državljanstvo ima prosilec, pa prevzame odgovornost za konzularno zaščito svojih državljanov v skladu s svojimi pravnimi obveznostmi in prakso. Država članica, ki nudi pomoč, v tesnem posvetovanju z državo članico, katere državljanstvo ima prosilec, ustrezne obvesti prosilca.

5. V utemeljenih primerih lahko države članice prekoračijo roke iz odstavkov 1 in 3.

6. V skrajno nujnih primerih lahko država članica, ki nudi pomoč, izda PLV EU brez predhodnega posvetovanja z državo članico, katere državljanstvo ima prosilec. Država članica, ki nudi pomoč, pred tem izčrpa razpoložljiva sredstva komunikacije z državo članico, katere državljanstvo ima prosilec. Država članica, ki nudi pomoč, čim prej obvesti državo članico, katere državljanstvo ima prosilec, da je bila izdana PLV EU in o identiteti osebe, ki ji je bila izdana PLV EU. To obvestilo vsebuje vse podatke, ki so bili vključeni v PLV EU.

7. Organ države članice, ki izda PLV EU, hrani fizično ali elektronsko kopijo vsake izdane PLV EU, drugo fizično ali elektronsko kopijo pa pošlje državi članici, katere državljanstvo ima prosilec.

8. Od prejemnika PLV EU se zahteva, da ob prihodu v končni namembni kraj vrne PLV EU, ne glede na to, ali ji je potekla veljavnost ali ne.

9. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev standardnega obrazca vloge za PLV EU, v katerem je navedena informacija o obveznosti vrnitve PLV EU ob prihodu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(2).

Člen 5

Finančne določbe

1. Država članica, ki nudi pomoč, prosilcu zaračunava plačilo enake pristojbine, kot jo zaračunava svojim državljanom za izdajo nacionalnih potnih listin za vrnitev.

2. Država članica, ki nudi pomoč, lahko na splošno ali v posebnih primerih, ki jih opredeli sama, opusti zaračunavanje pristojbin.

3. Kadar prosilci ob predložitvi vloge državi članici, ki nudi pomoč, ne morejo plačati nobenih veljavnih pristojbin, se z uporabo standardnega obrazca iz Priloge I k Direktivi (EU) 2015/637 zavežejo, da bodo državi članici, katere državljanstvo imajo, povrnili take pristojbine. V teh primerih se uporabljata člen 14(2) in člen 15 Direktive (EU) 2015/637.

Člen 6

Veljavnost

PLV EU velja za obdobje, ki je potrebno za dokončanje potovanja, za katero je bila izdana. Pri izračunu tega obdobja bi bilo treba odobriti potrebne postanke prek noči in postanke za povezave na poti. Obdobje veljavnosti vključuje dodatno „obdobje odloga“ dveh dni. Veljavnost PLV EU, razen v izjemnih okoliščinah, ne sme presegati 15 koledarskih dni.

Člen 7

Neobvezna izdaja PLV EU

1. Kadar je potni list ali potna listina prosilca izgubljena, ukradena ali uničena ali je drugače ni mogoče dobiti v razumnem roku, lahko država članica izda PLV EU:

(a)	svojim državljanom;

(b)	državljanom Unije, ki nimajo predstavništva na ozemlju držav članic, vključno s čezmorskimi državami in ozemlji iz prvega pododstavka člena 355(2) PDEU;

(c)	državljanom druge države članice, ki ima predstavništvo v državi, v kateri si prizadevajo pridobiti PLV EU, in kadar so bili med zadevnimi državami članicami sklenjeni ustrezni dogovori za ta namen;

(d)	družinskim članom, ki niso državljani Unije in ki spremljajo državljane Unije, ki nimajo predstavništva v tretji državi ali državljane Unije iz točke (a), (b) ali (c), kadar ti družinski člani zakonito prebivajo v državi članici, brez poseganja v katere koli veljavne vizumske obveznosti;

(e)	drugim osebam, ki jim mora ta država članica ali druga država članica v skladu z mednarodno ali nacionalno zakonodajo zagotavljati zaščito in ki zakonito prebivajo v državi članici.

2. Kadar država članica izdaja PLV EU v skladu s:

(a)	točko (b) ali (c) odstavka 1 tega člena, pri posvetovanju iz člena 4 sodeluje država članica, katere državljanstvo imajo državljani Unije;

(b)

točko (d) odstavka 1 tega člena, pri posvetovanju iz člena 4 sodeluje država članica, katere državljanstvo ima državljan Unije, ki ga spremlja družinski član, in po potrebi država članica, v kateri prebiva družinski član; Z odstopanjem od člena 4(6) se PLV EU ne izda brez predhodnega posvetovanja z državo članico, katere državljanstvo ima državljan Unije, ki ga spremlja družinski član, in po potrebi državo članico, v kateri prebiva družinski član;

(c)	točko (e) odstavka 1 tega člena, pri posvetovanju iz člena 4 sodeluje država članica, ki mora v skladu z mednarodno ali nacionalno zakonodajo prosilcu zagotavljati zaščito in ki je namembna država, navedena na PLV EU.

POGLAVJE III

ENOTNA OBLIKA PLV EU

Člen 8

Enotna oblika PLV EU

1. PLV EU je sestavljena iz enotnega obrazca PLV EU in enotne nalepke PLV EU. Ta obrazec in nalepka sta v skladu s specifikacijami iz prilog I in II ter z dodatnimi tehničnimi specifikacijami, določenimi v skladu s členom 9.

2. Pri izpolnjevanju enotne nalepke PLV EU se izpolnijo razdelki iz Priloge II in strojno berljivi del v skladu z dokumentom ICAO 9303.

3. Zaradi doseganja ciljev te direktive, zlasti za zagotovitev uveljavljanja pravice do konzularne zaščite na podlagi sodobne in varne oblike PLV EU, se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 11 sprejme delegirane akte za spremembo prilog I in II ter sklicev na standarde, ki jih je določila ICAO, kot je navedeno v odstavku 2 tega člena in členu 4(2)(b), zaradi upoštevanja tehničnega napredka.

4. Države članice lahko v razdelek „opombe“ enotne nalepke PLV EU iz točke 9 Priloge II dodajo vse potrebne nacionalne vnose. Ti nacionalni vnosi ne podvajajo razdelkov iz Priloge II.

5. Vsi vnosi na enotni nalepki PLV EU, vključno s podobo obraza, se natisnejo. Natisnjena enotna nalepka PLV EU se ročno ne spreminja.

Enotne nalepke PLV EU se lahko izjemoma, v primeru tehničnih problemov zaradi višje sile, izpolnijo ročno in nanje se lahko pritrdi fotografija. V takih primerih je fotografija dodatno zaščitena, da se prepreči nadomestitev. Na enotno nalepko PLV EU, ki je bila izpolnjena ročno, se ne vnašajo spremembe.

6. Če se na enotni nalepki PLV EU, ki še ni bila pritrjena na enotni obrazec PLV EU, odkrije napaka, se enotna nalepka PLV EU razveljavi in uniči. Če se napaka odkrije potem, ko je bila enotna nalepka PLV EU pritrjena na obrazec, se oboje razveljavi in uniči in izdela se nova enotna nalepka PLV EU.

7. Natisnjena enotna nalepka PLV EU, ki vsebuje izpolnjene razdelke, se pritrdi na enotni obrazec PLV EU v skladu s Prilogo I.

8. Države članice zagotovijo tako hranjenje neizpolnjenih enotnih obrazcev in nalepk PLV EU, ki onemogoča krajo.

Člen 9

Dodatne tehnične specifikacije

1. Komisija sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo dodatne tehnične specifikacije za PLV EU v zvezi z naslednjim:

(a)	dizajnom, obliko in barvo enotnega obrazca in nalepke PLV EU;

(b)	zahtevami glede materiala in tiskarskih tehnik enotnega obrazca PLV EU;

(c)	varnostnimi značilnostmi in zahtevami, vključno z višjimi standardi zaščite pred prenarejanjem in ponarejanjem;

(d)	drugimi pravili, ki jih je treba upoštevati pri izpolnjevanju in izdajanju PLV EU.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(2).

2. Lahko se odloči, da so dodatne tehnične specifikacije iz odstavka 1 zaupne in se ne objavijo. V tem primeru so dostopne samo organom, ki jih države članice imenujejo za izdelavo PLV EU, in osebam, ki jih za to ustrezno pooblastijo države članice ali Komisija.

Člen 10

Izdelava PLV EU

1. Vsaka država članica imenuje organ, ki je odgovoren za izdelavo enotnih obrazcev in nalepk PLV EU. Več držav članic ali vse države članice lahko za to imenujejo isti organ.

2. Vsaka država članica Komisiji in drugim državam članicam sporoči ime organa, ki zanjo izdeluje enotne obrazce in nalepke PLV EU. Če država članica spremeni svoj imenovani organ, o tem obvesti Komisijo in druge države članice.

Člen 11

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 8(3) in 13(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 10. julija 2019.

3. Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz členov 8(3) in 13(1). S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem uradno obvesti Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 8(3) in 13(1), začne veljati le, če mu Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če je pred iztekom tega roka Svet obvestil Komisijo, da ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za dva meseca.

7. Evropski parlament je obveščen o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom ali o preklicu prenosa pooblastila s strani Sveta.

Člen 12

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 6 Uredbe (ES) št. 1683/95. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 13

Uradno obveščanje tretjih držav

1. Država članica, ki predseduje Svetu v skladu s členom 16(9) PEU, Komisiji in ESZD v 21 mesecih po sprejetju dodatnih tehničnih specifikacij iz člena 9 predloži vzorce enotnega obrazca in nalepke PLV EU.

Na Komisijo se v skladu s členom 11 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi spremeni prvi pododstavek tega odstavka, in sicer tako, da imenuje drugo državo članico za državo, ki je pristojna za zagotovitev vzorcev iz navedenega pododstavka; to stori na podlagi objektivnih meril, kot je to, da je na ozemlju zadevne države prisoten organ, ki ga je več držav članic ali ki so ga vse države članice imenovale za izdelavo PLV EU.

2. ESZD posreduje vzorce enotnega obrazca in nalepke PLV EU delegacijam Unije v tretjih državah.

3. Delegacije Unije v tretjih državah uradno obvestijo ustrezne organe v zadevnih tretjih državah o uporabi PLV EU ter njeni enotni obliki in glavnih varnostnih značilnostih, zagotovijo pa jim tudi vzorce enotnega obrazca PLV EU in nalepke za referenčne namene. Posamezna tretja država je na zahtevo navedene tretje države ponovno uradno obveščena. Uradno obvestilo ne vsebuje specifikacij, ki morajo v skladu s členom 9(2) ostati zaupne.

4. Vsakič, ko se enotni obrazec ali nalepka PLV EU spremeni, se ponovi postopek, določen v odstavkih 1 do 3. Rok iz odstavka 1 je 21 mesecev po sprejetju spremenjene oblike enotnega obrazca ali nalepke PLV EU.

5. Če v tretji državi ni delegacije Unije, zastopane države članice s sodelovanjem med lokalnimi konzulati odločijo, katera država članica uradno obvesti ustrezne organe navedene tretje države o enotni obliki PLV EU in njenih glavnih varnostnih značilnostih. ESZD z zadevno državo članico uskladi posredovanje vzorcev enotnega obrazca in nalepke PLV EU v ta namen.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 14

Ugodnejša obravnava

Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo določbe, ki so ugodnejše od določb iz te direktive, če so združljive s to direktivo.

Člen 15

Varstvo osebnih podatkov

1. Osebni podatki, ki se obdelujejo za namene te direktive, vključno s podobo obraza ali fotografijo prosilca iz člena 4(2), se uporabljajo samo za preverjanje identitete prosilca v skladu s postopkom iz člena 4, za tiskanje enotne nalepke PLV EU in za to, da se tej osebi olajša potovanje. Država članica, ki nudi pomoč, in država članica, katere državljanstvo ima prosilec, zagotovita ustrezno varnost osebnih podatkov.

2. Brez poseganja v Uredbo (EU) 2016/679 ima prosilec, ki se mu izda PLV EU, pravico, da preveri osebne podatke, vsebovane na PLV EU, in po potrebi zahteva popravek z izdajo novega dokumenta.

3. PLV EU ne vsebuje nobenih podatkov v strojno berljivi obliki, razen če so navedeni tudi v razdelkih, navedenih v točki 6 Priloge II.

4. Država članica, ki nudi pomoč, in država članica, katere državljanstvo ima prosilec, hranita osebne podatke prosilca le tako dolgo, kot je potrebno, tudi za pobiranje pristojbin iz člena 5. V vsakem primeru država članica, ki nudi pomoč, te osebne podatke hrani največ 180 dni, država članica, katere državljanstvo ima prosilec, pa največ dve leti. Po izteku obdobja hrambe se osebni podatki prosilca izbrišejo.

5. Z odstopanjem od odstavka 4 države članice zagotovijo čimprejšnje varno uničenje vsake vrnjene PLV EU in vseh povezanih kopij.

Člen 16

Spremljanje

1. Države članice redno spremljajo uporabo te direktive na podlagi naslednjih kazalnikov:

(a)	število PLV EU, izdanih v skladu s členom 3, in državljanstvo prejemnika;

(b)	število PLV EU, izdanih v skladu s členom 7, in državljanstvo prejemnika ter

(c)	število primerov goljufij in ponaredkov PLV EU.

2. Države članice organizirajo pripravo in zbiranje podatkov, potrebnih za merjenje sprememb v kazalnikih, določenih v odstavku 1, in te informacije vsako leto predložijo Komisiji.

3. Komisija lahko sprejme izvedbene akte o določitvi dodatnih kazalnikov poleg kazalnikov iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(2).

Člen 17

Ocenjevanje

1. Ne prej kot pet let po datumu prenosa te direktive Komisija oceni to direktivo ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. Vanj vključi oceno ustreznosti stopnje varnosti osebnih podatkov, vpliva na temeljne pravice in morebitne uvedbe enotne pristojbine za PLV EU.

2. Države članice zagotovijo Komisiji vse potrebne informacije za pripravo poročila iz odstavka 1.

Člen 18

Razveljavitev

1. Sklep 96/409/SZVP se razveljavi z učinkom od 36 mesecev po sprejetju dodatnih tehničnih specifikacij iz člena 9.

2. Sklicevanje na razveljavljeni sklep se šteje za sklicevanje na to direktivo.

3. Države članice zagotovijo razveljavitev in uničenje obrazcev PLV, izdelanih v skladu s Sklepom 96/409/SZVP, v roku iz odstavka 1.

Člen 19

Prenos

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 24 mesecev po sprejetju dodatnih tehničnih specifikacij iz člena 9. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice te predpise uporabljajo od 36 mesecev po sprejetju dodatnih tehničnih specifikacij iz člena 9.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 21

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 18. junija 2019

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA

(1) Mnenje z dne 16. januarja 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Direktiva Sveta (EU) 2015/637 z dne 20. aprila 2015 o ukrepih za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanom Unije brez predstavništva v tretjih državah in o razveljavitvi Sklepa 95/553/ES (UL L 106, 24.4.2015, str. 1).

(3) Sklep 96/409/SZVP predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 25. junija 1996 o potni listini za vrnitev (UL L 168, 6.7.1996, str. 4).

(4) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(5) Uredba (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti (UL L 303, 28.11.2018, str. 39).

(6) Uredba Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (UL L 164, 14.7.1995, str. 1).

(7) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(8) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(9) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).