26.11.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 305/62


Popravek Direktive (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga, spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktive 2009/22/ES ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES

( Uradni list Evropske unije L 136 z dne 22. maja 2019 )

 

Izraz „jamčevalni“ se v vseh slovničnih različicah v celotnem besedilu Direktive črta in stavki se temu primerno jezikovno prilagodijo.

 

Izraz „odstop od pogodbe“ se v vseh slovničnih različicah v celotnem besedilu Direktive, razen v uvodnih izjavah 6 in 11, nadomesti z izrazom „razdor pogodbe“.

Stran 37, uvodne izjave 58, 59 in 60:

besedilo:

„(58)

Da bi bila pravica potrošnikov do odstopa učinkovita, bi moral potrošnik v primerih, ko pridobi več kosov blaga in neskladnost zadeva le nekatere izmed tistih, dobavljenih na podlagi pogodbe, imeti pravico do odstopa od pogodbe tudi v zvezi z drugimi kosi blaga, pridobljenimi skupaj z blagom, ki ni skladno, tudi če so ti kosi blaga skladni, če se od potrošnika ne more razumno pričakovati, da se bo strinja, da obdrži samo skladno blago.

(59)

Ta direktiva bi morala za primer, kadar potrošnik odstopi od pogodbe zaradi neskladnosti, predpisati pravila samo o glavnih učinkih pravice do odstopa in načine njenega uveljavljanja, zlasti obveznost strank, da vrneta, kar sta prejeli. Prodajalec bi moral tako povrniti kupnino, ki jo je plačal potrošnik, potrošnik pa bi moral vrniti blago.

(60)

Ta direktiva ne bi smela vplivati na možnost držav članic, da uredijo posledice odstopa, razen tistih, ki so določene v tej direktivi, kot so posledice zmanjšanja vrednosti blaga, njegovega uničenja ali izgube. Državam članicam bi bilo treba prav tako dovoliti, da urejajo načine povračila kupnine potrošniku, na primer načine, ki se nanašajo na sredstva, ki se uporabijo za tako povračilo, ali na morebitne stroške in pristojbine, nastale zaradi povračila. Državam članicam bi moralo biti na primer tudi prepuščeno, da določijo nekatere roke za povračilo kupnine ali vračilo blaga.“

se glasi:

„(58)

Da bi bila pravica potrošnikov do razdora pogodbe učinkovita, bi moral potrošnik v primerih, ko pridobi več kosov blaga in neskladnost zadeva le nekatere izmed tistih, dobavljenih na podlagi pogodbe, imeti pravico do razdora pogodbe tudi v zvezi z drugimi kosi blaga, pridobljenimi skupaj z blagom, ki ni skladno, tudi če so ti kosi blaga skladni, če se od potrošnika ne more razumno pričakovati, da se bo strinjal, da obdrži samo skladno blago.

(59)

Ta direktiva bi morala za primer, kadar potrošnik razdre pogodbo zaradi neskladnosti, predpisati pravila samo o glavnih učinkih pravice do razdora pogodbe in načine njenega uveljavljanja, zlasti obveznost strank, da vrneta, kar sta prejeli. Prodajalec bi moral tako povrniti kupnino, ki jo je plačal potrošnik, potrošnik pa bi moral vrniti blago.

(60)

Ta direktiva ne bi smela vplivati na možnost držav članic, da uredijo posledice razdora, razen tistih, ki so določene v tej direktivi, kot so posledice zmanjšanja vrednosti blaga, njegovega uničenja ali izgube. Državam članicam bi bilo treba prav tako dovoliti, da urejajo načine povračila kupnine potrošniku, na primer načine, ki se nanašajo na sredstva, ki se uporabijo za tako povračilo, ali na morebitne stroške in pristojbine, nastale zaradi povračila. Državam članicam bi moralo biti na primer tudi prepuščeno, da določijo nekatere roke za povračilo kupnine ali vračilo blaga.“

Stran 44, člen 13(4):

besedilo:

„4.

Potrošnik je upravičen do bodisi sorazmernega znižanja kupnine v skladu s členom 15 bodisi do odstopa od prodajne pogodbe v skladu s členom 16, in sicer v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

prodajalec ni popravil ali zamenjal ali, kadar je to ustrezno, končal popravila ali izvedel zamenjave v skladu s členom 14(2) in (3) oziroma je zavrnil vzpostavitev skladnosti blaga v skladu z odstavkom 3 tega člena;

(b)

blago še vedno ni skladno, čeprav je prodajalec poskušal vzpostaviti skladnost;

(c)

narava neskladnosti je tako resna, da upravičuje takojšnje znižanje kupnine ali odstop od prodajne pogodbe, ali

(d)

prodajalec je izjavil ali pa je iz okoliščin očitno, da prodajalec ne bo vzpostavil skladnosti blaga v razumnem roku ali brez znatnih nevšečnosti za potrošnika.“

se glasi:

„4.

Potrošnik je upravičen do bodisi sorazmernega znižanja kupnine v skladu s členom 15 bodisi do razdora prodajne pogodbe v skladu s členom 16, in sicer v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

prodajalec ni popravil ali zamenjal ali, kadar je to ustrezno, končal popravila ali izvedel zamenjave v skladu s členom 14(2) in (3) oziroma je zavrnil vzpostavitev skladnosti blaga v skladu z odstavkom 3 tega člena;

(b)

neskladnost obstaja, čeprav je prodajalec poskušal vzpostaviti skladnost;

(c)

narava neskladnosti je tako resna, da upravičuje takojšnje znižanje kupnine ali razdor prodajne pogodbe, ali

(d)

prodajalec je izjavil ali pa je iz okoliščin očitno, da prodajalec ne bo vzpostavil skladnosti blaga v razumnem roku ali brez znatnih nevšečnosti za potrošnika.“

Stran 45, člen 16:

besedilo:

„Odstop od prodajne pogodbe

1.

Potrošnik uveljavlja pravico do odstopa od prodajne pogodbe z izjavo, s katero prodajalca obvesti o odločitvi, da odstopa od prodajne pogodbe.

2.

Kadar se neskladnost nanaša le na del blaga, dobavljenega na podlagi prodajne pogodbe, in obstaja razlog za odstop od prodajne pogodbe v skladu s členom 13, lahko potrošnik odstopi od prodajne pogodbe le v zvezi s tem blagom in katerim koli drugim blagom, ki ga je pridobil skupaj z neskladnim blagom, če od potrošnika ni mogoče razumno pričakovati, da se bo strinjal s tem, da obdrži le blago, ki je skladno.

3.

Kadar potrošnik odstopi od prodajne pogodbe kot celote ali v skladu z odstavkom 2 v zvezi z delom blaga, dobavljenega na podlagi prodajne pogodbe:

(a)

mora potrošnik prodajalcu na stroške prodajalca vrniti blago in

(b)

mora prodajalec potrošniku povrniti kupnino, plačano za blago, ob prejemu blaga ali dokazila, ki ga je potrošnik predložil, da je blago poslal nazaj.

Za namene tega odstavka lahko države članice določijo načine vračanja in povračila.“

se glasi:

„Razdor prodajne pogodbe

1.

Potrošnik uveljavlja pravico do razdora prodajne pogodbe z izjavo, s katero prodajalca obvesti o odločitvi, da razdira prodajno pogodbo.

2.

Kadar se neskladnost nanaša le na del blaga, dobavljenega na podlagi prodajne pogodbe, in obstaja razlog za razdor prodajne pogodbe v skladu s členom 13, lahko potrošnik razdre prodajno pogodbo le v zvezi s tem blagom in katerim koli drugim blagom, ki ga je pridobil skupaj z neskladnim blagom, če od potrošnika ni mogoče razumno pričakovati, da se bo strinjal s tem, da obdrži le blago, ki je skladno.

3.

Kadar potrošnik razdre prodajno pogodbo v celoti ali v skladu z odstavkom 2 v zvezi z delom blaga, dobavljenega na podlagi prodajne pogodbe:

(a)

mora potrošnik prodajalcu na stroške prodajalca vrniti blago in

(b)

mora prodajalec potrošniku povrniti kupnino, plačano za blago, ob prejemu blaga ali dokazila, ki ga je potrošnik predložil, da je blago poslal nazaj.

Za namene tega odstavka lahko države članice določijo načine vračanja in povračila.“

Stran 46, člen 18:

besedilo:

„Pravica do pravnega sredstva

Kadar je prodajalec odgovoren potrošniku zaradi neskladnosti, ki je posledica dejanja ali opustitve dejanja, vključno z opustitvijo zagotavljanja posodobitev za blago z digitalnimi elementi v skladu s členom 7(3), s strani osebe v predhodnih členih pogodbene verige, je prodajalec upravičen do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov proti odgovorni osebi ali odgovornim osebam v pogodbeni verigi. Osebo, proti kateri prodajalec lahko uveljavlja jamčevalne zahtevke, ter ustrezne postopke in pogoje uveljavljanja določa nacionalno pravo.“

se glasi:

„Regresna pravica

Kadar je prodajalec odgovoren potrošniku zaradi neskladnosti, ki je posledica dejanja ali opustitve dejanja, vključno z opustitvijo zagotavljanja posodobitev za blago z digitalnimi elementi v skladu s členom 7(3), s strani osebe v predhodnih členih pogodbene verige, je prodajalec upravičen do uveljavljanja regresne pravice proti odgovorni osebi ali odgovornim osebam v pogodbeni verigi. Osebo, proti kateri prodajalec lahko uveljavlja regresno pravico, ter ustrezne postopke in pogoje uveljavljanja določa nacionalno pravo.“