1.   Ta direktiva določa pogoje, potrebne za naslednje namene:

Da bi zagotovili spoštovanje načela subsidiarnosti, se ta direktiva uporablja brez poseganja v sprejete odločitve držav članic, da zaračunavajo cestnine za določene vrste vozil in določajo ravni navedenih cestnin ter namen, zaradi katerega se take cestnine zaračunavajo.

2.   Členi 3 do 22 se ne uporabljajo za:

3.   Ta direktiva se ne uporablja za parkirnine.

4.   Cilj interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Uniji se doseže s storitvami evropskega elektronskega cestninjenja (EETS), ki dopolnjuje storitve nacionalnega elektronskega cestninjenja držav članic.

5.   Kadar nacionalno pravo določa, da je treba uporabnika uradno obvestiti o obveznosti plačila, preden je mogoče ugotoviti neplačilo cestnine, lahko države članice uporabljajo to direktivo tudi za identifikacijo lastnika ali imetnika vozila ter samega vozila za namene uradnega obvestila, samo če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

6.   Če država članica uporabi odstavek 5, sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da vse postopke nadaljnje obravnave v zvezi z obveznostjo plačila cestnine izvajajo javni organi. Sklicevanja na neplačilo cestnine v tej direktivi vključujejo tudi primere, za katere se uporablja odstavek 5, če država članica, v kateri je prišlo do neplačila cestnine, uporablja navedeni odstavek.

1.   Za vse nove elektronske cestninske sisteme, za katere je treba namestiti ali uporabiti naprave v vozilu, se bodo za izvajanje elektronskih cestninskih transakcij uporabljale ena ali več naslednjih tehnologij:

Obstoječi elektronski cestninski sistemi, za katere je treba namestiti ali uporabiti naprave v vozilih in uporabiti druge tehnologije, morajo biti v primeru bistvenih tehnoloških izboljšav skladni z zahtevami iz prvega pododstavka tega odstavka.

2.   Komisija v skladu s postopkom, določenim v Direktivi (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (12), od ustreznih standardizacijskih teles zahteva, da hitro sprejmejo standarde za področje elektronskih cestninskih sistemov glede na tehnologije, navedene v prvem pododstavku odstavka 1, in tehnologijo samodejnega prepoznavanja registrskih tablic (ANPR) ter jih po potrebi posodobijo. Komisija zahteva, da standardizacijska telesa zagotovijo stalno združljivost komponent interoperabilnosti.

3.   Naprava v vozilu, ki uporablja tehnologijo za satelitsko določanje položaja in je bila dana na trg po 19. oktobru 2021, mora biti združljiva s storitvami določanja položaja, ki jih zagotavljata sistema Galileo in skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS).

4.   Brez poseganja v odstavek 6 dajo ponudniki EETS uporabnikom EETS na voljo napravo v vozilu, ki je ustrezna za uporabo, interoperabilna in omogoča komunikacijo z ustreznimi elektronskimi cestninskimi sistemi v uporabi v državi članici, ki uporablja tehnologije, navedene v prvem pododstavku odstavka 1.

5.   Naprava v vozilu lahko uporablja svojo strojno in programsko opremo, elemente druge strojne in programske opreme, ki je že v vozilu, ali oboje. Naprava v vozilu lahko za namene komunikacije z drugimi sistemi strojne opreme, ki je že v vozilu, uporablja tehnologije, ki niso navedene v prvem pododstavku odstavka 1, če so zagotovljene varnost, kakovost storitve in zasebnost.

Naprava v vozilu za EETS lahko poleg cestninjenja omogoča tudi druge storitve, če delovanje takih storitev na nobenem območju EETS ne moti storitev cestninjenja.

6.   Brez poseganja v pravico držav članic, da za lahka vozila vzpostavijo elektronske cestninske sisteme na podlagi satelitskega določanja položaja ali mobilnih komunikacij, lahko ponudniki EETS uporabnikom lahkih vozil do 31. decembra 2027 zagotavljajo napravo v vozilu, ki je primerna samo za uporabo z mikrovalovno tehnologijo na frekvenci 5,8 GHz, ki se uporablja na območjih EETS, na katerih se ne zahteva tehnologija satelitskega določanja položaja ali mobilnih komunikacij.

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ponudniki EETS, ki so jih registrirale, v 36 mesecih po njihovi registraciji v skladu s členom 4 sklenejo pogodbe za EETS, ki zajemajo vsa območja EETS na ozemljih vsaj štirih držav članic. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ti ponudniki EETS v 24 mesecih po sklenitvi prve pogodbe v določeni državi članici sklenejo pogodbe, ki zajemajo vsa območja EETS v tej državi članici, razen območij EETS, na katerih odgovorni izvajalci cestninjenja ne izpolnjujejo člena 6(3).

2.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ponudniki EETS, ki so jih registrirale, nepretrgano pokrivajo vsa območja EETS, potem ko so sklenili pogodbe zanje. Sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da – kadar ponudnik EETS ne more kriti območja EETS, ker izvajalec cestninjenja ne izpolnjuje določb iz te direktive – ponovno vzpostavi kritje tega območja, takoj ko je mogoče.

3.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ponudniki EETS, ki so jih registrirale, objavijo informacije o svojem kritju območij EETS in vseh morebitnih spremembah ter v enem mesecu po registraciji podrobne načrte o morebitni širitvi njihove storitve na nadaljnja območja EETS z letnimi posodobitvami.

4.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ponudniki EETS, ki so jih registrirale ali ki zagotavljajo EETS na njihovem ozemlju, uporabnikom EETS po potrebi zagotovijo naprave v vozilih, ki izpolnjujejo zahteve, določene v tej direktivi ter direktivah 2014/53/EU (13) in 2014/30/EU (14) Evropskega parlamenta in Sveta. Od zadevnih ponudnikov EETS lahko zahtevajo dokaz, da so te zahteve izpolnjene.

5.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ponudniki EETS, ki zagotavljajo EETS na njihovem ozemlju, vodijo seznam razveljavljenih naprav v vozilih, ki so povezane z njihovimi pogodbami za EETS, sklenjenimi z uporabniki EETS. Sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se taki seznami vodijo ob doslednem spoštovanju pravil Unije o varstvu osebnih podatkov, določenih med drugim v Uredbi (EU) 2016/679 in Direktivi 2002/58/ES.

6.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ponudniki EETS, ki so jih registrirale, objavijo svojo politiko sklepanja pogodb z uporabniki EETS.

7.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ponudniki EETS, ki zagotavljajo EETS na njihovem ozemlju, izvajalcem cestninjenja zagotovijo informacije, ki jih potrebujejo, da obračunajo in zaračunajo cestnino za vozila uporabnikov EETS, ali izvajalcem cestninjenja zagotovijo vse informacije, ki jih potrebujejo, da lahko preverijo obračun cestnin, ki jih ponudniki EETS zaračunajo za vozila uporabnikov EETS.

8.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ponudniki EETS, ki zagotavljajo EETS na njihovem ozemlju, sodelujejo z izvajalci cestninjenja pri identifikaciji domnevnih kršiteljev. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da lahko izvajalec cestnine, če obstaja sum neplačila cestnine, od ponudnika EETS pridobi podatke o vozilu, ki ga zadeva domnevno neplačilo cestnine, in o lastniku ali imetniku tega vozila, ki je stranka ponudnika EETS. Ponudnik EETS da take podatke na voljo takoj.

Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izvajalec cestninjenja teh podatkov ne razkrije nobenemu drugemu ponudniku storitev cestninjenja. Sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se – če sta izvajalec cestninjenja in ponudnik storitev cestninjenja del istega subjekta – podatki uporabljajo izključno za identifikacijo domnevnih kršiteljev ali v skladu s členom 27(3).

9.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da lahko izvajalec cestninjenja, pristojen za območje EETS na njihovem ozemlju, od ponudnika EETS pridobi podatke o vseh vozilih, katerih lastniki ali imetniki so stranke ponudnika EETS, ki so v določenem časovnem obdobju vozili na območju EETS, za katero je pristojen izvajalec cestninjenja, pa tudi podatke o lastnikih in imetnikih teh vozil, če izvajalec cestninjenja potrebuje te podatke za izpolnitev svojih obveznosti do davčnih organov. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ponudnik EETS zahtevane podatke zagotovi najpozneje v dveh dneh po prejemu zahtevka. Sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izvajalec cestninjenja teh podatkov ne razkrije nobenemu drugemu ponudniku storitev cestninjenja. Sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se – če sta izvajalec cestninjenja in ponudnik storitev cestninjenja del istega subjekta – podatki uporabljajo izključno za to, da izvajalec cestninjenja izpolni svoje obveznosti do davčnih organov.

10.   Podatki, ki jih ponudniki EETS zagotovijo izvajalcem cestninjenja, se obdelujejo v skladu s pravili Unije o varstvu osebnih podatkov, določenimi v Uredbi (EU) 2016/679, ter nacionalnimi zakoni ali drugimi predpisi, ki prenašajo direktivi 2002/58/ES in (EU) 2016/680.

11.   Komisija najpozneje do 19. oktobra 2019 sprejme izvedbene akte, s katerimi natančneje določi obveznosti ponudnikov EETS glede:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).

1.   Kadar območje EETS ni skladno s pogoji tehnične in postopkovne interoperabilnosti EETS iz te direktive, država članica, na ozemlju katere je območje EETS, sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da pristojni izvajalec cestninjenja skupaj z zadevnimi deležniki oceni težavo in, če spada v njegovo pristojnost, poskrbi za njeno odpravo, da zagotovi interoperabilnost EETS cestninskega sistema. Države članice po potrebi posodobijo register iz člena 21(1) v zvezi z informacijami iz točke (a) navedenega člena.

2.   Vsaka država članica sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izvajalec cestninjenja, pristojen za območje EETS na ozemlju te države članice, v skladu z izvedbenimi akti iz odstavka 9 pripravi in vzdržuje izjavo o območju EETS, v kateri so navedeni splošni pogoji za dostop ponudnikov EETS do njihovih območij EETS.

Kadar se na ozemlju države članice vzpostavi nov elektronski cestninski sistem, ta država članica sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da imenovani izvajalec cestninjenja, pristojen za sistem, izjavo o območju EETS objavi dovolj zgodaj, da se lahko zainteresirani ponudniki EETS akreditirajo vsaj en mesec pred začetkom delovanja novega sistema, ob ustreznem upoštevanju trajanja postopka ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti iz člena 15(1).

Kadar se elektronski cestninski sistem na ozemlju države članice bistveno spremeni, ta država članica sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izvajalec cestninjenja, pristojen za sistem, posodobljeno izjavo o območju EETS objavi dovolj zgodaj, da lahko že akreditirani ponudniki EETS vsaj en mesec pred začetkom delovanja spremenjenega sistema prilagodijo komponente interoperabilnosti novim zahtevam in se ponovno akreditirajo, ob ustreznem upoštevanju trajanja postopka ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti iz člena 15(1).

3.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izvajalci cestninjenja, pristojni za območja EETS na njihovem ozemlju, nediskriminatorno sprejmejo vsakega ponudnika EETS, ki vloži zahtevo za zagotavljanje EETS na zadevnih območjih EETS.

Ponudnik EETS se sprejme v območje EETS, če izpolnjuje obveznosti in splošne pogoje iz izjave o območju EETS.

Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izvajalci cestninjenja od ponudnikov EETS ne zahtevajo posebnih tehničnih rešitev ali postopkov, ki bi ovirali interoperabilnost komponent interoperabilnosti ponudnika EETS s elektronskimi cestninskimi sistemi na drugih območjih EETS.

Če se izvajalec cestninjenja in ponudnik EETS ne moreta dogovoriti, se zadeva posreduje spravnemu organu, ki je pristojen za ustrezno območje cestninjenja.

4.   Vsaka država članica sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da pogodbe med izvajalcem cestninjenja in ponudnikom EETS glede zagotavljanja EETS na njenem ozemlju dovoljujejo, da uporabniku EETS račun za cestnino izda neposredno ponudnik EETS.

Izvajalec cestninjenja lahko od ponudnika EETS zahteva, da uporabniku izstavi račun v imenu in za račun izvajalca cestninjenja, in ponudnik EETS to zahtevo spoštuje.

5.   Cestnina, ki jo izvajalci cestninjenja zaračunajo uporabnikom EETS, ne sme biti višja od ustrezne nacionalne ali lokalne cestnine. To ne posega v pravico držav članic, da ponudijo rabate ali popuste, da bi spodbudile elektronsko plačevanje cestnine. Vsi rabati ali popusti na cestnine za uporabnike naprav v vozilih, ki jih ponuja država članica ali izvajalec cestninjenja, morajo biti pregledni, javno objavljeni in strankam ponudnikov EETS na voljo pod enakimi pogoji.

6.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izvajalci cestninjenja na svojih območjih EETS od ponudnikov EETS, s katerimi so v pogodbenem razmerju, sprejmejo vsako delujočo napravo v vozilu, ki je bila potrjena v skladu s postopkom, opredeljenim v izvedbenih aktih iz člena 15(7), in ni na seznamu razveljavljenih naprav v vozilih iz člena 5(5).

7.   V primeru nepravilnega delovanja EETS, za katero je mogoče odgovornost pripisati izvajalcu cestninjenja, slednji zagotovi necelovit način zagotavljanja storitve, ki vozilom z opremo iz odstavka 6 omogoči, da se s čim manjšo zamudo varno vozijo, ne da bi obstajal sum neplačila cestnine.

8.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izvajalci cestninjenja nediskriminatorno sodelujejo s ponudniki EETS ali proizvajalci ali priglašenimi organi, z namenom ugotoviti primernost komponent interoperabilnosti za uporabo na njihovih območjih EETS.

9.   Komisija najpozneje do 19. oktobra 2019 sprejme izvedbene akte, v katerih določi minimalno vsebino izjave o območju EETS, vključno z:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da so ponudniki EETS upravičeni do nadomestila s strani izvajalca cestninjenja.

2.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da je metodologija za opredelitev nadomestila ponudnikom EETS pregledna, nediskriminatorna in enaka za vse ponudnike EETS, akreditirane za posamezno območje EETS. Sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se metodologija objavi kot del poslovnih pogojev v izjavi o območju EETS.

3.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ima na območjih EETS z glavnim ponudnikom storitev metodologija za obračunavanje nadomestila ponudnikom EETS enako strukturo kot nadomestilo za primerljive storitve, ki jih zagotavlja glavni ponudnik storitev. Znesek nadomestila ponudnikom EETS se lahko razlikuje od nadomestila glavnemu ponudniku storitev, kadar je to utemeljeno s:

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da za namene določitve cestninske tarife, ki se uporablja za posamezno vozilo, če obstaja odstopanje med klasifikacijo vozila, ki jo uporablja ponudnik EETS, in klasifikacijo, ki jo uporablja izvajalec cestninjenja, prevlada slednja, razen če se dokaže napaka.

2.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da ima izvajalec cestninjenja pravico od ponudnika EETS zahtevati plačilo za vsako izkazano prijavo cestnine in za vsako izkazano neprijavo cestnine katerega koli uporabniškega računa, ki ga upravlja ta ponudnik EETS.

3.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da kadar je ponudnik EETS izvajalcu cestninjenja poslal seznam razveljavljenih naprav v vozilih iz člena 5(5), ponudnik EETS ni odgovoren za cestnino, ki bi izhajala iz naknadne uporabe takšne razveljavljene naprave v vozilu. O številu zapisov na seznamu razveljavljenih naprav v vozilih, obliki in pogostosti posodabljanja seznama se dogovorijo izvajalci cestninjenja in ponudniki EETS.

4.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da pri mikrovalovnem cestninskem sistemu izvajalci cestninjenja izkazane prijave cestnine sporočijo ponudnikom EETS za cestnine, obračunane njihovim uporabnikom EETS.

5.   Komisija najpozneje do 19. oktobra 2019 sprejme delegirane akte v skladu s členom 30, v katerih določi podrobnosti za klasifikacijo vozil za namene vzpostavitve veljavnih tarifnih shem, vključno s postopki, potrebnimi za vzpostavitev takšnih shem. Sklop klasifikacijskih parametrov vozil, ki ga podpira EETS, izvajalcev cestninjenja ne omejuje pri izbiri tarifnih shem. Komisija zagotovi zadostno prožnost, da bo mogoče sklop klasifikacijskih parametrov, ki ga podpira EETS, spreminjati glede na predvidljive prihodnje potrebe. Ti akti ne posegajo v opredelitev parametrov, glede na katere se cestnine razlikujejo, iz Direktive 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15).

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da lahko uporabniki EETS storitve EETS naročijo pri katerem koli ponudniku EETS ne glede na njihovo državljanstvo, državo članico prebivališča ali državo članico registracije vozila. Uporabniki EETS so ob sklenitvi pogodbe ustrezno obveščeni o veljavnih plačilnih sredstvih ter v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 o obdelavi njihovih osebnih podatkov in pravicah, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje o varstvu osebnih podatkov.

2.   Velja, da uporabnik EETS s plačilom cestnine ponudniku EETS izpolni svoje obveznosti plačila do ustreznega izvajalca cestninjenja.

Če sta v vozilu nameščeni ali se v njem prevažata dve napravi v vozilu ali več, je uporabnik EETS odgovoren za uporabo ali aktiviranje ustrezne naprave v vozilu za posamezno območje EETS.

3.   Komisija najpozneje 19. oktobra 2019 sprejme delegirane akte v skladu s členom 30, v katerih natančneje določi obveznosti uporabnikov EETS glede:

1.   Vsaka država članica z vsaj enim območjem EETS določi ali ustanovi spravni organ za lažjo mediacijo med izvajalci cestninjenja z območjem EETS na njenem ozemlju in ponudniki EETS, ki imajo pogodbe ali se pogodbeno pogajajo s temi izvajalci cestninjenja.

2.   Spravni organ ima pooblastila zlasti za preverjanje, da so pogodbeni pogoji, ki jih izvajalec cestninjenja naloži ponudnikom EETS, nediskriminatorni. Ima pooblastila za preverjanje, da ponudniki EETS prejemajo nadomestilo v skladu z načeli iz člena 7.

3.   Države članice iz odstavka 1 sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev neodvisnosti – kar zadeva organiziranost in pravno strukturo – njihovega spravnega organa od poslovnih interesov izvajalcev cestninjenja in ponudnikov storitev cestninjenja.

1.   Vsaka država članica z vsaj enim območjem EETS določi postopek mediacije, da lahko izvajalec cestninjenja ali ponudnik EETS zadevni spravni organ zaprosita za posredovanje pri sporu glede pogodbenih razmerij ali pogajanj.

2.   Postopek mediacije iz odstavka 1 zahteva, da spravni organ v enem mesecu od prejema prošnje za posredovanje sporoči, ali ima na voljo vse dokumente, potrebne za mediacijo.

3.   Postopek mediacije iz odstavka 1 zahteva, da spravni organ poda mnenje o sporu najpozneje šest mesecev po prejemu prošnje za posredovanje.

4.   Za lažje izvajanje njegovih nalog države članice pooblastijo spravni organ, da lahko od izvajalcev cestninjenja, ponudnikov EETS in katere koli tretje strani, dejavne pri zagotavljanju EETS v zadevni državi članici, zahteva ustrezne informacije.

5.   Države članice z vsaj enim območjem EETS in Komisija sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev izmenjave informacij med spravnimi organi v zvezi z njihovim delom, vodilnimi načeli in praksami.

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da je interakcija uporabnikov EETS z izvajalci cestninjenja kot delom EETS omejena, kjer je to ustrezno, na postopek izdaje računa v skladu s členom 6(4) in na izvršilne postopke. Interakcija med uporabniki EETS in ponudniki EETS ali njihovo napravo v vozilu je lahko specifična za vsakega ponudnika EETS, ne da bi bila pri tem ogrožena interoperabilnost EETS.

2.   Države članice lahko od ponudnikov storitev cestninjenja, vključno s ponudniki EETS, zahtevajo, da na zahtevo organov držav članic v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov posredujejo prometne podatke v zvezi z njihovimi strankami. Take podatke države članice uporabljajo zgolj za namene prometnih politik in boljšega upravljanja prometa, ne smejo pa se uporabljati za identifikacijo strank.

3.   Komisija najpozneje do 19. oktobra 2019 sprejme izvedbene akte, ki določajo specifikacije elektronskih vmesnikov med komponentami interoperabilnosti izvajalcev cestninjenja, ponudnikov EETS in uporabnikov EETS, po potrebi vključno z vsebino sporočil, ki si jih akterji izmenjujejo prek teh vmesnikov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).

1.   Kadar se na ozemlju države članice vzpostavi nov elektronski cestninski sistem, ta država članica sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da imenovani izvajalec cestninjenja, pristojen za sistem, določi in v izjavi o območju EETS objavi podroben načrt za postopek ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti komponent interoperabilnosti za uporabo, kar omogoča akreditacijo zainteresiranih ponudnikov EETS najpozneje en mesec pred začetkom delovanja novega sistema.

Kadar je elektronski cestninski sistem na ozemlju države članice bistveno spremenjen, ta država članica sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izvajalec cestninjenja, pristojen za sistem, poleg elementov iz prvega pododstavka določi in v izjavi o območju EETS objavi podroben načrt ponovnega ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti ponudnikov EETS, ki so že akreditirani v sistemu pred njegovo bistveno spremembo. Načrtovanje omogoča ponovno akreditacijo zadevnih ponudnikov EETS najpozneje en mesec pred začetkom delovanja spremenjenega sistema.

Izvajalec cestninjenja spoštuje ta načrt.

2.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da vsak izvajalec cestninjenja, pristojen za območje EETS na ozemlju posamezne države članice, vzpostavi testno okolje, v katerem lahko ponudnik EETS ali njegovi pooblaščeni zastopniki preverijo, ali je njihova naprava v vozilu primerna za uporabo na območju EETS izvajalca cestninjenja in pridobijo potrdilo o uspešnem opravljanju posameznih preskusov. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da bi izvajalcem cestninjenja omogočile, da vzpostavijo enotno testno okolje za več kot eno območje EETS, in enemu pooblaščenemu zastopniku omogočile, da preveri primernost za uporabo enega tipa naprave v vozilu v imenu več kot enega ponudnika EETS.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi izvajalcem cestninjenja omogočijo, da od ponudnikov EETS ali njihovih pooblaščenih zastopnikov zahtevajo, naj krijejo stroške zadevnih preskusov.

3.   Države članice ne prepovejo, omejijo ali ovirajo dajanja na trg komponent interoperabilnosti za uporabo pri EETS, če imajo oznako CE ali izjavo o skladnosti s specifikacijami ali izjavo o primernosti za uporabo ali oboje. Države članice zlasti ne zahtevajo preverjanj, ki so bila že opravljena kot del postopka za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami ali primernosti za uporabo ali obojega.

4.   Komisija najpozneje do 19. oktobra 2019 sprejme delegirane akte v skladu s členom 30, v katerih določi zahteve za komponente interoperabilnosti v zvezi z varnostjo in zdravjem, zanesljivostjo in razpoložljivostjo, varstvom okolja, tehnično skladnostjo, varovanjem in zasebnostjo ter delovanjem in upravljanjem.

5.   Komisija najpozneje 19. oktobra 2019 sprejme delegirane akte v skladu s členom 30, v katerih določi splošne zahteve v zvezi z infrastrukturo glede:

6.   Komisija najpozneje do 19. oktobra 2019 sprejme izvedbene akte, v katerih določi posebne zahteve v zvezi z infrastrukturo:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).

7.   Komisija najpozneje do 19. oktobra 2019 sprejme izvedbene akte, v katerih določi postopek, ki ga uporabljajo države članice za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti, vključno z vsebino in obliko izjav ES. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2).

1.   Kadar država članica upravičeno domneva, da komponente interoperabilnosti z oznako CE, ki so dane na trg ter uporabljene skladno z namenom, verjetno ne bodo izpolnjevale ustreznih zahtev, stori vse potrebno za omejitev področja njihove uporabe, prepoved njihove uporabe ali umik s trga. Država članica takoj obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih je sprejela, in svojo odločitev obrazloži, pri čemer zlasti navede, ali neskladnost izhaja iz:

2.   Komisija se čim prej posvetuje z zadevno državo članico, proizvajalcem, ponudnikom EETS ali njihovimi pooblaščenimi zastopniki s sedežem v Uniji. Kadar Komisija po tem posvetovanju ugotovi, da je ukrep utemeljen, o tem takoj obvesti zadevno državo članico in druge države članice. Če pa po tem posvetovanju Komisija ugotovi, da ukrep ni utemeljen, o tem takoj obvesti zadevno državo članico ter proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Uniji in druge države članice.

3.   Kadar komponente interoperabilnosti z oznako CE ne izpolnjujejo zahtev glede interoperabilnosti, pristojna država članica od proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Uniji zahteva, da ponovno vzpostavi skladnost komponente interoperabilnosti s specifikacijami ali njeno primernost za uporabo ali oboje, in sicer pod pogoji, ki jih določi ta država članica, ter o tem obvesti Komisijo in druge države članice.

1.   Države članice Komisijo in druge države članice uradno obvestijo o organih, ki so pooblaščeni za izvajanje postopka ugotavljanja skladnosti s specifikacijami ali primernosti za uporabo, navedenim v izvedbenih aktih iz člena 15(7), ali za nadzor nad tem postopkom, pri čemer za vsakega od organov navedejo področje pristojnosti in identifikacijske številke, ki jih predhodno pridobijo od Komisije. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam organov, njihove identifikacijske številke in področja pristojnosti ter skrbi za posodabljanje seznama.

2.   Države članice za ocenjevanje priglašenih organov uporabljajo merila, določena v delegiranih aktih iz odstavka 5 tega člena. Šteje se, da organi, ki izpolnjujejo merila za ocenjevanje iz ustreznih evropskih standardov, izpolnjujejo navedena merila.

3.   Država članica odvzame odobritev organu, ki ne izpolnjuje več meril, določenih v delegiranih aktih iz odstavka 5 tega člena. O tem takoj obvesti Komisijo in druge države članice.

4.   Kadar država članica ali Komisija meni, da organ, ki ga je priglasila druga država članica, ne izpolnjuje meril, določenih v delegiranih aktih iz odstavka 5 tega člena, pošlje zadevo Odboru za elektronsko cestninjenje iz člena 31(1), ki svoje mnenje poda v treh mesecih. Komisija ob upoštevanju mnenja tega odbora državo članico, ki je priglasila zadevni organ, obvesti o vseh spremembah, ki so potrebne, da bi priglašeni organ ohranil priznani status.

5.   Komisija najpozneje do 19. oktobra 2019 sprejme delegirane akte v skladu s členom 30, v katerih določi minimalna merila za upravičenost za priglašene organe.

1.   Za namene izvajanja te direktive vsaka država članica pripravi nacionalni elektronski register, v katerem so:

Če ni drugače določeno, država članica vsaj enkrat letno preveri, ali so zahteve iz točk (a), (d), (e) in (f) člena 4 še vedno izpolnjene, in ustrezno posodobi register. Register vsebuje tudi ugotovitve revizije iz točke (e) člena 4. Država članica ni odgovorna za dejanja ponudnikov EETS, navedenih v registru.

2.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da so vsi podatki v nacionalnem elektronskem registru posodobljeni in točni.

3.   Registri so javno dostopni v elektronski obliki.

4.   Ti registri so na voljo od 19. oktobra 2021.

5.   Na koncu vsakega koledarskega leta organi držav članic, pristojni za registre, Komisiji v elektronski obliki pošljejo registre območij EETS in ponudnikov EETS. Komisija da te informacije na voljo drugim državam članicam. O morebitnih odstopanjih od stanja v državi članici se obvesti državo članico registracije in Komisijo.

1.   Da bi omogočili tehnični razvoj EETS, države članice lahko na omejenih delih svojega območja cestninjenja in vzporedno s sistemom, skladnim z EETS, začasno dovolijo uporabo pilotnih cestninskih sistemov z novimi tehnologijami ali koncepti, ki niso skladne z eno ali več določbami te direktive.

2.   Sodelovanje v pilotnih cestninskih sistemih za ponudnike EETS ni obvezno.

3.   Zadevna država članica pred uvedbo pilotnega cestninskega sistema Komisijo zaprosi za dovoljenje. Komisija izda dovoljenje ali zavrne njegovo izdajo v obliki sklepa v šestih mesecih od prejema prošnje. Komisija lahko izdajo dovoljenja zavrne, če bi pilotni cestninski sistem lahko vplival na pravilno delovanje rednega elektronskega cestninskega sistema ali EETS. Tako dovoljenje se lahko izda za začetno obdobje največ treh let.

1.   Da bi omogočili identifikacijo vozila in lastnika ali imetnika vozila, za katero je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine, vsaka država članica samo nacionalnim kontaktnim točkam drugih držav članic dovoli dostop z možnostjo avtomatiziranega iskanja do naslednjih podatkov iz nacionalnih registrov vozil:

Podatki iz točk (a) in (b), ki so potrebni za avtomatizirano iskanje, morajo biti skladni s Prilogo I.

2.   Za namene izmenjave podatkov iz odstavka 1 vsaka država članica imenuje nacionalno kontaktno točko. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da izmenjava informacij med državami članicami poteka zgolj med nacionalnimi kontaktnimi točkami. Pooblastila nacionalnih kontaktnih točk so določena v veljavnem pravu zadevne države članice. Pri tej izmenjavi podatkov se posebna pozornost nameni ustreznemu varstvu osebnih podatkov.

3.   Nacionalna kontaktna točka države članice, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine, pri avtomatiziranem iskanju v obliki izstopnih zaprosil uporabi celotno registrsko številko.

Navedeno avtomatizirano iskanje se izvaja v skladu s postopki iz točk 2 in 3 poglavja 3 Priloge k Sklepu Sveta 2008/616/PNZ (16) ter zahtevami iz Priloge I k tej direktivi.

Država članica, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine, uporabi pridobljene podatke, da ugotovi, kdo je odgovoren za neplačilo te cestnine.

4.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se informacije izmenjujejo z uporabo programske aplikacije Evropskega informacijskega sistema za prometna in vozniška dovoljenja (Eucaris) in spremenjenih različic te programske aplikacije, v skladu s Prilogo I k tej direktivi ter točkama 2 in 3 poglavja 3 Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ.

5.   Vsaka država članica krije svoje stroške, ki nastanejo v zvezi z upravljanjem, uporabo in vzdrževanjem programskih aplikacij iz odstavka 4.

1.   Država članica, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine, se odloči, ali bo uvedla postopke nadaljnje obravnave v zvezi z neplačilom cestnine.

Kadar se država članica, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine, odloči, da bo uvedla takšne postopke, v skladu s svojim nacionalnim pravom o tem ustrezno obvesti lastnika vozila, imetnika vozila ali drugače identificirano osebo, osumljeno neplačila cestnine.

To obvestilo vključuje – če je to predvideno v nacionalnem pravu – tudi pravne posledice neplačila cestnine na ozemlju države članice, na katerem je prišlo do neplačila cestnine, v skladu s pravom te države članice.

2.   Kadar država članica, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine, lastniku vozila, imetniku vozila ali drugače identificirani osebi, osumljeni neplačila cestnine, pošlje pisno obvestilo, vanj v skladu s svojim nacionalnim pravom vključi vse relevantne informacije, zlasti vrsto neplačila cestnine, kraj, datum in čas neplačila cestnine, naslov predpisov nacionalnega prava, ki so bili kršeni, pravico do pritožbe in dostopa do informacij, ter sankcijo in, če je primerno, podatke o napravi, s katero je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine. V ta namen država članica, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine, za pisno obvestilo uporabi predlogo iz Priloge II.

3.   Kadar se država članica, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine, odloči uvesti postopke nadaljnje obravnave v zvezi z neplačilom cestnine, za namen zagotovitve spoštovanja temeljnih pravic pošlje pisno obvestilo v jeziku dokumenta o registraciji vozila, če je na voljo, ali v enem od uradnih jezikov države članice registracije.

1.   Država članica, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine, lahko subjektu, pristojnemu za zaračunavanje cestnine, posreduje podatke, ki jih je prejela v postopku iz člena 23(1), le če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.   Države članice zagotovijo, da se podatki, posredovani pristojnemu subjektu, uporabijo le za pridobitev dolgovane cestnine in se po plačilu cestnine izbrišejo nemudoma, če do plačila ne pride, pa v razumnem roku po prenosu podatkov, ki ga določi država članica.

1.   Za osebne podatke, ki se obdelujejo na podlagi te direktive, se uporabljajo Uredba (EU) 2016/679 in nacionalni zakoni ali drugi predpisi, ki prenašajo direktivi 2002/58/ES in (EU) 2016/680.

2.   Države članice v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da:

Države članice sprejmejo tudi ukrepe, potrebne za zagotovitev, da imajo osebe, na katere se osebni podatki nanašajo, enake pravice do obveščenosti, dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave ter vložitve pritožbe pri nadzornem organu za varstvo podatkov, do odškodnine ter do učinkovitega pravnega sredstva, kot to določata Uredba (EU) 2016/679 ali, kjer je primerno, Direktiva (EU) 2016/680.

3.   Ta člen ne vpliva na možnost držav članic, da omejijo obseg obveznosti in pravic, opredeljenih v nekaterih določbah Uredbe (EU) 2016/679 v skladu s členom 23 navedene uredbe za namene iz prvega odstavka navedenega člena.

4.   Vsaka zadevna oseba ima pravico brez nepotrebnega odlašanja pridobiti informacije o tem, kateri osebni podatki, evidentirani v državi članici registracije, so bili posredovani državi članici, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine, vključno z datumom zaprosila in informacijami o pristojnem organu države članice, na ozemlju katere je prišlo do neplačila cestnine.

1.   Komisija do 19. aprila 2023 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in učinkih te direktive, zlasti kar zadeva napredek in uvedbo EETS ter učinkovitost in uspešnost mehanizma za izmenjavo podatkov v okviru preiskovanja primerov neplačila cestnine.

V poročilu analizira zlasti:

2.   Poročilu se po potrebi priloži predlog Evropskemu parlamentu in Svetu za nadaljnjo revizijo te direktive, zlasti v zvezi z naslednjimi elementi:

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(5), člena 10(3), člena 15(4) in (5), člena 19(5) in člena 29 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 18. aprila 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 8(5), člena 10(3), člena 15(4) in (5), člena 19(5) in člena 29 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8(5), člena 10(3), člena 15(4)in (5), člena 19(5) in člena 29, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga Odbor za elektronsko cestninjenje.

Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Države članice do 19. oktobra 2021 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, ki so potrebni za uskladitev s členi 1 do 27 ter prilogama I in II. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice te predpise uporabljajo od 19. oktobra 2021.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v veljavnih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklicevanja na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.