(1)

Komisija je 21. novembra 2018 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2019. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Evropski svet je na zasedanju 21. marca 2019 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 21. novembra 2018 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Madžarske ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled.

(2)

Poročilo o državi za Madžarsko za leto 2019 je bilo objavljeno 27. februarja 2019. V njem so bili ocenjeni napredek Madžarske pri izvajanju priporočil za posamezno državo, ki jih je Svet sprejel 13. julija 2018 (3), nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezno državo, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(3)

Madžarska je 30. aprila 2019 predložila nacionalni reformni program za leto 2019 in konvergenčni program za leto 2019. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(4)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Kot je določeno v členu 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4), lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je zagotovila dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(5)

Za Madžarsko trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter pravilo glede dolga. Vlada v konvergenčnem programu za leto 2019 načrtuje izboljšanje nominalnega primanjkljaja z 2,2 % bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2018 na 1,8 % BDP v letu 2019. Primanjkljaj naj bi se nato še naprej postopoma izboljševal, in sicer naj bi leta 2021 dosegel 1,2 %, leta 2023 pa izravnan proračunski položaj. Na podlagi preračunanega strukturnega salda (5) bi bila Madžarska leta 2022 blizu svojemu srednjeročnemu proračunskemu cilju, ki je bil spremenjen iz strukturnega primanjkljaja v višini 1,5 % BDP v letu 2019 v 1,0 % BDP od leta 2020 dalje, ter ga leto zatem dosegla. V skladu s konvergenčnim programom naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP postopno zniževal in se do konca leta 2022 spustil pod 60 %. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je za leto 2019 verjeten, od leta 2020 dalje pa izrazito optimističen, kar pomeni tveganja za izvajanje ciljev glede primanjkljaja. Hkrati ukrepi, potrebni za doseganje načrtovanih ciljev glede primanjkljaja od leta 2020 naprej, niso dovolj podrobno opredeljeni.

(6)

Svet je 22. junija 2018 v skladu s členom 121(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije ugotovil, da je na Madžarskem leta 2017 prišlo do znatnega ugotovljenega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Zaradi ugotovljenega znatnega odklona je Svet 22. junija 2018 izdal priporočilo (6), s katerim je Madžarski priporočil, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (7) v letu 2018 ne bo presegla 2,8 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 1,0 % BDP. Svet je 4. decembra 2018 sprejel Sklep (EU) 2018/2028 (8), v katerem je ugotovil, da Madžarska ni sprejela učinkovitih ukrepov v odgovor na njegovo priporočilo z dne 22. junija 2018, in izdal revidirano priporočilo (9). V Priporočilu z dne 4. decembra 2018 je Madžarsko pozval, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2019 ne bo presegla 3,3 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 1,0 % BDP. Svet je 14. junija 2019 sprejel Sklep (EU) 2019/1003 (10) o ugotovitvi, da Madžarska na podlagi Priporočila Sveta z dne 4. decembra 2018 ni sprejela učinkovitih ukrepov. Poleg tega je bil na podlagi podatkov o realizaciji za leto 2018 za Madžarsko ugotovljen znaten odklon od priporočene prilagoditve v letu 2018.

(7)

Komisija je 5. junija 2019 v skladu s členom 121(4) Pogodbe in členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1466/97 Madžarski izdala opozorilo, da je bil v letu 2018 ugotovljen znaten odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Svet je nato 14. junija 2019 sprejel priporočilo (11), v katerem je potrdil, da mora Madžarska sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2019 ne bo presegla 3,3 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 1,0 % BDP. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2019 obstaja v letu 2019 tveganje odklona od tega priporočila.

(8)

Svet je v Priporočilu z dne 14. junija 2019 Madžarski priporočil, naj sprejeme potrebne ukrepe za zagotovitev, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2020 ne bo presegla 4,7 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,75 % BDP. S tem bi Madžarska zagotovila ustrezno prilagoditveno pot proti srednjeročnemu proračunskemu cilju. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2019 ob predpostavki nespremenjenih politik v letu 2020 obstaja tveganje odklona od te zahteve. Na splošno Svet meni, da bodo za izpolnitev določb Pakta za stabilnost in rast od leta 2019 potrebni znatni dodatni ukrepi v skladu s Priporočilom Sveta z dne 14. junija 2019 za odpravo znatnega ugotovljenega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja.

(9)

Skupna stopnja zaposlenosti se je ob močni gospodarski rasti znatno izboljšala, vendar ne pri vseh skupinah enako. Vrzeli v zaposlenosti in plačah med skupinami znanj in spretnosti ter med moškimi in ženskami ostajajo v primerjavi s povprečjem Unije znatne. Vrzel v zaposlenosti po spolu je velika, kar je deloma posledica omejene ponudbe kakovostnega otroškega varstva. Rezultati na trgu dela so pri več ranljivih skupinah, vključno z Romi in invalidi, šibki. Shema javnih del, ki ni učinkovita pri usmerjanju udeležencev k delovnim mestom na primarnem trgu dela, je kljub zmanjšanju še vedno obsežna. Druge politike za pomoč brezposelnim ali delovno neaktivnim osebam pri iskanju dela ali usposabljanju niso dovolj ciljno usmerjene. Razvoj digitalnih spretnosti in znanj bi lahko pripomogel k izboljšanju zaposljivosti. Nedavni ukrepi naj bi spodbudili več upokojencev k ponovni zaposlitvi in sčasoma naj bi se število delovnih mest zanje povečalo. Na področju revščine se splošno stanje na Madžarskem od leta 2013 izboljšuje. Trajanje nadomestila za brezposelnost je najkrajše v Uniji, in sicer največ tri mesece, kar je precej manj od povprečnega časa, ki je potreben, da brezposelni najdejo zaposlitev.

(10)

Delež prebivalstva, ki ga ogrožata revščina in socialna izključenost, upada. Prišlo je do jasnega premika od socialnih prejemkov in nadomestil k družinskim nadomestilom, vezanim na delo, in prejemkom v naravi, ki pa niso dovolj ciljno usmerjeni v revne. Subvencije za lastništvo stanovanj so se sicer povečale, vendar se ponudba socialnih stanovanj ni izboljšala.

(11)

Rezultati izobraževanja so pod povprečjem Unije, hkrati pa so prisotne velike ozemeljske razlike. Stopnja zgodnjega opuščanja šolanja je višja, delež prebivalstva s terciarno izobrazbo pa nižji od povprečja v Uniji. Izobraževalni sistem zavira socialno mobilnost. Učence se zgodaj usmerja v različne vrste šol, ki se močno razlikujejo po rezultatih izobraževanja in zaposlitvenih poteh. Delež osnovnih šol s pretežno romsko populacijo se je povečal z 10 % v letu 2008 na 15 % v letu 2017. Učinek nedavnih ukrepov, ki naj bi zagotavljali enakomerno porazdelitev prikrajšanih učencev po šolah, je omejen zaradi izvzetja nedržavnih šol iz zahteve po vključevanju prikrajšanih učencev. Prikrajšanih otrok je običajno največ v poklicnih srednjih šolah, za katere so bolj značilni slabša osnovna znanja, višje stopnje osipa ter nižje plače in slabše možnosti za poklicno napredovanje. Nizka udeležba prikrajšanih skupin, zlasti Romov, v kakovostnem izobraževanju pomeni izgubljeno priložnost za krepitev človeškega kapitala. Tudi pomanjkanje učiteljev ostaja izziv. Njihove plače so se v zadnjih letih povečale, vendar so v primerjavi s plačami drugih diplomantov terciarnega izobraževanja še vedno razmeroma nizke. Nizko število študentov v visokošolskem izobraževanju ni v skladu z velikim povpraševanjem po visoko usposobljenih delavcih in plačno premijo diplomantov s terciarno izobrazbo, ki je najvišja v Uniji. Madžarske visokošolske ustanove imajo najmanjšo finančno neodvisnost v Uniji. Poleg tega je sprememba zakona o visokem šolstvu iz aprila 2017, ki je določila dodatne zahteve za delovanje mednarodnih univerz na Madžarskem, vzbudila dodatne pomisleke v zvezi z akademsko svobodo. Leta 2018 je mednarodno najvišje uvrščena madžarska univerza napovedala, da bo odšla iz države zaradi regulativne negotovosti, ki je nastala s to spremembo.

(12)

Rezultati na področju zdravja zaostajajo za rezultati v večini drugih držav članic, kar odraža nezdrav način življenja in omejeno učinkovitost zagotavljanja zdravstvenega varstva. Razširjenost kajenja, motenj zaradi uživanja alkohola in debelosti je med najvišjimi v Uniji. Madžari so v Uniji med najbolj izpostavljenimi prezgodnji smrti zaradi slabe kakovosti zraka. Število smrti, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, je med najvišjimi v Uniji, deloma zaradi neustreznih presejalnih testov in upravljanja primarnega zdravstva. Pri dostopu do kakovostne oskrbe obstajajo znatne socialno-ekonomske razlike. Javna poraba za zdravstvo je pod povprečjem Unije, državljani pa se za dostop do kakovostne oskrbe poslužujejo samoplačniških storitev, kar lahko dodatno povečuje socialno-ekonomski razkorak. Sistem je še vedno močno osredotočen na bolnišnice, pri primarni oskrbi pa so prisotne pomanjkljivosti, zlasti pri zgodnjem odkrivanju in preprečevanju kroničnih bolezni. Znatno pomanjkanje zdravstvenih delavcev, zlasti splošnih zdravnikov in medicinskih sester, onemogoča dostop do oskrbe na revnejših območjih.

(13)

Povečanje zmogljivosti za raziskave in inovacije bi Madžarski lahko pomagalo izboljšati skromno inovacijsko uspešnost in povečati produktivnost. Nizka raven akumulacije intelektualne lastnine se kaže v majhnem številu prijavljenih patentov, blagovnih znamk in modelov, majhnem številu inovativnih podjetij in nizki ravni internacionalizacije malih in srednjih podjetij. Zlasti manjša podjetja so pri inovacijah manj dejavna, kar ovira njihovo vključevanje v globalne vrednostne verige. Vlaganje podjetij v raziskave in razvoj je skoncentrirano na nekaj velikih podjetij, ki so večinoma v tuji lasti in uživajo znatno podporo države. Podpora sodelovanju med znanostjo in podjetji bi prispevala k izboljšanju inovacijske uspešnosti in prenosa tehnologije. Kakovost javne znanosti trpi zaradi neučinkovitih politik na področju raziskav in razvoja ter nezadostnega financiranja, saj so odhodki javnega sektorja za raziskave in razvoj precej pod povprečjem Unije. Nedavni ukrepi politike, namenjeni zmanjšanju financiranja in omejevanju neodvisnosti akademskih in raziskovalnih forumov, v slednjih povzročajo negotovost, kar lahko vodi v izseljevanje vrhunskih raziskovalnih talentov in tveganje stalnega upadanja kakovosti raziskav.

(14)

Šibka povezljivost lokalnega javnega prometa in visoki stroški prevoza na delo prispevajo k brezposelnosti na območjih z omejenimi možnostmi. Slabo stanje cestnih in železniških omrežij ovira mobilnost in zmanjšuje varnost potovanj, pri čemer je v slabem stanju več kot polovica cestnega omrežja, zlasti v regijah z omejenimi možnostmi. Prometna omrežja so osredotočena na Budimpešto, lokalna omrežja in transverzalne povezave prek države pa niso dobro razvite. Zastoji v cestnem prometu so vse večji izziv in ovira za produktivnost na madžarskih mestnih območjih. Poleg tega so se v zadnjih petih letih močno povečale emisije toplogrednih plinov iz cestnega prometa.

(15)

Energijska učinkovitost v stanovanjskem sektorju je še vedno šibka. Elektroenergetsko omrežje je treba pripraviti na vse večjo vlogo decentralizirane proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Polovica Madžarske je izrazito izpostavljena tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami, vključno s sušo in poplavami, zato so potrebne naložbe v upravljanje voda na glavnih rekah. Onesnaženost zraka in kakovost vode ostajata zaskrbljujoči. Glavni viri onesnaževanja so sežiganje trdnih goriv v gospodinjstvih, kmetijstvo in emisije iz prometa. Krožno gospodarstvo je še vedno v začetni fazi, recikliranje komunalnih odpadkov je premalo razvito in ekonomski instrumenti niso zadostni za reševanje okoljskih izzivov Madžarske.

(16)

Preprečevanje in pregon korupcije sta še vedno zaskrbljujoča. Več kazalnikov kaže, da se je izpostavljenost Madžarske korupciji v zadnjih letih povečala. Korupcijska tveganja in favoriziranje izkrivljajo dodeljevanje sredstev, ki zato niso usmerjena v najbolj produktivna podjetja. Delovanje državnega tožilstva je ključnega pomena za boj proti korupciji. Čeprav se zdi, da se ukrepi za boj proti drobni korupciji izvajajo razmeroma uspešno, še vedno ni znakov odločnega ukrepanja za pregon korupcije, v katero so vpleteni visoki uradniki ali osebe iz njihovega neposrednega kroga, ko se pojavijo resne obtožbe. Odgovornost za odločitve o zaključku preiskav je zaskrbljujoča, saj ni učinkovitih pravnih sredstev za izpodbijanje takih odločitev. Javne institucije z uporabo omejitev, vključno z odvračilnimi pristojbinami za dostop do informacij, še dodatno ovirajo preprečevanje korupcije.

(17)

Neodvisnost, učinkovitost in kakovost pravosodnega sistema so bistvenega pomena za privabljanje podjetij in omogočanje gospodarske rasti. Videti je, da sistem nadzora in ravnotežja, ki je ključnega pomena za zagotavljanje neodvisnosti sodstva, doživlja dodatne pritiske v sistemu rednih sodišč. Nacionalni sodni svet se sooča s čedalje večjimi izzivi pri iskanju protiuteži za pooblastila predsednika državnega urada za sodstvo. Zastavljajo se vprašanja, kakšne posledice bo to imelo na neodvisnost sodstva. Kar zadeva zakon o upravnih sodiščih, je vlada 30. maja 2019 predložila predlog zakona o umiku zakona o začetku veljavnosti in prehodnih pravilih za upravna sodišča.

(18)

Okvir javnih naročil se je v zadnjih letih izboljšal, vendar so še vedno prisotne ovire za konkurenco. Med njimi so uporaba postopkov z omejenim oglaševanjem in sistemske nepravilnosti v razpisnih postopkih, zlasti v zvezi z neustreznimi merili za izbor in dodelitev ter neenakim obravnavanjem ponudnikov. Čeprav nekateri kazalniki kažejo na izboljšanje, je število postopkov z enim samim ponudnikom še vedno visoko. Učinkovita uporaba e-javnih naročil bi lahko dodatno povečala učinkovitost in preglednost.

(19)

Madžarske strukture in procesi socialnega dialoga ostajajo premalo razviti in ne omogočajo smiselnega vključevanja socialnih partnerjev v oblikovanje in izvajanje politik. Pomanjkljivosti pri sodelovanju deležnikov in omejena preglednost spodkopavajo dokazno osnovo in kakovost oblikovanja politik. To povzroča pogoste in nepredvidljive spremembe predpisov in odvrača od naložb z visoko dodano vrednostjo.

(20)

Uvedeni so bili ukrepi za dodatno izboljšanje davčnega sistema, vendar nekateri izzivi ostajajo. Davčna obremenitev dela se je zmanjšala, a ostaja visoka za osebe z nizkimi dohodki. Zaradi področnih davkov in velikega števila malih davkov je davčni sistem zapleten, stroški izpolnjevanja obveznosti pa so visoki, zlasti za manjša podjetja.

(21)

Regulativne ovire in vpletenost države na proizvodnih trgih ovirajo izbor učinkovitih podjetij in omejujejo konkurenco. Organi nekatere storitve še naprej oddajajo v izvajanje podjetjem v državni lasti ali zasebnim podjetjem, ki so bila ustanovljena posebej za ta namen. Nekateri po meri narejeni zakoni in ukrepi ter ad hoc izvzetja iz nadzora konkurence ovirajo delovanje trga in zavirajo naložbe. Dodaten problem je nepredvidljivost pravnega okvira, zlasti v sektorju maloprodaje, ki se v zadnjih letih sooča s pogostimi spremembami predpisov. V preteklem letu je bila uvedena zakonodaja, ki zahteva dodatno posebno dovoljenje za spremembe uporabe ali zasnove maloprodajnih prostorov. Tudi regulacija poklicev ostaja restriktivna. Pomanjkanje konkurence v teh sektorjih lahko postane škodljivo za inovacije in učinkovitost.

(22)

Boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju je bistven za zagotovitev učinkovitejših in pravičnejših davčnih sistemov. Učinki prelivanja strategij davkoplačevalcev za agresivno davčno načrtovanje med državami članicami zahtevajo usklajeno delovanje nacionalnih politik, ki dopolnjujejo zakonodajo Unije. Madžarska je sprejela ukrepe proti agresivnemu davčnemu načrtovanju, vendar beleži razmeroma velike kapitalske prilive in odlive prek subjektov za posebne namene, ki imajo majhen ali ničen učinek na realno gospodarstvo. Odsotnost davčnih odtegljajev od dividend, obresti in licenčnin, ki jih v tujino izplačujejo družbe s sedežem na Madžarskem (tj. plačila rezidentov Unije rezidentom tretjih držav), lahko privede do tega, da se ta plačila izognejo vsakršni obdavčitvi, če tudi v prejemni jurisdikciji niso obdavčena.

(23)

Načrtovanje programov skladov Unije za obdobje 2021–2027 bi lahko prispevalo k odpravi nekaterih vrzeli, opredeljenih v priporočilih, zlasti na področjih iz Priloge D k poročilu o državi za leto 2019. To bi Madžarski omogočilo, da ob upoštevanju regionalnih razlik sredstva iz teh skladov kar najbolje uporabi za opredeljene sektorje.

(24)

V okviru evropskega semestra za leto 2019 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Madžarske in jo objavila v poročilu o državi za leto 2019. Prav tako je ocenila konvergenčni program za leto 2019, nacionalni reformni program za leto 2019 in ukrepanje po priporočilih, ki jih je Madžarska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Madžarskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(25)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program za leto 2019, njegovo mnenje (12) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj –