(1)

Evropski energetski sektor je sredi pomembnega prehoda na razogljičeno gospodarstvo, hkrati pa zagotavlja zanesljivost oskrbe in konkurenčnost. V okviru navedenega energetskega prehoda in s tem povezane decentralizacije proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, tehnološkega napredka, sektorskega povezovanja in digitalizacije se evropsko elektroenergetsko omrežje spreminja v „pametno omrežje“. Hkrati to prinaša tudi nova tveganja, saj je zaradi digitalizacije energetski sistem vse bolj izpostavljen kibernetskim napadom in incidentom, ki lahko ogrozijo zanesljivo oskrbo z energijo.

(2)

Sprejetje vseh osmih zakonodajnih predlogov (1) svežnja „Čista energija za vse Evropejce“, vključno z upravljanjem energetske unije kot odskočno desko, omogoča ustvarjanje ugodnega okolja za digitalno preobrazbo energetskega sektorja. Dogovor priznava tudi pomen kibernetske varnosti v energetskem sektorju. Prenovljena uredba o notranjem trgu električne energije (2) zlasti določa sprejetje tehničnih pravil za električno energijo, kot je omrežni kodeks sektorskih pravil za vidike čezmejnih pretokov električne energije, povezane s kibernetsko varnostjo, o skupnih minimalnih zahtevah, načrtovanju, spremljanju, poročanju in kriznem upravljanju. Uredba o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije (3) na splošno sledi pristopu, ki je bil izbran v uredbi o zanesljivosti oskrbe s plinom (4); v njej je poudarjeno, da je treba ustrezno oceniti vsa tveganja, vključno s tveganji, povezanimi s kibernetsko varnostjo, ter predlagano sprejetje ukrepov za preprečevanje in ublažitev navedenih ugotovljenih tveganj.

(3)

Ko je Komisija leta 2013 sprejela strategijo EU za kibernetsko varnost (5), je kot prednostno nalogo opredelila krepitev kibernetske odpornosti Unije. Eden od ključnih rezultatov navedene strategije je direktiva o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (6), ki je bila sprejeta julija 2016. Direktiva o varnosti omrežij in informacijskih sistemov kot prvi akt horizontalne zakonodaje EU o kibernetski varnosti spodbuja celotno raven kibernetske varnosti v Uniji z razvojem nacionalnih zmogljivosti na področju kibernetske varnosti, povečanjem sodelovanja na ravni EU ter uvedbo obveznosti poročanja o varnosti in incidentih za podjetja, imenovana „izvajalci bistvenih storitev“. Poročanje o incidentih je obvezno v ključnih sektorjih, vključno z energetskim sektorjem.

(4)

Zadevne zainteresirane strani, vključno z izvajalci bistvenih storitev v energetskem sektorju, kot so opredeljeni v direktivi o varnosti omrežij in informacijskih sistemov, bi morale pri izvajanju ukrepov za pripravljenost na področju kibernetske varnosti upoštevati horizontalne smernice, ki jih je izdala skupina za sodelovanje na področju varnosti omrežij in informacijskih sistemov, ustanovljena na podlagi člena 11 direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Navedena skupina za sodelovanje, ki jo sestavljajo predstavniki držav članic, Agencije Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in Komisije, je sprejela dokumente s smernicami o varnostnih ukrepih in priglasitvi incidentov. Junija 2018 je vzpostavila namenski delovni postopek v zvezi z energijo.

(5)

V skupnem sporočilu o kibernetski varnosti iz leta 2017 (7) je priznan pomen premislekov in zahtev za posamezne sektorje na ravni EU, tudi v energetskem sektorju. Kibernetska varnost in morebitne posledice za politiko so bile v Uniji v zadnjih letih predmet obsežnih razprav. Zato se danes krepi zavedanje, da se posamezni gospodarski sektorji srečujejo s specifičnimi vprašanji, povezanimi s kibernetsko varnostjo, in da morajo zato v širšem okviru splošnih strategij za kibernetsko varnost razviti lastne sektorske pristope.

(6)

Na področju kibernetske varnosti sta ključna elementa izmenjava informacij in zaupanje. Komisija si prizadeva povečati izmenjavo informacij med ustreznimi zainteresiranimi stranmi z organizacijo namenskih dogodkov, kot sta bili okrogla miza na visoki ravni o kibernetski varnosti v energetiki, ki je bila organizirana marca 2017 v Rimu, in konferenca na visoki ravni o kibernetski varnosti v energetiki, ki je bila organizirana oktobra 2018 v Bruslju. Komisija želi tudi okrepiti sodelovanje med ustreznimi zainteresiranimi stranmi in specializiranimi subjekti, kot je Evropski center za izmenjavo in analizo energetskih informacij.

(7)

Uredba o agenciji EU za kibernetsko varnost (ENISA) ter certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti (v nadaljnjem besedilu: uredba o kibernetski varnosti (8)) bo okrepila mandat agencije ENISA, da bo bolje podpirala države članice pri reševanju groženj in napadov na področju kibernetske varnosti. Vzpostavlja tudi evropski okvir za kibernetsko varnost za certificiranje izdelkov, procesov in storitev, ki bo veljal v vsej Uniji in je zlasti pomemben za energetski sektor.

(8)

Komisija je predložila priporočilo (9) o obravnavi kibernetskih tveganj na področju omrežnih tehnologij pete generacije (5G), v katerem podaja smernice za ustrezno analizo in ukrepe za obvladovanje tveganj na nacionalni ravni, za uvedbo usklajene evropske analize tveganj ter za določitev postopka vzpostavitve skupnega nabora orodij za pripravo najboljših ukrepov za obvladovanje tveganj. Na omrežjih 5G bo temeljila široka paleta storitev, ki so bistvene za delovanje notranjega trga ter ključnih družbenih in ekonomskih dejavnosti, kot je oskrba z energijo.

(9)

To priporočilo bi moralo državam članicam in ustreznim zainteresiranim stranem, zlasti operaterjem omrežij in dobaviteljem tehnologije, zagotoviti neizčrpne smernice za doseganje višje stopnje kibernetske varnosti glede na specifične zahteve v realnem času, ugotovljene v energetskem sektorju, kaskadne učinke ter kombinacijo starejših in najnovejših tehnologij. Namen teh smernic je zainteresiranim stranem pomagati, da pri izvajanju mednarodno priznanih standardov kibernetske varnosti upoštevajo specifične zahteve energetskega sektorja (10).

(10)

Komisija namerava redno pregledovati to priporočilo na podlagi napredka, doseženega v Uniji, ter v posvetovanju z državami članicami in ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Še naprej si bo prizadevala za krepitev kibernetske varnosti v energetskem sektorju, zlasti prek skupine za sodelovanje na področju varnosti omrežij in informacijskih sistemov, ki zagotavlja strateško sodelovanje in izmenjavo informacij med državami članicami na področju kibernetske varnosti –

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

(12)

(13)

(14)

(15)