(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/908/EU (2) navaja sezname tretjih držav in ozemelj, za katere je bilo ugotovljeno, da so njihove nadzorniške in regulativne ureditve enakovredne ustreznim nadzorniškim in regulativnim ureditvam, ki se uporabljajo v Uniji, v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013.

(2)

Komisija je opravila dodatne ocene nadzorniških in regulativnih ureditev, ki se uporabljajo za kreditne institucije v nekaterih tretjih državah in ozemljih. Na podlagi teh ocen je Komisija presodila, ali so te ureditve enakovredne, da bi določila, kako naj se obravnavajo zadevne kategorije izpostavljenosti iz členov 107, 114, 115, 116 in 142 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(3)

Enakovrednost je bila določena z analizo regulativnih in nadzorniških ureditev tretjih držav, ki temelji na rezultatih in s katero se preverja njihova sposobnost za dosego istih splošnih ciljev, kot se dosegajo z nadzorniško in regulativno ureditvijo Unije. Cilji se nanašajo zlasti na stabilnost in integriteto domačega in globalnega finančnega sistema v celoti, učinkovitost in ustreznost zaščite vlagateljev in drugih uporabnikov finančnih storitev, sodelovanje med različnimi akterji finančnega sistema, vključno z regulatorji in nadzorniki, neodvisnost in učinkovitost nadzora ter učinkovito izvajanje in izvrševanje ustreznih mednarodno dogovorjenih standardov. Za dosego istih splošnih ciljev, kot se dosegajo z nadzorniško in regulativno ureditvijo Unije, bi morala biti nadzorniška in regulativna ureditev tretje države skladna z vrsto operativnih, organizacijskih in nadzorniških standardov, ki odražajo bistvene elemente nadzorniških in regulativnih zahtev Unije, ki se uporabljajo za ustrezne kategorije finančnih institucij.

(4)

Komisija je v svojih ocenah upoštevala razvoj nadzorniških in regulativnih ureditev Srbije in Južne Koreje od sprejetja Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2019/536 (3) ter razpoložljive vire informacij, vključno z oceno Evropskega bančnega organa, ki je priporočil, da bi bilo treba nadzorniške in regulativne okvire, ki se uporabljajo za kreditne institucije v teh tretjih državah, obravnavati kot enakovredne pravnemu okviru Unije za namene členov 107(3), 114(7), 115(4) in 116(5) ter člena 142(2) Uredbe (EU) št. 575/2013. Komisija nadalje ugotavlja, da je Srbija znatno izboljšala svoj okvir za preprečevanje pranje denarja in financiranja terorizma ter da se prizadevanja v zvezi s tem nadaljujejo.

(5)

Komisija je ugotovila, da imata Srbija in Južna Koreja vzpostavljene nadzorniške ter regulativne ureditve, ki so skladne z vrsto operativnih, organizacijskih in nadzorniških standardov, ki so vsaj enakovredni bistvenim elementom nadzorniške in regulativne ureditve Unije, ki se uporabljajo za kreditne institucije. Zato je primerno, da se te nadzorniške in regulativne zahteve, ki se uporabljajo za kreditne institucije, ki se nahajajo v Srbiji in Južni Koreji, štejejo za vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Uniji za namene členov 107(3), 114(7), 115(4), 116(5) ter 142(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(6)

Izvedbeni sklep 2014/908/EU bi bilo zato treba spremeniti, da se Srbija in Južna Koreja vključita na ustrezne sezname tretjih držav in ozemelj, za katere velja, da so njihove nadzorniške in regulativne zahteve enakovredne režimu Unije za namene obravnave izpostavljenosti iz členov 107, 114, 115, 116 in 142 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(7)

Seznami tretjih držav in ozemelj, ki se za namene zadevnih določb Uredbe (EU) št. 575/2013 štejejo za enakovredne, niso dokončni. Komisija bo ob pomoči Evropskega bančnega organa še naprej redno spremljala razvoj nadzorniških in regulativnih ureditev tretjih držav in ozemelj ter po potrebi oziroma vsaj vsakih 5 let posodabljala sezname tretjih držav in ozemelj, določenih v Izvedbenem sklepu 2014/908/EU, pri čemer bo upoštevala zlasti razvoj nadzorniških in regulativnih ureditev v Uniji in na svetovni ravni ter nove razpoložljive vire ustreznih informacij.

(8)

Redni pregledi bonitetnih in nadzorniških zahtev, ki se uporabljajo v tretjih državah in ozemljih, navedenih v prilogah I do V k Izvedbenemu sklepu 2014/908/EU, ne bi smeli posegati v možnost Komisije, da kadar koli izvede poseben pregled, ki ni del splošnega pregleda, v zvezi s posamezno tretjo državo ali ozemljem, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali enakovrednost, priznana z Izvedbenim sklepom 2014/908/EU, še obstaja. Takšna ponovna ocena bi lahko imela za posledico razveljavitev priznanja enakovrednosti.

(9)

Ukrepi, določeni v tem sklepu, so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za bančništvo –