|
16.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 325/168 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/2151
z dne 13. decembra 2019
o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) in zlasti člena 281 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V členu 6 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije je določeno, da se vsa izmenjava informacij med carinskimi organi ter med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi in shranjevanje takšnih informacij izvaja z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov. Člen 280 Uredbe določa, da mora Komisija pripraviti delovni program v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: delovni program). |
|
(2) |
Komisija je sprejela prvi delovni program z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/255/EU (2) in ga prvič posodobila leta 2016 z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/578 (3). Delovni program iz leta 2016 je treba posodobiti, da se upošteva novo načrtovanje elektronskih sistemov, ki temelji na virih in prednostnih nalogah. Prav tako je treba upoštevati spremembo člena 278 Uredbe (EU) št. 952/2013, ki jo je uvedla Uredba (EU) 2019/632 Evropskega parlamenta in Sveta (4), zaradi podaljšanja prehodne uporabe drugih načinov obdelave podatkov poleg tehnik elektronske obdelave podatkov, določenih v Uredbi (EU) št. 952/2013. Da bi zagotovili stabilno in zanesljivo načrtovanje začetka uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v Uredbi (EU) št. 952/2013, bi bilo treba prihodnje posodobitve delovnega programa izvesti le v primeru novih sprememb. Zato bi bilo treba določbo, ki zahteva vsakoletno posodobitev delovnega programa, črtati. |
|
(3) |
Prav tako je treba podrobneje opredeliti nekatere elemente obveznosti poročanja, ki je bila državam članicam in Komisiji naložena z novim členom 278a Uredbe (EU) št. 952/2013 za spremljanje napredka pri razvoju elektronskih sistemov. V skladu z odstavkom 4 tega člena morajo države članice Komisiji dvakrat na leto predložiti posodobljeno razpredelnico v zvezi s svojim napredkom pri razvoju in začetku uporabe elektronskih sistemov. V razpredelnici morajo biti navedeni datumi izpolnitve nekaterih mejnikov, v primeru zamud ali tveganj za zamude pa blažitveni ukrepi iz člena 278a(3). Prav tako je treba podrobneje določiti datume, do katerih bi morale države članice poslati informacije. To bo Komisiji omogočilo, da pripravi in ob koncu vsakega leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži svoje poročilo o napredku pri razvoju elektronskih sistemov. Države članice bi morale Komisijo tudi nemudoma obvestiti o znatnih spremembah pri njihovem načrtovanju na področju informacijske tehnologije. Vendar se glede na obveznost poročanja iz člena 278a(4) od držav članic ne zahteva več, da pošljejo informacije 6 mesecev pred začetkom uporabe novega elektronskega sistema. |
|
(4) |
V delovnem programu bi morali biti navedeni elektronski sistemi, določeni v Uredbi (EU) št. 952/2013, ustrezni členi, ki določajo navedene sisteme, in datumi, ko naj bi ti začeli delovati. Delovni program bi moral ločevati med elektronskimi sistemi, ki bi jih morale razviti države članice same (v nadaljnjem besedilu: nacionalni sistemi), in elektronskimi sistemi, ki bi jih države članice morale razviti v sodelovanju s Komisijo (v nadaljnjem besedilu: vseevropski sistemi). Vsi ti elektronski sistemi so potrebni, da začne Uredba (EU) št. 952/2013 v celoti učinkovati. Seznam bi moral temeljiti na obstoječem dokumentu načrtovanja, ki zajema vse carinske projekte v zvezi z informacijsko tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: večletni strateški načrt za carino (5)) in je pripravljen v skladu z Odločbo št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), zlasti členom 4 in členom 8(2) Odločbe. Elektronski sistemi iz delovnega programa bi morali biti vodeni, pripravljeni in razviti v skladu z večletnim strateškim načrtom za carino. |
|
(5) |
Ker se mora prehodno obdobje za polno uporabo Uredbe (EU) št. 952/2013 končati najpozneje do datumov iz člena 278, določenih v tej uredbi, so v delovnem programu podrobneje opredeljeni dejanski datumi začetka uporabe vsakega od elektronskih sistemov, s čimer so tako določeni datumi izteka veljavnosti posameznih prehodnih ukrepov, določenih v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2016/341 (7). |
|
(6) |
Kadar delovni program državam članicam omogoča, da se v določenem obdobju (tj. časovnem okviru za začetek uporabe) odločijo za začetek uporabe vseevropskega ali nacionalnega elektronskega sistema, bi bilo treba v Prilogi pojasniti, da je „datum začetka uporabe“ najzgodnejši datum, na katerega lahko države članice začnejo upravljati novi elektronski sistem, „končni datum za začetek uporabe“ pa najpoznejši datum, do katerega vse države članice in vsi gospodarski subjekti začnejo uporabljati novi ali nadgrajeni elektronski sistem. Končni datum za začetek uporabe bi moral biti tudi datum izteka obdobja veljavnosti prehodnih ukrepov za navedeni elektronski sistem. Navedene datume bi bilo zato treba določiti na podlagi rokov iz odstavkov 1, 2 in 3 člena 278 Uredbe (EU) št. 952/2013. Ti časovni okviri za začetek uporabe so potrebni za izvajanje sistemov na ravni Unije ob upoštevanju potreb vsakega sistema. Za carinski projekt o zaščiti in varnosti pred prihodom blaga (ICS 2) bi bilo treba uporabljati druga pravila glede časovnih okvirov za začetek uporabe. V tem primeru bi morale biti vse države članice pripravljene na začetek uporabe projekta na datum njegove objave, medtem ko bi bilo treba gospodarskim subjektom v soglasju z državami članicami dati možnost, da se povežejo znotraj časovnega okvira. |
|
(7) |
Časovne okvire za začetek uporabe in prehod nacionalnih elektronskih sistemov bi bilo treba prilagoditi nacionalnim projektnim načrtom in načrtom prehoda držav članic ter bi morali upoštevati posebno nacionalno informacijsko okolje in okoliščine. Končni datumi za začetek uporabe nacionalnih elektronskih sistemov bi morali biti tudi datumi izteka obdobja veljavnosti prehodnih ukrepov za navedene elektronske sisteme. Navedene datume bi bilo zato treba določiti na podlagi rokov iz odstavkov 1, 2 in 3 člena 278 Uredbe (EU) št. 952/2013. |
|
(8) |
Države članice in Komisija bi morale tudi zagotoviti, da gospodarski subjekti pravočasno prejmejo tehnične informacije, ki jih potrebujejo, da posodobijo svoje elektronske sisteme in se povežejo z novimi ali nadgrajenimi elektronskimi sistemi, določenimi v Uredbi (EU) št. 952/2013. Potrebne spremembe je treba sporočiti 12 do 24 mesecev pred začetkom uporabe določenega sistema, če je to potrebno zaradi obsega in narave navedenega sistema. Pri manjših spremembah je lahko navedeno obdobje krajše. |
|
(9) |
Datume začetka uporabe nekaterih projektov je treba spremeniti, da se zagotovi sinhronost med delovnim programom in večletnim strateškim načrtom za carino ter upoštevajo novi roki, določeni v členu 278 Uredbe (EU) št. 952/2013. |
|
(10) |
Ukrepi, določeni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Delovni program
Sprejme se delovni program v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v Uredbi (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije (v nadaljnjem besedilu: delovni program), kot je določen v Prilogi.
Člen 2
Izvajanje
1. Komisija in države članice sodelujejo pri izvajanju delovnega programa.
2. Države članice razvijejo in začnejo uporabljati ustrezne elektronske sisteme v rokih zadevnih časovnih okvirov za začetek uporabe, določenih v delovnem programu.
3. Projekti, določeni v delovnem programu, ter priprava in izvajanje povezanih elektronskih sistemov se vodijo skladno z delovnim programom in večletnim strateškim načrtom za carino.
4. Komisija si prizadeva doseči skupni dogovor in sporazum z državami članicami glede področja uporabe projekta, zasnove, zahtev in arhitekture elektronskih sistemov, kadar začenja projekte iz delovnega programa. Kadar je to primerno, se Komisija posvetuje tudi z gospodarskimi subjekti in upošteva njihova stališča.
Člen 3
Posodobitve
Delovni program se redno posodablja, da se zagotovi njegova uskladitev in prilagoditev z zadnjimi spremembami pri izvajanju Uredbe (EU) št. 952/2013 ter upošteva dejanski napredek pri pripravi in razvoju elektronskih sistemov. To velja zlasti za razpoložljivost skupno dogovorjenih specifikacij in praktični začetek delovanja elektronskih sistemov.
Člen 4
Obveščanje in poročanje
1. Komisija in države članice izmenjujejo informacije o načrtovanju in napredku pri izvajanju vseh sistemov.
2. Države članice Komisiji vsako leto do 31. januarja in do 30. junija predložijo nacionalni projektni načrt in načrte prehoda ter razpredelnico v zvezi z njihovim napredkom pri razvoju in začetku uporabe elektronskih sistemov iz člena 278a(4) Uredbe (EU) št. 952/2013. Načrti in razpredelnica vsebujejo ustrezne informacije, ki so potrebne, da lahko Komisija v skladu s členom 278a Uredbe (EU) št. 952/2013 predloži letno poročilo.
3. Države članice takoj obvestijo Komisijo o vseh pomembnih posodobitvah nacionalnih projektnih načrtov in načrtov prehoda.
4. Države članice dajo gospodarskim subjektom pravočasno na voljo tehnične specifikacije, povezane z zunanjim obveščanjem nacionalnega elektronskega sistema.
Člen 5
Razveljavitev
1. Izvedbeni sklep (EU) 2016/578 se razveljavi.
2. Sklicevanja na razveljavljeni sklep in na Izvedbeni sklep 2014/255/EU se razumejo kot sklicevanja na ta sklep.
Člen 6
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 13. decembra 2019
Za Komisijo
Predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.
(2) Izvedbeni sklep Komisije 2014/255/EU z dne 29. aprila 2014 o oblikovanju delovnega programa za carinski zakonik Unije (UL L 134, 7.5.2014, str. 46).
(3) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/578 z dne 11. aprila 2016 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije (UL L 99, 15.4.2016, str. 6).
(4) Uredba (EU) 2019/632 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 zaradi podaljšanja prehodne uporabe drugih načinov obdelave podatkov poleg tehnik elektronske obdelave podatkov, določenih v carinskem zakoniku Unije (UL L 11, 25.4.2019, str. 54).
(5) https://ec.europa.eu/taxation_customs/general-information-customs/electronic-customs_en#heading_2
(6) Odločba št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju
za carino in trgovino (UL L 23, 26.1.2008, str. 21).
(7) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehodnimi določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (UL L 69, 15.3.2016, str. 1).
PRILOGA
Delovni program v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije
I. UVOD
|
1. |
Delovni program je instrument za podporo pri uporabi tistih določb Uredbe (EU) št. 952/2013, ki zadevajo razvoj in začetek uporabe v njem določenih elektronskih sistemov. |
|
2. |
Delovni program tudi določa obdobja uporabe prehodnih ukrepov do začetka uporabe novih ali nadgrajenih elektronskih sistemov iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (1), Delegirane uredbe (EU) 2016/341 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (2). |
|
3. |
Ključni mejnik za tehnične specifikacije se razume kot datum, do katerega se zagotovi stabilna različica tehničnih specifikacij. Za nacionalne sisteme ali komponente bo ta datum sporočen v okviru objavljenega nacionalnega projektnega načrtovanja. |
|
4. |
Delovni program določa naslednje datume začetka uporabe vseevropskih in nacionalnih sistemov:
Za namene točke (b) je datum enak datumu začetka, če ni predviden dejanski časovni okvir za prehod ali začetek uporabe. |
|
5. |
Pri izključno nacionalnih sistemih ali posebnih nacionalnih komponentah širšega projekta Unije lahko države članice v svojem nacionalnem projektnem načrtovanju določijo datume začetka uporabe ter datume začetka in konca časovnega okvira za začetek uporabe v skladu s splošnimi roki, določenimi v členu 278 Uredbe (EU) št. 952/2013.
Prvi odstavek velja za naslednje nacionalne sisteme ali posebne nacionalne komponente:
|
|
6. |
Pri vseevropskih sistemih s časovnim okvirom za začetek uporabe brez enotnega datuma začetka izvajanja lahko države članice, če se to šteje za primerno, začnejo z uporabo na ustrezen datum v tem časovnem okviru in lahko določijo časovno obdobje za prehod gospodarskih subjektov. Datumi začetka in konca se sporočijo Komisiji. Komisija in države članice bodo morale temeljito preučiti vidike skupne domene.
Prvi odstavek velja za naslednje vseevropske sisteme:
Vseevropski sistem nadzora uvoza (ICS 2) v okviru carinskega zakonika Unije (točka 17 dela II) zahteva tudi postopno izvedbo in prehod. Vendar je pristop v tem primeru drugačen, ker bi morale biti vse države članice hkrati pripravljene na vsako objavo na začetku vsakega časovnega okvira za začetek uporabe. Poleg tega lahko države članice, če se to šteje za primerno, gospodarskim subjektom omogočijo, da postopoma preidejo na sistem do konca časovnega okvira za začetek uporabe, določenega za vsako objavo. Države članice se morajo uskladiti s Komisijo ter na svojih spletiščih objaviti roke in navodila za gospodarske subjekte. |
|
7. |
V zvezi z izvajanjem delovnega programa bodo morale Komisija in države članice skrbno obvladovati kompleksnost v smislu odvisnosti, spremenljivk in predpostavk. Upravljanje načrtovanja bo potekalo ob uporabi načel iz večletnega strateškega načrta za carino.
Projekti bodo potekali v različnih fazah od priprave in razvoja do izgradnje, testiranja, prehoda in končne uporabe. Vloga Komisije in držav članic v teh različnih fazah bo odvisna od narave sistema, njegove arhitekture in sestavin ali storitev, kot je opisano v podrobnih projektnih predlogah večletnega strateškega načrta za carino. Kadar bo to ustrezno, bo Komisija določila skupne tehnične specifikacije v tesnem sodelovanju z državami članicami in po njihovem pregledu s strani držav članic, da bi jih dokončale 24 mesecev pred ciljnim datumom začetka uporabe elektronskega sistema. Države članice in Komisija bi morale tudi zagotoviti, da gospodarski subjekti pravočasno prejmejo tehnične informacije, ki jih potrebujejo, da posodobijo svoje elektronske sisteme in preidejo na nove ali nadgrajene elektronske sisteme, določene v Uredbi (EU) št. 952/2013. Gospodarskim subjektom je treba vse spremembe sporočiti 12 do 24 mesecev pred začetkom uporabe določenega sistema, če je to potrebno zaradi obsega in narave spremembe, da se gospodarskim subjektom omogoči načrtovanje in prilagoditev njihovih sistemov in vmesnikov. Pri manjših spremembah je lahko navedeno obdobje krajše. Države članice in, kadar bo to ustrezno, Komisija bodo sodelovale pri razvoju in začetku uporabe sistemov v skladu z opredeljeno arhitekturo in specifikacijami sistemov. Dejavnosti bodo potekale v skladu z mejniki in datumi iz delovnega programa. Komisija in države članice bodo sodelovale tudi z gospodarskimi subjekti in drugimi zainteresiranimi stranmi. Gospodarski subjekti bodo morali sprejeti potrebne ukrepe, da bodo lahko uporabljali sisteme, ko bodo ti na voljo, najpozneje pa do končnih datumov, ki so opredeljeni v tem delovnem programu ali ki jih, kjer je to primerno, določijo države članice kot del svojih nacionalnih načrtov. |
II. SEZNAM PROJEKTOV V ZVEZI Z RAZVOJEM IN ZAČETKOM UPORABE ELEKTRONSKIH SISTEMOV
A. Celotni seznam
|
„Projekti v okviru carinskega zakonika Unije in z njimi povezani elektronski sistemi“ Seznam projektov v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, potrebnih za uporabo Zakonika |
Pravna podlaga |
Ključni mejnik |
Datumi začetka uporabe elektronskih sistemov |
|||||||||
|
|
|
|
Datum začetka časovnega okvira za začetek uporabe elektronskega sistema (3) |
Datum konca časovnega okvira za začetek uporabe elektronskega sistema (4) =Datum konca prehodnega obdobja |
||||||||
|
1. Sistem registriranih izvoznikov v okviru carinskega zakonika Unije Cilj projekta je omogočiti najnovejše informacije o registriranih izvoznikih iz držav v okviru splošnega sistema preferencialov, ki izvažajo blago v Unijo. Sistem je vseevropski in zajema tudi podatke o gospodarskih subjektih EU za podporo izvozu v države v okviru splošnega sistema preferencialov. Zahtevani podatki so se postopoma vnašali v sistem do 31. decembra 2017. |
člen 6(1), člena 16 in 64 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = prvo četrtletje 2015 |
1.1.2017 |
1.1.2017 |
||||||||
|
2. Zavezujoče tarifne informacije (ZTI) v okviru carinskega zakonika Unije Cilj projekta je nadgradnja obstoječega vseevropskega sistema zavezujočih tarifnih informacij (EBTI-3), da se zagotovi:
Projekt se izvede v dveh fazah. V prvi fazi (korak 1) bodo zagotovljene funkcije za postopno pridobivanje nabora podatkov iz deklaracije, ki se zahteva v okviru carinskega zakonika Unije, in sicer od 1. marca 2017 do izvedbe projektov iz točke 10 (najpozneje do 1. decembra 2023) in točke 14 (najpozneje do 31. decembra 2022). Korak 2 izpolnjuje obveznost nadzora uporabe ZTI na podlagi na novo zahtevanega nabora podatkov iz deklaracije in uskladitve s postopkom o odločbah carinskih organov. V drugi fazi se uvaja elektronski obrazec za zahtevek in odločbo ZTI, gospodarskim subjektom pa se zagotovi usklajen vmesnik za gospodarske subjekte, ki bo omogočil predložitev zahtevka ZTI in prejetje odločbe ZTI v elektronski obliki. |
člen 6(1), členi 16, 22, 23, 26, 27, 28, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = drugo četrtletje 2016 (faza 1) |
1.3.2017 (faza 1 – korak 1) |
1.3.2017 (faza 1 – korak 1) |
||||||||
|
2.10.2017 (faza 1 – korak 2) |
2.10.2017 (faza 1 – korak 2) |
|||||||||||
|
ciljni datum za tehnične specifikacije = drugo četrtletje 2018 (faza 2) |
1.10.2019 (faza 2) |
1.10.2019 (faza 2) |
||||||||||
|
3. Odločbe carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije Cilj projekta je uskladiti postopke za zahtevke za odločbo carinskih organov ter sprejemanje in upravljanje odločb, in sicer s standardizacijo ter elektronskim upravljanjem zahtevkov in podatkov iz odločb/dovoljenj po vsej Uniji. Projekt se nanaša na nacionalne odločbe in odločbe več držav članic, ki jih opredeljuje zakonik, ter zajema komponente sistema, razvite centralno na ravni Unije, ter integracijo z nacionalnimi komponentami, kadar se države članice tako odločijo. Ta vseevropski sistem olajšuje posvetovanje v obdobju sprejemanja odločb in upravljanje postopka izdaje dovoljenj. |
člen 6(1), členi 16, 22, 23, 26, 27 in 28 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = četrto četrtletje 2015 |
2.10.2017 |
2.10.2017 |
||||||||
|
4. Neposreden dostop gospodarskih subjektov do evropskih informacijskih sistemov (enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis) Cilj tega projekta je zagotoviti praktične rešitve za neposreden in usklajen dostop gospodarskih subjektov kot storitev za vmesnike med uporabniki in sistemom, ki bo vključena v elektronske carinske sisteme, kot je opredeljeno v posameznih projektih v okviru carinskega zakonika Unije. Enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis bosta vključena v portale zadevnih sistemov ter vključujeta podporo upravljanju identitet, dostopa in uporabnikov v skladu s potrebnimi varnostnimi politikami. Začetek uporabe je potekal hkrati s sistemom odločb carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije. Pozneje bo ta tehnična rešitev za avtentikacijo in upravljanje uporabnikov na voljo za uporabo v drugih projektih v okviru carinskega zakonika Unije, kot so zavezujoče tarifne informacije (ZTI) v okviru carinskega zakonika Unije, nadgradnja pooblaščenih gospodarski subjektov (AEO) v okviru carinskega zakonika Unije, dokazila o statusu Unije v okviru carinskega zakonika Unije in informativni listi (INF) za posebne postopke v okviru carinskega zakonika Unije. Za datume začetka uporabe glej posamezne projekte. |
člen 6(1) in člen 16 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = četrto četrtletje 2015 |
2.10.2017 |
2.10.2017 |
||||||||
|
5. Nadgradnja pooblaščenih gospodarskih subjektov (AEO) v okviru carinskega zakonika Unije Cilj projekta je izboljšati poslovne procese v zvezi z zahtevki in pooblastili AEO ob upoštevanju sprememb pravnih določb carinskega zakonika Unije. Projekt je v prvi fazi namenjen izvajanju večjih izboljšav sistema AEO, kot del uskladitve postopka za sprejemanje odločb carinskih organov. V drugi fazi projekta se izvaja elektronski obrazec za zahtevek in odločbo AEO, gospodarskim subjektom pa se na ravni EU zagotovi usklajen vmesnik, ki omogoča predložitev zahtevka AEO in prejetje odločbe AEO v elektronski obliki. Nadgrajeni sistem se začne uporabljati z dvema objavama: del 1 za predložitev zahtevka za pooblaščene gospodarske subjekte in postopek sprejemanja odločb ter del 2 za druge nadaljnje postopke. |
člen 6(1), členi 16, 22, 23, 26, 27, 28, 38 in 39 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = prvo četrtletje 2016 |
5.3.2018 (faza 1) |
5.3.2018 (faza 1) |
||||||||
|
ciljni datum za tehnične specifikacije = četrto četrtletje 2018 |
1.10.2019 (faza 2 – del 1, začetni procesi) 16.12.2019 (faza 2 – del 2, drugi procesi) |
1.10.2019 (faza 2 – del 1) 16.12.2019 (faza 2 – del 2) |
||||||||||
|
6. Nadgradnja sistema registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI 2) v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega projekta je manjša nadgradnja obstoječega vseevropskega sistema EORI, ki omogoča registracijo in identifikacijo gospodarskih subjektov iz Unije in iz tretjih držav in oseb, ki niso gospodarski subjekti, ki so dejavni v carinskih zadevah v Uniji. |
člen 6(1) in člen 9 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije |
ciljni datum za tehnične specifikacije = drugo četrtletje 2016 |
5.3.2018 |
5.3.2018 |
||||||||
|
7. Nadzor 3 v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega projekta je nadgradnja sistema Nadzor 2+, da se zagotovi njegova uskladitev z zahtevami carinskega zakonika Unije, kot sta standardna izmenjava informacij z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov ter vzpostavitev funkcij, potrebnih za obdelavo in analizo celotnega nabora podatkov o nadzoru, pridobljenega od držav članic. Zato vključuje nadaljnje zmogljivosti za podatkovno rudarjenje in funkcije poročanja, ki bodo na voljo Komisiji in državam članicam. Popolna izvedba tega projekta je odvisna od projektov iz točke 10 (najpozneje do 1. decembra 2023) in točke 14 (najpozneje do 31. decembra 2022). Datum začetka uporabe tega sistema morajo določiti države članice kot del svojih nacionalnih načrtov. |
člen 6(1), člen 16 in člen 56(5) Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = tretje četrtletje 2016 |
1.10.2018 |
1.10.2018 |
||||||||
|
8. Dokazilo o statusu Unije v okviru carinskega zakonika Unije Namen projekta je vzpostaviti nov vseevropski sistem za shranjevanje, upravljanje in pridobivanje dokazil o statusu Unije T2L/F in manifest za carinsko blago (ki ga izda nepooblaščeni izdajatelj). Ker je treba izvajanje manifesta za carinsko blago povezati z evropsko pomorsko enotno kontaktno točko, bo ta del projekta zajet v ločeni fazi. |
člen 6(1), člena 16 in 153 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = prvo četrtletje 2022 |
1.3.2024 (faza 1) 2.6.2025 (faza 2) |
1.3.2024 (faza 1) 2.6.2025 (faza 2) |
||||||||
|
9. Nadgradnja novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema (NCTS) v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega projekta je uskladiti obstoječi vseevropski sistem NCTS z novim carinskim zakonikom Unije. Komponenta 1 – NCTS, faza 5: cilj te faze je uskladiti sistem NCTS z novimi zahtevami carinskega zakonika Unije, razen podatkovnih elementov o zaščiti in varnosti v carinskih deklaracijah za blago v tranzitu, ki se vnese na carinsko območje Unije. Zajema registracijo dogodkov na poti in uskladitev izmenjave informacij z zahtevami iz carinskega zakonika Unije glede podatkov ter nadgradnjo in razvoj vmesnikov z drugimi sistemi. Komponenta 2 – NCTS, faza 6: cilj te faze je izvajanje specifičnih novih zahtev glede podatkovnih elementov o zaščiti in varnosti v carinskih deklaracijah za blago v tranzitu, ki se vnese na carinsko območje Unije, kar izhaja iz projekta št. 17 (vseevropski sistem nadzora uvoza (ICS 2) v okviru carinskega zakonika Unije). Dogovor o obsegu in rešitvi za izvajanje bo dosežen v začetni fazi projekta. |
člen 6(1), člen 16 in členi 226 do 236) Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = četrto četrtletje 2019 ciljni datum za tehnične specifikacije = drugo četrtletje 2022 |
1.3.2021 3.6.2024 |
1.12.2023 2.6.2025 |
||||||||
|
10. Avtomatizirani izvozni sistem (AES) v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega projekta je izvajanje zahtev carinskega zakonika Unije za izvoz in izstop. Komponenta 1 – vseevropski AES. Cilj projekta je nadaljnji razvoj obstoječega vseevropskega sistema nadzora izvoza, da se izvede celovit AES, s katerim se bodo zajele poslovne zahteve glede postopkov in podatkov, ki jih je uvedel carinski zakonik Unije, vključno v zvezi s poenostavljenimi postopki in centraliziranim carinjenjem za izvoz. Predvidoma naj bi zajel tudi razvoj usklajenih vmesnikov s sistemom za nadzor gibanja trošarin (EMCS) in sistemom NCTS. Tako bo AES omogočil popolno avtomatizacijo izvoznih postopkov in formalnosti ob izstopu. AES zajema dele, ki jih je treba razviti na centralni in nacionalni ravni, vključno z nacionalnimi komponentami, pri katerih se izvozna deklaracija vloži in obdela in ki omogočajo naknadno izmenjavo informacij s carinskim uradom izstopa prek skupnih komponent AES. Komponenta 2 – nadgradnja nacionalnih sistemov izvoza. V procesu zunaj okvira AES, vendar v tesni povezavi z njim, bo potekala nadgradnja ločenih nacionalnih sistemov s posebnimi nacionalnimi elementi, povezanimi z izvoznimi in/ali izstopnimi formalnostmi. Kadar ti elementi ne vplivajo na skupno področje za AES, so lahko zajeti v okviru te komponente. |
člen 6(1), členi 16, 179 in 263 do 276 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = četrto četrtletje 2019 (komponenta 1) |
1.3.2021 (komponenta 1) |
1.12.2023 (komponenta 1) |
||||||||
|
ciljni datum za tehnične specifikacije = opredeli DČ (komponenta 2) |
1.3.2021 (komponenta 2) |
1.12.2023 (komponenta 2) |
||||||||||
|
11. Informativni listi (INF) za posebne postopke v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega projekta je razviti nov vseevropski sistem za podporo in poenostavitev postopkov za upravljanje s podatki INF in za elektronsko obdelavo podatkov INF na področju posebnih postopkov. |
člen 6(1), členi 16, 215 in 255 do 262 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = drugo četrtletje 2018 |
1.6.2020 |
1.6.2020 |
||||||||
|
12. Posebni postopki v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega projekta je pospešiti, poenostaviti in uskladiti posebne postopke po vsej Uniji z zagotavljanjem skupnih modelov poslovnih procesov. Nacionalni sistemi bodo izvedli vse spremembe v okviru carinskega zakonika Unije, ki se zahtevajo v zvezi s carinskim skladiščenjem, posebno rabo, začasnim uvozom ter aktivnim in pasivnim oplemenitenjem. Projekt bo izveden v dveh delih. Komponenta 1 – „Nacionalni SP EXP“. Zagotavlja zahtevane nacionalne elektronske rešitve za posebne postopke za dejavnosti, povezane z izvozom. Komponenta 2 – „Nacionalni SP IMP“. Zagotavlja zahtevane nacionalne elektronske rešitve za posebne postopke za dejavnosti, povezane z uvozom. Izvajanje teh projektov bo potekalo prek projektov, navedenih v točkah 10 in 14. |
člen 6(1), členi 16, 215, 237 do 242 in 250 do 262 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = opredeli DČ (za komponenti 1 in 2) |
1.3.2021 (komponenta 1) |
1.12.2023 (komponenta 1) |
||||||||
|
opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta (komponenta 2) |
opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta v časovnem okviru za začetek uporabe do 31.12.2022 (komponenta 2) |
|||||||||||
|
13. Obvestilo o prihodu, obvestilo o predložitvi in začasna hramba v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega projekta je opredeliti postopke za obvestilo o prihodu prevoznega sredstva, predložitev blaga (obvestilo o predložitvi) in deklaracijo za začasno hrambo, kot so opisani v carinskem zakoniku Unije, ter v zvezi s tem podpreti usklajevanje med državami članicami glede izmenjave podatkov med trgovci in carinskimi organi. Projekt vključuje avtomatizacijo postopkov na nacionalni ravni. |
člen 6(1), člen 16 in členi 133 do 152 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = opredeli DČ; za obvestilo o prihodu v skladu z načrtovanjem ICS 2 |
opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta |
opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta v časovnem okviru za začetek uporabe do 31.12.2022 |
||||||||
|
14. Nadgradnja nacionalnih sistemov uvoza v okviru carinskega zakonika Unije Cilj projekta je izvajanje vseh zahtev glede postopkov in podatkov, ki izhajajo iz carinskega zakonika Unije in se nanašajo na področje uvoza (in ki niso zajete v katerem drugem projektu iz delovnega programa). Nanaša se predvsem na spremembe postopka „sprostitve v prosti promet“ (standardni postopek in poenostavitve), vendar vključuje tudi posledice, ki izhajajo iz prehodov drugih sistemov. Ta projekt je povezan s področjem nacionalnega uvoza in zajema nacionalne sisteme za obdelavo carinske deklaracije in druge sisteme, kot so nacionalni računovodski in plačilni sistemi. |
člen 6(1), člen 16(1) in členi 53, 56, 77 do 80, 83 do 87, 101 do 105, 108 do 109, 158 do 187, 194 do 195 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = opredeli DČ |
opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta |
opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta v časovnem okviru za začetek uporabe do 31.12.2022 |
||||||||
|
15. Centralizirano carinjenje za uvoz v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega projekta je omogočiti, da je blago dano v carinski postopek z uporabo centraliziranega carinjenja, kar gospodarskim subjektom omogoča, da centralizirajo svojo poslovno dejavnost z vidika carine. Povezani carinski uradi bi se morali usklajevati glede obdelave carinskih deklaracij in fizične sprostitve blaga. Gre za vseevropski sistem, ki vsebuje komponente, razvite na centralni in nacionalni ravni. Projekt bo izveden v dveh fazah. Faza 1: ta faza bo zajemala kombinacijo centraliziranega carinjenja s standardnimi carinskimi deklaracijami ter s poenostavljenimi carinskimi deklaracijami in ustreznimi dopolnilnimi deklaracijami (ureditev ene poenostavljene carinske deklaracije). Poleg tega bo zajemala dajanje blaga v naslednje carinske postopke: sprostitev v prosti promet, carinsko skladiščenje, aktivno oplemenitenje in posebna raba. Kar zadeva vrsto blaga, bo ta faza zajemala vse vrste blaga, razen trošarinskega blaga in blaga, za katero veljajo ukrepi skupne kmetijske politike. Faza 2: ta faza bo zajemala vse, kar ni zajeto v fazi 1, in sicer kombinacijo centraliziranega carinjenja s carinskimi deklaracijami prek vpisa v evidence deklaranta in ustreznih dopolnilnih deklaracij, kombinacijo centraliziranega carinjenja z dopolnilnimi deklaracijami, ki urejajo več kot eno poenostavljeno carinsko deklaracijo, kombinacijo centraliziranega carinjenja z dajanjem blaga v postopek začasnega uvoza, centralizirano carinjenje s trošarinskim blagom ter centralizirano carinjenje z blagom, za katero veljajo ukrepi skupne kmetijske politike. |
člen 6(1), člena 16 in 179 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = tretje četrtletje 2020 ciljni datum za tehnične specifikacije = drugo četrtletje 2022 |
1.3.2022 2.10.2023 |
1.12.2023 2.6.2025 |
||||||||
|
16. Upravljanje zavarovanj v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega projekta je zagotoviti učinkovito in uspešno upravljanje različnih vrst zavarovanj. Komponenta 1 – upravljanje zavarovanj: ta vseevropski sistem bo zajemal upravljanje splošnih zavarovanj, ki se lahko uporabljajo v več kot eni državi članici, ter spremljanje referenčnih zneskov za vsako carinsko deklaracijo, dopolnilno deklaracijo ali ustrezno navedbo informacij, potrebnih za vknjižbo na račune obstoječih carinskih dolgov za vse carinske postopke, kakor je določeno v carinskem zakoniku Unije, razen za tranzit, ki se obravnava kot del projekta NCTS. Komponenta 2 – upravljanje zavarovanj na nacionalni ravni: izvedena bo tudi nadgradnja elektronskih sistemov, ki obstajajo na nacionalni ravni za upravljanje zavarovanj, veljavnih v eni državi članici. |
člen 6(1), členi 16 in 89 do 100 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = tretje četrtletje 2022 (komponenta 1) |
2.10.2023 (komponenta 1) |
2.6.2025 (komponenta 1) |
||||||||
|
ciljni datum za tehnične specifikacije = opredeli DČ (komponenta 2) |
opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta (komponenta 2) |
opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta v časovnem okviru za začetek uporabe do 2.6.2025 (komponenta 2) |
||||||||||
|
17. Sistem nadzora uvoza (ICS 2) v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega programa je pred prihodom okrepiti zaščito in varnost blaga, ki vstopa v Unijo, in sicer z izvajanjem novih zahtev carinskega zakonika Unije glede vložitve in obravnave vstopnih skupnih deklaracij (ENS), tj. zagotavljanje podatkov ENS v več kot eni predložitvi in/ali s strani različnih oseb ter izmenjava navedenih podatkov in rezultatov analize tveganja med carinskimi organi. ICS 2 bo privedel do popolnoma nove arhitekture obstoječega vseevropskega sistema ICS in ga bo nadomestil v fazah. Program bo izveden v treh objavah. Objava 1: v prvi fazi bo ta objava zajemala obveznost zadevnih gospodarskih subjektov (izvajalcev poštnih storitev in ekspresnih prevoznikov v letalskem prevozu), da zagotovijo minimalne podatke, tj. predhodni nabor podatkov ENS. Objava 2: v drugi fazi bo ta objava zajemala izvajanje vseh novih poslovnih procesov in procesov upravljanja tveganj, povezanih z obveznostmi ENS, za vse blago v zračnem prometu. Objava 3: v tretji fazi bo ta objava zajemala izvajanje vseh novih obveznosti ENS ter povezane poslovne procese in procese upravljanja tveganj za vse blago v pomorskem prometu, prometu po celinskih plovnih poteh ter v cestnem in železniškem prometu (to vključuje blago v poštnih pošiljkah, ki potujejo s temi prevoznimi sredstvi). |
člen 6(1), členi 16, 46, 47 in 127 do 132 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije za vse tri objave = drugo četrtletje 2018 |
15.3.2021 (objava 1) |
1.10.2021 (objava 1) |
||||||||
|
1.3.2023 (objava 2) 1.3.2024 (objava 3) |
2.10.2023 (objava 2) 1.10.2024 (objava 3) |
|||||||||||
B. Pregled seznama
|
Projekti v zvezi z elektronskimi sistemi v okviru carinskega zakonika Unije |
Datumi začetka uporabe / časovni okviri za začetek uporabe |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
||
|
1.1.2017 |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
1.3.2017 (faza 1 – korak 1) 2.10.2017 (faza 1 – korak 2) 1.10.2019 (faza 2) |
X X |
|
X |
|
|
|
|
|
|
||
|
2.10.2017 |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
2.10.2017 |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
1.3.2018 (faza 1) 1.10.2019 (faza 2 – del 1) 16.12.2019 (faza 2 – del 2) |
|
X |
X X |
|
|
|
|
|
|
||
(EORI 2) |
1.3.2018 |
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
||
|
1.10.2018 |
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
||
|
1.3.2024 (faza 1) 2.6.2025 (faza 2) |
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
||
|
1.3.2021–1.12.2023 (faza 5) 3.6.2024–2.6.2025 (faza 6) |
|
|
|
|
X |
X |
X |
X |
X |
||
komponenta 1: Vseevropski AES |
1.3.2021–1.12.2023 |
|
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
||
komponenta 2: nadgradnja nacionalnih sistemov izvoza |
1.3.2021–1.12.2023 |
|
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
||
|
1.6.2020 |
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
||
komponenta 1: Nacionalni SP EXP |
nacionalno načrtovanje 1.3.2021–1.12.2023 – glej tudi projekt 10 |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
||
komponenta 2: Nacionalni SP IMP |
nacionalno načrtovanje za SP IMP (do 31.12.2022) – glej tudi projekt 14 |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
||
|
nacionalno načrtovanje (do 31.12.2022) |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
||
|
nacionalno načrtovanje (do 31.12.2022) |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
||
|
1.3.2022–1.12.2023 (faza 1) 2.10.2023–2.6.2025 (faza 2) |
|
|
|
|
|
X |
X X |
X |
X |
||
komponenta 1: Vseevropsko upravljanje zavarovanj |
2.10.2023–2.6.2025 |
|
|
|
|
|
|
X |
X |
X |
||
komponenta 2: Upravljanje zavarovanj na nacionalni ravni |
nacionalno načrtovanje (do 2.6.2025) |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||
(ICS 2) |
15.3.2021–1.10.2021 (objava 1) 1.3.2023–2.10.2023 (objava 2) 1.3.2024–1.10.2024 (objava 3) |
|
|
|
|
X |
|
X |
X |
|
(1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).
(3) Ta datum začetka časovnega okvira za začetek uporabe elektronskih sistemov je najzgodnejši datum za začetek delovanja za države članice.
(4) Ta datum konca časovnega okvira za začetek uporabe elektronskih sistemov je skrajni rok, do katerega bi se moral sistem v celoti uporabljati, in skrajni rok, do katerega bi moral biti končan prehod vseh gospodarskih subjektov; kadar je to primerno, bo datum določen s strani držav članic in je enak datumu izteka veljavnosti prehodnega obdobja.