PRILOGA

Projekt v podporo zmanjšanju ogroženosti zaradi nedovoljenega osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva v jugovzhodni Evropi

1.   Uvod in cilji

V jugovzhodni Evropi je bil v zadnjih letih dosežen znaten napredek pri krepitvi nadzora nad orožjem in boju proti nedovoljeni trgovini z orožjem, k čemur je pripomogla tudi trajna podpora Unije. Vendar so razmere še naprej zaskrbljujoče, regija jugovzhodne Evrope pa je bila opredeljena kot prednostno področje v strategiji EU z dne 19. novembra 2018 zoper nedovoljeno strelno orožje, osebno in lahko orožje ter pripadajoče strelivo z naslovom „Zaščita orožja, varnost za državljane“ (strategija EU o osebnem in lahkem orožju). Nedovoljeno strelno orožje ima nedvomno vpliv na notranjo in zunanjo varnost, saj podžiga organizirani kriminal in teroristična dejanja v regiji jugovzhodne Evrope in EU. Zato je vzpostavitev trdnih in učinkovitih mehanizmov za nadzor prenosa, uporabe, posedovanja in kopičenja orožja pomemben prispevek k miru in varnosti na regionalni, evropski in svetovni ravni.

Da bi obravnavali preostale izzive pri nadzoru nad osebnim in lahkim orožjem, dodatno podprli organe pri reševanju teh izzivov in okrepili zavezo za boj proti nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem in strelnim orožjem in njegovi neustrezni uporabi, je bil na vrhu o Zahodnem Balkanu 10. julija 2018 v Londonu sprejet regionalni časovni načrt za trajno rešitev problema nedovoljenega posedovanja in neustrezne uporabe osebnega in lahkega orožja/strelnega orožja in pripadajočega streliva ter trgovine z njimi na Zahodnem Balkanu do leta 2024 (v nadaljnjem besedilu: časovni načrt). V skladu s tem časovnim načrtom, v katerem je sedem ciljev, ki zajemajo vsa področja delovanja nadzora nad orožjem, naj bi Zahodni Balkan postal varnejša regija in vir varnosti s celovitimi in trajnostnimi mehanizmi – ki bi bili v celoti usklajeni s standardi EU in drugimi mednarodnimi standardi – za odkrivanje, preprečevanje, pregon in nadziranje nezakonitega posedovanja in neustrezne uporabe strelnega orožja, streliva in eksplozivov ter trgovine z njimi. Unija je leta 2018 sprejela Sklep Sveta v podporo izvajanju časovnega načrta (Sklep (SZVP) 2018/1788 (1)).

Center jugovzhodne in vzhodne Evrope za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem (SEESAC) je kot izvršna veja regionalnega načrta za izvajanje na področju boja proti širjenju osebnega in lahkega orožja (v nadaljnjem besedilu: regionalni načrt za izvajanje) podpiral pripravo časovnega načrta. S Sklepom (SZVP) 2018/1788 je bil SEESAC pooblaščen za usklajevanje in spremljanje izvajanja časovnega načrta. Usklajevanje med institucijami, mednarodnimi organizacijami in donatorji v okviru časovnega načrta se zagotavlja predvsem s formalnimi regionalnimi usklajevalnimi sestanki za časovni načrt, pri katerih je poudarek na ocenjevanju napredka in izmenjavi informacij, ter zagotavljanjem strokovne in tehnične podpore za lokalne usklajevalne sestanke za časovni načrt. Spremljanje izvajanja časovnega načrta se zagotavlja s pripravo polletnih poročil o spremljanju in ocenjevanju, v katerih so dokumentirani napredek, izzivi in potrebe pri navedenem izvajanju , ki temelji na skupno dogovorjenih ključnih kazalnikih uspešnosti. Poleg tega deluje SEESAC kot sekretariat večstranskega skrbniškega sklada v okviru časovnega načrta za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem na Zahodnem Balkanu, ki je bil vzpostavljen v podporo izvajanju časovnega načrta. SEESAC tesno sodeluje z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), Evropsko komisijo (GD HOME, GD NEAR), Europolom, Evropsko večdisciplinarno platformo proti grožnjam kriminala (platforma EMPACT), Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex), Interpolom, Natom, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ter drugimi zadevnimi donatorji in mednarodnimi organizacijami, ki podpirajo dejavnosti razoroževanja in nadzora nad orožjem v jugovzhodni Evropi.

Splošni cilj tega ukrepa je dodatno prispevati k večji varnosti v regiji jugovzhodne Evrope in v EU z bojem proti ogroženosti, ki jo povzroča nedovoljeno osebno in lahko orožje ter pripadajoče strelivo v jugovzhodni Evropi, Belorusiji in Ukrajini oziroma iz teh regij izhaja. Njegovo izvajanje bo tako okrepilo in dopolnilo podporo Unije na področju nadzora nad osebnim in lahkim orožjem, ki je bila zagotovljena z nedavnimi sklepi Sveta 2010/179/SZVP (2), 2013/730/SZVP (3) in (SZVP) 2016/2356 (4) (ki preneha veljati 29. decembra 2019). Prispeval bo tudi k doseganju ciljev regionalnega načrta za izvajanje in časovnega načrta, ki jih podpira Sklep Sveta (SZVP) 2018/1788.

Ukrep bo prispeval k boljšemu regionalnemu sodelovanju ter izmenjavi znanja in informacij o nadzoru nad orožjem; dodatni podpori razvoju zakonodajnega in regulativnega okvira o osebnem in lahkem orožju, strelnem orožju in eksplozivih ter njegovi uskladitvi z okvirom Unije in standardizaciji v jugovzhodni Evropi; nadaljnji podpori oblikovanju politik za nadzor osebnega in lahkega orožja na podlagi dokazov, pri katerih se upoštevajo potrebe tako moških kot žensk; razvoju zmogljivosti mejne policije in kriminalistične policije na Zahodnem Balkanu za boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem in nedovoljenemu posedovanju strelnega orožja; boljši usposobljenosti za fizično zaščito in upravljanje zalog z nadgradnjo varnosti infrastrukture, zmanjšanjem presežkov in usposabljanjem ter nadgradnji sedanjega dela v zvezi z vzpostavitvijo kontaktnih točk za strelno orožje v jugovzhodni Evropi.

Projekt bo v širšem smislu prispeval k miru in varnosti v Evropi in na svetu, hkrati pa bo okrepil regionalno stabilnost, saj bo potekal v okviru Sveta za regionalno sodelovanje in v partnerstvu z drugimi zadevnimi mednarodnimi partnerji in pobudami.

Ukrep bo neposredno prispeval k izvajanju varnostne strategije EU, strategije EU zoper nedovoljeno strelno orožje, osebno in lahko orožje ter pripadajoče strelivo, cikla politik EU proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala (EMPACT za strelno orožje), Pogodbe o trgovini z orožjem, akcijskega programa ZN za preprečevanje vseh vidikov nedovoljenega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem, boj proti njim in njihovo izkoreninjenje, mednarodnega instrumenta za sledenje, Protokola ZN o strelnem orožju ter Resolucije Varnostnega sveta ZN 1325(2000) o ženskah, miru in varnosti ter agende ZN za razorožitev in bo zlasti pripomogel k okrepitvi regionalnega sodelovanja pri zmanjševanju ogroženosti zaradi širjenja osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva. Rezultati projekta bodo neposredno prispevali tudi k uresničevanju cilja trajnostnega razvoja 16 Agende 2030 o miroljubnih in pravičnih družbah, zlasti ciljev 16.1 (znatno zmanjšanje vseh oblik nasilja in smrtnosti povsod) in 16.4 (znatno zmanjšanje nedovoljenih tokov orožja), ter cilja 5 o enakosti spolov. Poleg tega se bo s projektom podprlo izvajanje akcijskega načrta Komisije za boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem in eksplozivi v EU.

Natančneje bo projekt:

—	prispeval k boljšemu regionalnemu sodelovanju ter izmenjavi znanja in informacij o nadzoru nad osebnim in lahkim orožjem;

—	podprl razvoj zmogljivosti mejne policije in kriminalistične policije na Zahodnem Balkanu za boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem in nedovoljenemu posedovanju strelnega orožja;

—	podprl nadaljnjo krepitev zmogljivosti za fizično zaščito in upravljanje zalog.

2.   Izbor izvajalske agencije in usklajevanje z drugimi zadevnimi finančnimi pobudami

SEESAC je skupna pobuda Programa Združenih narodov za razvoj in Sveta za regionalno sodelovanje in je kot tak kontaktna točka za dejavnosti, povezane z osebnim in lahkim orožjem v jugovzhodni Evropi. Kot izvršna veja regionalnega načrta za izvajanje na področju boja proti širjenju osebnega in lahkega orožja vse od leta 2002 sodeluje z deležniki v jugovzhodni Evropi pri izvajanju celostnega pristopa k nadzoru nad osebnim in lahkim orožjem na podlagi izvrševanja širokega spektra dejavnosti, vključno z omogočanjem strateškega in operativnega regionalnega sodelovanja, podpiranjem oblikovanja politik in krepitve zmogljivosti institucij, kampanjami za ozaveščanje in zbiranje osebnega in lahkega orožja, upravljanjem zalog, zmanjševanjem presežkov, izboljševanjem zmogljivosti za označevanje in sledenje ter boljšim nadzorom nad izvozom orožja. Tako je pridobil edinstveno znanje in izkušnje pri izvajanju večdeležniških regionalnih intervencij v skupnem političnem in gospodarskem kontekstu držav v regiji jugovzhodne Evrope, pri čemer zagotavlja prevzemanje odgovornosti na nacionalni in regionalni ravni in dolgoročno trajnost svojih ukrepov ter se je uveljavil kot glavni regionalni organ na področju nadzora nad osebnim in lahkim orožjem.

SEESAC ima vzpostavljene dvostranske in večstranske komunikacijske kanale z vsemi relevantnimi akterji in organizacijami. Še naprej deluje kot sekretariat regionalne usmerjevalne skupine za osebno in lahko orožje ter pobude za regionalni pristop k zmanjšanju zalog. Imenovan je bil tudi za sekretariat večstranskega skrbniškega sklada v okviru časovnega načrta za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem na Zahodnem Balkanu. Vključen je v usklajevalne sestanke o osebnem in lahkem orožju/razminiranju, tj. neformalni mehanizem za usklajevanje dejavnosti nadzora nad osebnim in lahkim orožjem med Natom, Unijo, OVSE, Uradom Združenih narodov za razorožitev (UN-ODA) in SEESAC. SEESAC redno prispeva k zadevnim regionalnim forumom, kot so srečanja ministrov in ministric za pravosodje in notranje zadeve iz EU in Zahodnega Balkana, proces za izmenjavo strukturnih informacij o osebnem in lahkem orožju pod okriljem Nata ter proces na ravni ministrstev za obrambo v jugovzhodni Evropi, in še naprej vzdržuje široko mrežo formalnih in neformalnih partnerstev z organizacijami, kot sta Center za varnostno sodelovanje RACVIAC (regionalni center za pomoč pri preverjanju in izvajanju nadzora nad orožjem) ter forum za varnostno sodelovanje v okviru OVSE. V okviru usklajevalnega ukrepa ZN za osebno orožje in drugih mehanizmov potekajo redni usklajevalni sestanki in izmenjave informacij z drugimi agencijami ZN, kot sta Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) in UNODA. SEESAC tako služi kot regionalno vozlišče in kontaktna točka za širok spekter vprašanj, povezanih z reformo varnostnega sektorja, s posebnim poudarkom na nadzoru nad osebnim in lahkim orožjem ter upravljanju zalog. SEESAC vzdržuje tesne stike z zadevnimi akterji Unije in jih podpira, predvsem GD NEAR, GD HOME, Europol in Interpol, Frontex ter pobude pod vodstvom EU, kot sta EMPACT, ki se ukvarja s strelnim orožjem, in skupina evropskih strokovnjakov za strelno orožje. To omogoča bolj učinkovito navezovanje kontaktov s sogovorniki v jugovzhodni Evropi.

SEESAC ima sedež v Beogradu, deluje pa v celotni jugovzhodni Evropi in izvaja dejavnosti v Albaniji, Bosni in Hercegovini, na Kosovu (*1), v Republiki Moldaviji, Črni gori, Republiki Severni Makedoniji in Srbiji, omejeno podporo pa zagotavlja tudi Belorusiji in Ukrajini. V preteklosti je deloval tudi v Bolgariji, na Hrvaškem in v Romuniji. Prevzemanje odgovornosti na regionalni ravni se zagotavlja prek Sveta za regionalno sodelovanje ter regionalne usmerjevalne skupine za osebno in lahko orožje, kjer predstavniki vseh držav jugovzhodne Evrope zagotavljajo strateške usmeritve ter lahko predložijo pobude in prošnje za podporo.

SEESAC je prvi uporabil pristop, temelječ na reševanju skupnih problemov v okviru regionalnih pobud, ki je v jugovzhodni Evropi prinesel presenetljive rezultate, ne le zahvaljujoč izmenjavi bistvenih informacij in širjenju zdrave regionalne tekmovalnosti, ki jo zbuja, temveč tudi zato, ker je s celostnimi načini izvajanja v pomoč pri doseganju doslednih in lahko merljivih rezultatov na nacionalni in regionalni ravni.

Prejšnje projekte, ki jih je financirala Unija, je izvedel z zelo visoko stopnjo realizacije načrtovanih dejavnosti, pri tem pa dosegel trajne rezultate z razvojem in spodbujanjem nacionalne odgovornosti pri svojih projektih in dejavnostih ter hkrati spodbujal regionalno usklajevanje, izmenjavo izkušenj in najboljših praks ter regionalne raziskave. Zaradi svojega strokovnega znanja s področja osebnega in lahkega orožja in poglobljenega poznavanja regionalnih zadev ter ustreznih deležnikov je SEESAC najprimernejši partner za izvajanje tega konkretnega ukrepa.

3.   Opis projekta

Nova faza projekta bo temeljila na dosežkih na podlagi sklepov Sveta 2004/791/SZVP (5), 2010/179/SZVP, 2013/730/SZVP in (SZVP) 2016/2356 ter ob dopolnjevanju z veljavnim Sklepom Sveta (SZVP) 2018/1788. Poudarek bo na treh glavnih področjih, ohranjen pa bo tudi celosten pristop k obravnavi grožnje, ki jo v regiji jugovzhodne Evrope predstavlja osebno in lahko orožje.

Zadevna tri področja se nanašajo na strateško raven in raven politike in operativne vidike ter tako neposredno prispevajo k nadzoru nad osebnim in lahkim orožjem na vseh ravneh s poudarkom na: krepitvi regionalnega sodelovanja, izmenjavi znanja in informacij; razvoju zmogljivosti mejne policije in kriminalistične policije na Zahodnem Balkanu v boju proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem in posedovanju tega orožja ter izboljšanju zmogljivosti za fizično zaščito in upravljanje zalog z nadgradnjo varnosti infrastrukture, zmanjšanjem presežkov in usposabljanjem.

Rezultati projekta bodo predvsem naslednji:

—	boljše regionalno sodelovanje ter izmenjava znanja in informacij o nadzoru nad orožjem;

—	okrepljene zmogljivosti mejne policije in kriminalistične policije na Zahodnem Balkanu v boju proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem in posedovanju tega orožja;

—	izboljšane zmogljivosti za fizično zaščito in upravljanje zalog z nadgradnjo varnosti infrastrukture, zmanjšanjem presežkov in usposabljanjem.

S strateškega vidika projekt izhaja iz edinstvenega pristopa SEESAC k spodbujanju zaupanja in sodelovanja v regiji jugovzhodne Evrope kot predpogojev za konkretne in merljive korenite spremembe. Zlasti na regionalni ravni se je izkazalo, da so različni procesi sodelovanja, ki jih usklajuje SEESAC ter vključujejo oblikovalce politike in strokovnjake za operativna vprašanja, ključno prispevali k zagotavljanju konkurenčnega okolja, naklonjenega prenosu znanja, izmenjavi strokovnih izkušenj in informacij. To je bilo v prid ne le okrepitvi zmogljivosti v regiji jugovzhodne Evrope, temveč, kar je še pomembneje, gradnji zaupanja in vzpostavljanju neposrednega sodelovanja med institucijami in posameznimi strokovnjaki, kar je med drugim omogočilo pripravo časovnega načrta. Poleg tega je pristop regionalnega sodelovanja pripomogel k večji preglednosti v regiji jugovzhodne Evrope in k temu, da se ta učinkoviteje loteva nadzora nad trgovino z orožjem, tako da so države jugovzhodne Evrope v svetovnem merilu med najpreglednejšimi, kar zadeva poročanje o prenosih orožja. Zato se bo v okviru projekta še naprej spodbujalo regionalno sodelovanje kot ključni vidik, ki omogoča merljive rezultate.

Projekt geografsko obsega jugovzhodno Evropo, pri čemer so neposredni upravičenci projekta zadevni organi v Albaniji, BiH, Črni gori, Srbiji, Republiki Moldaviji, Republiki Severni Makedoniji in Kosovu (*2). Poleg tega naj bi se v okviru projekta nadaljevala podpora vzhodnoevropskim državam, ki se soočajo s podobnimi izzivi v zvezi z nadzorom nad osebnim in lahkim orožjem, zlasti Ukrajini in Belorusiji, in sicer s sodelovanjem pri prenosu znanja ter pridobljenih izkušenj in najboljših praks, razvitih na Zahodnem Balkanu od leta 2002.

3.1.   Spodbujanje regionalnega sodelovanja in podpora oblikovanju z dokazi podprtih politik nadzora nad osebnim in lahkim orožjem kot dodaten prispevek k zmanjševanju tveganja za nedovoljeno širjenje osebnega in lahkega orožja

Cilj

Cilj prvega sklopa je še naprej prispevati h krepitvi zmogljivosti za oblikovanje in izvajanje z dokazi podprtih politik nadzora nad osebnim in lahkim orožjem ter standardizaciji pristopov z regionalnim sodelovanjem na strateški in operativni ravni komisij za osebno in lahko orožje ter mreže strokovnjakov jugovzhodne Evrope za strelno orožje (SEEFEN), izmenjavo informacij in dobrih praks, izboljšano zmogljivostjo za zbiranje in analizo podatkov, harmonizacijo in standardizacijo zakonodajnega in regulativnega okvira o osebnem in lahkem orožju ter doslednim vključevanjem vidika spola v politike nadzora nad osebnim in lahkim orožjem. To bo prispevalo tudi k doseganju ciljev 1, 2 in 3 časovnega načrta.

Opis

Ta sklop bo na podlagi uspešnega pristopa, zasnovanega na spodbujanju mreženja na regionalni ravni, še naprej spodbujal regionalno sodelovanje med komisijami za osebno in lahko orožje z rednimi regionalnimi srečanji, izmenjavo informacij ter delom v zvezi z zbiranjem podatkov in krepitvijo zmogljivosti za oblikovanje z dokazi podprtih politik. Prav tako se bo povečala preglednost prenosov orožja, in sicer z delno vključitvijo regionalnega procesa izmenjave informacij o prenosih orožja v proces sodelovanja pod okriljem komisije za osebno in lahko orožje, pa tudi s podporo za nadaljnjo preglednost prenosov orožja v jugovzhodni Evropi. Poleg tega je v okviru tega sklopa predviden prenos strokovnega znanja, pridobljenega v jugovzhodni Evropi, na druga območja, v podporo tamkajšnjemu delovanju Unije. V okviru tega sklopa so bo zagotavljala tudi tehnična podpora s ciljno usmerjenimi raziskavami in informacijami, relevantnimi za zadevno politiko, za katere bodo zaprosili oblikovalci politik.

Poleg tega je glede na nevarnost nedovoljene trgovine s strelnim orožjem v smeri Unije ter uporabo strelnega orožja pri organiziranem kriminalu in terorističnih incidentih razvoj robustnih sistemov in mehanizmov zbiranja informacij in njihove izmenjave bistven element v prizadevanjih za boj proti tej grožnji. SEESAC je s svojim uveljavljenim delom v regiji jugovzhodne Evrope in zlasti z uspešnim izvajanjem sklepov Sveta 2013/730/SZVP in 2016/2356/SZVP, vključno z vzpostavitvijo in omogočanjem delovanja SEEFEN, vodilna ustanova v teh prizadevanjih, ki deluje kot pobudnik procesov sodelovanja, hkrati pa si prizadeva za okrepitev zmogljivosti organov kazenskega pregona za označevanje, sledenje in evidentiranje, vključno s tehnično pomočjo in podporo za vzpostavitev in izboljšanje sistemov evidentiranja. V tem smislu bo ta sklop temeljil na podlagi, ustvarjeni v predhodnem obdobju, in sicer z nadaljnjo krepitvijo mreže SEEFEN, ki bi jo obenem uporabljali kot platformo za tesnejše sodelovanje med organi kazenskega pregona v jugovzhodni Evropi in drugih regijah v boju proti nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem in pripadajočim strelivom. Vse dejavnosti SEEFEN bodo tesno usklajene z dejavnostmi Europola, EMPACT, evropskih strokovnjakov za strelno orožje, GD za migracije in notranje zadeve, Interpola, Eurojusta in Frontexa ter drugih zadevnih akterjev in bodo prispevale k njihovim prizadevanjem.

Cilj sklopa bo tudi odgovoriti na očitno in nujno potrebo po strožjem zakonodajnem in regulativnem okviru za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem in strelnim orožjem na Zahodnem Balkanu, da bi učinkovito uredili nadzor nad orožjem in spodbudili odziv na zadevne grožnje. To bo posledično omogočilo združljivost zakonov in postopkov v zvezi z nadzorom nad orožjem na Zahodnem Balkanu ter standardizacijo postopkov in praks za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem ter strelnim orožjem. Takšna standardizacija bi omogočila odpravo ovir za neposredno sodelovanje, izmenjavo informacij in izvajanje skupnih ali vzporednih preiskav med organi kazenskega pregona in pravosodnimi organi. Poleg tega bo projekt prispeval k temu, da bo v zakonodajo o nadzoru nad osebnim orožjem še naprej vključen tudi vidik spola, ki v zakonodajnih okvirih in okvirih politik, ki urejajo nadzor nad osebnim in lahkim orožjem v jugovzhodni Evropi, pogosto ni niti v celoti priznan niti ustrezno obravnavan, zaradi česar so prizadevanja za nadzor nad orožjem manj učinkovita pri zagotavljanju varnosti za vse državljane, bodisi ženske, moške, dekleta bodisi fante. Podlaga za to bo podpora, ki se zagotavlja z izvajanjem Sklepa Sveta (SZVP) 2018/1788, in sicer s pripravo prilagojenih nacionalnih in regionalnih tematskih delavnic; s posodobitvijo regionalnega zbornika zakonodaje o orožju in pregledom pravnega okvira upravičencev projekta z vidika spola, da bi zagotovili, da politike, ki urejajo nadzor nad orožjem, ne prezrejo povezav med osebnim in lahkim orožjem in spolom.

Konkretno se v okviru projekta predvideva spodbujanje regionalnega sodelovanja in podpora oblikovanju z dokazi podprtih politik nadzora nad osebnim in lahkim orožjem, in sicer s pomočjo:

—	regionalnih srečanj komisij za osebno in lahko orožje (dvakrat letno) v jugovzhodni Evropi s poudarkom na izmenjavi informacij in znanja ter standardizaciji politik nadzora nad orožjem;

—	regionalnih srečanj SEEFEN (dvakrat letno) s poudarkom na izmenjavi operativnih informacij in čezmejnem sodelovanju v boju proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem;

—	zagotavljanja tehničnega svetovanja in strokovnega znanja na zahtevo komisij za osebno in lahko orožje in SEEFEN, da bi spodbudili razvoj, zasnovo, sprejemanje in izvajanje zadevne politike;

—	podpore na zahtevo pri usklajevanju zakonodaje o nadzoru nad orožjem z ustreznimi spremembami zakonodaje EU o nadzoru nad orožjem in pri standardizaciji po vsej regiji jugovzhodne Evrope (2022‐2023);

—	podpore za zbiranje in analizo podatkov o osebnem in lahkem orožju na podlagi priporočil iz regionalnih raziskav na področju osebnega in lahkega orožja;

—	vzdrževanja platforme za spremljanje oboroženega nasilja in rednega objavljanja izsledkov spremljanja oboroženega nasilja v jugovzhodni Evropi, s čimer se omogoči prepoznavanje trendov;

—	nadaljnjega vključevanja vidika spola v oblikovanje politik nadzora nad osebnim in lahkim orožjem;

—	prenosa strokovnega znanja v Belorusijo in Ukrajino s spodbujanjem udeležbe na izbranih uradnih srečanjih in pri instrumentih za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem;

—	vzdrževanja spletne platforme za izmenjavo informacij in njenega izpopolnjevanjem z razvojem strokovnih produktov, relevantnih za zadevno politiko, ki se bodo zagotavljali na zahtevo.

Kazalniki rezultatov/izvajanja projekta:

—	organizacija do osmih regionalnih srečanj komisij za osebno in lahko orožje;

—	organizacija do osmih regionalnih srečanj SEEFEN (dvakrat letno) s poudarkom na mreženju in izmenjavi informacij med strokovnjaki za strelno orožje s področja kazenskega pregona;

—	izboljšanje zmogljivosti komisij za osebno in lahko orožje in članov SEEFEN prek ciljnih usposabljanj in zagotavljanja tehnične in svetovalne podpore;

—	omogočanje izmenjave informacij, prenosa znanja in standardizacije pristopov;

—	organizacija do desetih tematskih delavnic za upravičence v podporo pri usklajevanju zakonodaje s pravnim redom Unije in standardizaciji znotraj regije jugovzhodne Evrope;

—	zagotavljanje strokovnega znanja o posodobitvah zakonodaje in politik s ciljem uskladitve z regulativnim okvirom in standardi EU;

—	mesečno objavljanje izsledkov spremljanja trendov oboroženega nasilja v celotni regiji jugovzhodne Evrope;

—	zagotovitev zbiranja, analize in razpošiljanja podatkov s strani organov na podlagi priporočil iz raziskav na področju osebnega in lahkega orožja;

—	vključevanje vidika spola v oblikovanje politik o osebnem in lahkem orožju;

—	nadaljnji razvoj sistema registra orožja v Republiki Moldaviji;

—	spodbujanje izmenjave znanja in informacij z beloruskimi in ukrajinskimi organi.

3.2.   Nadaljnja podpora krepitvi zmogljivosti organov kazenskega pregona in mejnih organov na področju preprečevanja nedovoljene trgovine z orožjem in eksplozivi ter boja proti njej.

Cilj

Namen drugega sklopa je zagotoviti potrebno podporo za boj proti nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem z izboljšanimi procesi, opremo in usposabljanjem ciljnih institucij kazenskega pregona, v skladu s ciljem 3 časovnega načrta, v okviru katerega se poziva k bistvenemu zmanjšanju nedovoljenega pretoka strelnega orožja, streliva in eksplozivov do leta 2024.

Opis

Ta sklop bo podpiral krepitev zmogljivosti regionalnih organov za izvajanje preventivnih in represivnih dejavnosti, potrebnih za uspešno odkrivanje in preprečevanje trgovine s strelnim orožjem, strelivom in eksplozivi ter boj proti njej iz njihove jurisdikcije in prek nje. Evropska agenda za varnost je boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem opredelila kot enega od prednostnih ukrepov. Pozvala je k pregledu pravnega okvira in okrepitvi boja proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem. Viri nedovoljene trgovine s strelnim orožjem in eksplozivi so raznovrstni, nadzor na zunanjih mejah ter policijsko in carinsko sodelovanje pa sta še naprej izrednega pomena, kot izhaja iz strategije EU zoper nedovoljeno strelno orožje, osebno in lahko orožje ter pripadajoče strelivo. Unija in njene države članice bodo na jugovzhodno evropski regionalni ravni pomagale pri krepitvi zmogljivosti kazenskega pregona, zato da bi odkrivali, prekinjali in preprečili tihotapske mreže ter preprečili, da bi teroristi in storilci kaznivih dejanj prišli do strelnega orožja na nedovoljenem trgu, med drugim z blokiranjem nedovoljenega financiranja in prevoza orožja, pa tudi s krepitvijo vloge mejne policije ter carinskih in pristaniških organov. Zaradi čezmejne narave trgovine z orožjem je zlasti pomembno, da se podprejo tudi sosednje države.

Na enak način celovit pristop k boju proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem, pomembnimi sestavnimi deli, strelivom in eksplozivi ter nedovoljenemu pretoku le-tega na Zahodnem Balkanu temelji na več dejavnikih, med katerimi je ena od osrednjih zahtev okrepljen čezmejni nadzor. Učinkovite mejne kontrole ne služijo le odvračanju od kaznivih dejanj v vseh njihovih vidikih, ampak tudi krepitvi zaupanja. Dosleden in učinkovit nadzor meje je osnova vsakega dolgoročnega programa nacionalne in regionalne varnosti. Predhodna ocena zmogljivosti mejnih služb posameznih jurisdikcij je bila izvedena v skladu s Sklepom Sveta (SZVP) 2016/2356, njen poudarek pa je bil predvsem na upravnih in tehničnih zmogljivostih mejne policije. Za učinkovito zajezitev čezmejne trgovine z orožjem, strelivom in eksplozivi je treba okrepiti splošne zmogljivosti. Ta predhodna ocena je pokazala zlasti pomanjkanje ciljnega usposabljanja s področja odkrivanja strelnega orožja na meji, razen za BiH: službe mejne policije so slabo opremljene za odkrivanje na mejnih prehodih in na zeleni meji. Poleg tega, ker se orožje pogosteje izdeluje iz novih materialov, jih ni mogoče odkriti s kovinskimi detektorji ali s psi, ki so usposobljeni, da zavohajo smodnik.

Osrednji poudarek pomoči v okviru tega sklopa bo na razvoju standardnih operativnih postopkov (SOP) ter naročanju opreme za mejne službe in kriminalistično policijo za zajezitev trgovine s strelnim orožjem in nezakonite posesti le-tega. Poleg tega bodo potekali tematska usposabljanja na ravni jurisdikcij in regionalne delavnice. Predlagane dejavnosti bodo dopolnjevale delo mreže SEEFEN in se bodo tesno usklajevale z drugimi trenutnimi ukrepi, ki jih podpira Unija v jugovzhodni Evropi, predvsem s ciklom politike EU proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala, zlasti pa z operativnimi akcijskimi načrti platforme EMPACT za strelno orožje ter dejavnostmi Europola, Frontexa in Interpola.

To bo doseženo:

—	z zagotavljanjem opreme in usposabljanja za mejno upravo pri preprečevanju nedovoljene trgovine z orožjem v podporo organom mejne policije v Albaniji, na Kosovu (*3) *, v Črni gori, Srbiji in Republiki Severni Makedoniji;

—	z zagotavljanjem opreme in usposabljanja za kriminalistične policijo pri preprečevanju nedovoljene trgovine z orožjem v podporo organom kriminalistične policije v Albaniji, BiH, na Kosovu (*3), v Črni gori, Srbiji in Republiki Severni Makedoniji.

Kazalniki rezultatov/izvajanja projekta:

—	vzpostavitev največ šest SOP na posamezno mejno službo;

—	nabavljena oprema za zajezitev nedovoljene trgovine z orožjem in zagotovljeno usposabljanje za uporabo opreme;

—	organizacija največ šestih tematskih usposabljanj na posamezno mejno službo;

—	organizacija največ štirih regionalnih delavnic za mejne službe;

—	vzpostavitev največ šest SOP za kriminalistično policijo na posamezno jurisdikcijo;

—	zagotovljena oprema za kriminalistično policijo in usposabljanje za uporabo opreme;

—	organizacija največ šestih tematskih usposabljanj za kriminalistično policijo na posamezno jurisdikcijo;

—	organizacija največ štirih regionalnih delavnic za organizirano kriminalistično policijo.

3.3.   Izboljšanje zmogljivosti za fizično zaščito in upravljanje zalog z nadgradnjo varnosti infrastrukture, zmanjšanjem presežkov in usposabljanjem

Cilj

Zmanjšati tveganje širjenja s krepitvijo varnosti zalog orožja in streliva ter zmanjšanjem presežka zalog osebnega in lahkega orožja.

Opis

Cilj tretjega sklopa je podpora organom za notranje zadeve in policijskim organom zaradi nadaljnjega izboljšanja varnostne infrastrukture in standardnih operativnih postopkov za prednostna skladiščna mesta, ki še vedno predstavljajo veliko tveganje za krajo ter nezakonito širjenje osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva. Ta sklop temelji na Sklepu Sveta (SZVP) 2016/2356 ter je skladen s ciljem 7 časovnega načrta, katerega namen je bistveno zmanjšati možnost širjenja in preusmerjanja strelnega orožja, streliva in eksplozivov, in ciljem 6, katerega namen je sistematično zmanjšati količino odvečnega osebnega in lahkega orožja ter streliva, kar je zaseženo, pa uničiti. SEESAC uspešno uporablja dvodelni pristop: (1) izboljšanje varnosti skladiščnih mest in (2) krepitev usposobljenosti osebja zadolženega za upravljanje zalog, kar je bistveno izboljšalo varnostne določbe in zmanjšalo tveganje neželenega širjenja zalog osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva. V skladu s celovitim pristopom k fizični zaščiti in upravljanju zalog osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva je ta pristop še razširil, tako da ga je združil z zmanjšanjem presežka in s tem še zmanjšal tveganje širjenja.

Projekt bo z zagotavljanjem dodatne posebne tehnične in infrastrukturne pomoči v skladu z mednarodnimi najboljšimi praksami in standardi še naprej izboljševal varnost skladišč orožja in streliva v jugovzhodni Evropi. Čeprav se je na podlagi Sklepa Sveta 2013/730/SZVP varnost v vojaških skladiščnih mestih bistveno povečala, je SEESAC opredelil zaloge policije in organov za notranje zadeve kot skrb zbujajoče zaradi pomanjkanja zmogljivosti za varovanje, neustrezne usposobljenosti za evidentiranje in upravljanje zalog ter kompleksnejših sistemov, ki zajemajo formacijsko orožje in zaseženo strelno orožje. Podpora za večjo varnost zalog osebnega in lahkega orožja in prostorov policije/organov za notranje zadeve z dokazi bo zagotovljena z nadgradnjami infrastrukture. Prednost imajo prostori z dokazi na lokalnih policijskih postajah, saj obstaja potencialna nevarnost za preusmerjanje, pa tudi za javno varnost, saj se več nevarnih materialov hrani skupaj v slabih pogojih skladiščenja. Zagotovljena bo tudi podpora za zmanjšanje presežnega ali zaseženega osebnega in lahkega orožja in streliva, s čimer se bo še zmanjšalo tveganje za njihovo nedovoljeno širjenje.

Glavne načrtovane dejavnosti:

—	podpora za večjo varnost zalog osebnega in lahkega orožja in prostorov policije/organov za notranje zadeve z dokazi z nadgradnjami infrastrukture.

—	podpora za uničenje presežnega in/ali zaseženega osebnega in lahkega orožja;

—	organiziranje regionalnih tematskih delavnic na področju upravljanja zalog orožja in streliva;

—	krepitev zmogljivosti ustreznih državnih institucij za vzpostavitev sistemov inšpekcijskih pregledov.

Kazalniki rezultatov/izvajanja projekta:

—	poveča se varnost enega skladiščnega mesta v skladu z mednarodnimi standardi in najboljšimi praksami;

—	poveča se varnost do 18 prostorov z dokazi;

—	uničenih je skupno do 12 000 kosov konvencionalnega orožja;

—	uničenih je skupno do 22 000 kosov streliva;

—	organizirane so do tri tematske delavnice.

4.   Upravičenci

Neposredni upravičenci projekta bodo institucije, ki so pristojne za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem v jugovzhodni Evropi. Koristi od izmenjave informacij in souporabe znanja bodo imeli organi za notranje zadeve, službe policije, mejni policisti, kriminalisti, tožilci in carinski organi Republike Albanije, BiH, Kosova (*4), Republike Moldavije, Črne gore, Republike Srbije in Republike Severne Makedonije, kar bo prek regionalnega sodelovanja, razvoja zmogljivosti, izboljšanih postopkov in zagotavljanja namenske specializirane opreme, potrebne za politični, operativni in tehnični napredek pri nadzoru nad osebnim in lahkim orožjem, omogočilo standardizacijo. In končno, koristi od usposabljanja in izmenjave informacij ter regionalnega sodelovanja bodo imele komisije za osebno in lahko orožje in druge institucije, pristojne za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem v jugovzhodni Evropi. Koristi od boljšega razumevanja grožnje nedovoljene trgovine s strelnim orožjem in od ciljnega prenosa znanja pa bodo imele tudi ključne institucije, zadolžene za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem v Belorusiji in Ukrajini.

Predlagane dejavnosti so popolnoma skladne z nacionalnimi prednostnimi nalogami v zvezi z nadzorom nad osebnim in lahkim orožjem in s časovnim načrtom; potrdili so jih tudi ustrezni nacionalni organi za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem, s čimer so izkazali svojo podporo in zavezanost doseganju rezultatov projekta.

Koristi od projekta bo imela tudi splošna populacija držav jugovzhodne in vzhodne Evrope ter Unije, ki je izpostavljeno tveganju zaradi splošnega širjenja osebnega in lahkega orožja, saj se bo to tveganje zmanjšalo.

5.   Prepoznavnost Unije

SEESAC bo sprejel vse ustrezne ukrepe za seznanitev javnosti z dejstvom, da je zadevno dejavnost financirala Unija. Ti ukrepi se bodo izvajali v skladu s Priročnikom Komisije o komunikaciji in prepoznavnosti v okviru zunanjega delovanja Evropske unije. SEESAC bo tako zagotovil prepoznavnost prispevka Unije z ustreznim znamčenjem in obveščanjem javnosti, pri čemer bo izpostavljena vloga Unije ob zagotavljanju preglednosti njenih ukrepov in seznanjanju z razlogi za projekt, pa tudi s podporo Unije projektu in rezultatom te podpore. Na gradivu, pripravljenem v okviru projekta, bo na vidnem mestu prikazana zastava EU v skladu s smernicami Unije za ustrezno uporabo in prikaz zastave.

Ker so načrtovane dejavnosti zelo različnega obsega in narave, se bodo uporabila najrazličnejša promocijska orodja, med drugim tradicionalni mediji, spletišča, družbeni mediji ter informacijsko in promocijsko gradivo, vključno z infografikami, brošurami, glasili, sporočili za javnost in drugim, če je to primerno. Objave, javni dogodki, kampanje, oprema in gradbena dela, izvedeni na podlagi javnih naročil v okviru projekta, bodo ustrezno označeni. Da bi z ozaveščanjem različnih nacionalnih vlad in javnosti, mednarodne skupnosti ter lokalnih in mednarodnih medijev dosegli še večji učinek, bo vsaka ciljna skupina projekta nagovorjena v ustreznem jeziku. Poseben poudarek bo namenjen novim medijem in spletni prisotnosti.

6.   Trajanje

Na podlagi izkušenj z izvajanjem sklepov Sveta 2013/730/SZVP, (SZVP) 2016/2356 in (SZVP) 2018/1788 ter ob upoštevanju regionalne razsežnosti projekta, števila upravičencev, pa tudi števila in kompleksnosti načrtovanih dejavnosti, je časovni okvir za izvajanje 48 mesecev.

7.   Splošna struktura

Za tehnično izvedbo tega ukrepa je pristojen UNDP, ki deluje v imenu SEESAC, tj. regionalne pobude, ki deluje pod mandatom UNDP in Sveta za regionalno sodelovanje, naslednika Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo. SEESAC je izvršni organ v okviru Regionalnega načrta za izvajanje in kot tak deluje kot kontaktna točka za vse dejavnosti, povezane z osebnim in lahkim orožjem v regiji jugovzhodne Evrope, tudi z olajševanjem usklajevanja izvajanja časovnega načrta.

UNDP, ki deluje v imenu SEESAC, bo v celoti odgovoren za izvajanje dejavnosti projekta, pa tudi za izvedbo samega projekta. Projekt bo trajal štiri leta (48 mesecev).

8.   Partnerji

SEESAC bo neposredno izvajal ukrep v tesnem sodelovanju s komisijami za osebno in lahko orožje ter z organi za notranje zadeve in službami policije Albanije, BiH, Kosova (*5), Republike Moldavije, Črne gore, Republike Srbije in Republike Severne Makedonije, pa tudi z ustreznimi institucijami v Belorusiji in Ukrajini. Pri tem bodo tesno sodelovale tudi druge institucije, skladno z določenim celostnim pristopom, ki vključuje več deležnikov, k nadzoru nad osebnim in lahkim orožjem.

---

(1)  Sklep Sveta (SZVP) 2018/1788 z dne 19. novembra 2018 v podporo Centru jugovzhodne in vzhodne Evrope za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem (SEESAC) pri izvajanju regionalnega časovnega načrta za boj proti nedovoljeni trgovini z orožjem na Zahodnem Balkanu (UL L 293, 20.11.2018, str. 11).

(2)  Sklep Sveta 2010/179/SZVP z dne 11. marca 2010 v podporo dejavnostim SEESAC za nadzor nad oborožitvijo na Zahodnem Balkanu v okviru strategije EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju in trgovini z osebnim in lahkim orožjem (SALW) ter pripadajočim strelivom (UL L 80, 26.3.2010, str. 48).

(3)  Sklep Sveta 2013/730/SZVP z dne 9. decembra 2013 v podporo dejavnostim SEESAC za razorožitev in nadzor nad oborožitvijo v Jugovzhodni Evropi v okviru strategije EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva in trgovini z njim (UL L 332, 11.12.2013, str. 19).

(4)  Sklep Sveta (SZVP) 2016/2356 z dne 19. decembra 2016 v podporo dejavnostim SEESAC za razorožitev in nadzor nad oborožitvijo v Jugovzhodni Evropi v okviru strategije EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju in trgovini z osebnimi in lahkim orožjem in pripadajočim strelivom (UL L 348, 21.12.2016, str. 60).

(*1)  To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(5)  Sklep Sveta 2004/791/SZVP z dne 22. novembra 2004 o podaljšanju in spremembi Sklepa 2003/842/SZVP o izvajanju Skupnega ukrepa 2002/589/SZVP z namenom, da bi Evropska unija prispevala k boju proti destabilizirajočemu kopičenju in širjenju osebnega orožja in lahkega orožja v jugovzhodni Evropi (UL L 348, 24.11.2004, str. 46).

(*2)  To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(*3)  To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(*4)  To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(*5)  To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.