Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije sprejme na drugem ministrskem zasedanju v okviru Bonnskega sporazuma, je strinjati se s sprejetjem ministrske izjave in strateškega akcijskega načrta za izvajanje Bonnskega sporazuma (BASAP) za obdobje 2019–2025, ki je priložen navedeni izjavi, in ki sta priložena temu sklepu.

Manjše spremembe ministrske izjave in strateškega akcijskega načrta za izvajanje Bonnskega sporazuma (BASAP) za obdobje 2019–2025, ki je priložen izjavi, se smejo odobriti brez nadaljnjega sklepa Sveta.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

OSNUTEK ministrske izjave

Bonn, Nemčija, 11. oktober 2019

MINISTRI IN ČLAN EVROPSKE KOMISIJE, pristojni za obvladovanje onesnaževanja širšega Severnega morja in njegovih poti z nafto in drugimi škodljivimi snovmi, ki so se sestali 11. oktobra 2019 v Bonnu na drugem ministrskem zasedanju v okviru Bonnskega sporazuma, ki so mu prisostvovali medvladne organizacije in opazovalci iz sosednjih regij, smo –

OB PRIZNAVANJU 50 let uspešnega sodelovanja v okviru Bonnskega sporazuma ter PRIZNAVANJU skupne koristi nadaljnje krepitve našega sodelovanja za preprečevanje naključnega in nezakonitega onesnaževanja morja zaradi pomorskih dejavnosti v širšem Severnem morju in njegovih poteh ter pripravljenost in odzivanje nanj;

OB POZDRAVLJANJU pristopa Španije k Bonnskemu sporazumu in ponovne določitve cone odgovornosti med Francijo in Španijo, po kateri bo obseg pomorskega območja Bonnskega sporazuma vključeval Biskajski zaliv;

S CILJEM, da se okrepi zaščita našega obalnega in morskega okolja pred onesnaževanjem morja zaradi dejavnosti v širšem Severnem morju in njegovih poteh ter načina našega sodelovanja pri preprečevanju onesnaževanja ter pripravljenosti in odzivanju nanj;

OB UPOŠTEVANJU vloge Mednarodne pomorske organizacije (IMO) pri urejanju svetovnega ladijskega prometa za zaščito morskega okolja in zdravja ljudi, razvoja celostne pomorske politike za Evropsko unijo ter ustrezne zakonodaje EU (1) v zvezi z onesnaževanjem morja in nezgodami na morju;

OB NADALJNJEM usklajevanju nacionalnih prizadevanj na (pod)regionalni ravni v korist vseh in ob upoštevanju obveznosti pogodbenic glede poročanja;

OB UPORABI splošno sprejetih informacijskih sistemov, ki so opredeljeni kot standard v pristojnih mednarodnih organizacijah;

OB UPOŠTEVANJU stalne rasti pomorskega prometa in drugih pomorskih dejavnosti, kot sta izkoriščanje nafte in plina na morju, ter dejstva, da bodo tveganja kljub zmanjšanju števila ugotovljenih razlitij v zadnjih letih vedno prisotna –

SPREJELI naslednjo skupno izjavo:

1.	Imamo vizijo širšega Severnega morja in njegovih poti, ki niso onesnaženi zaradi nenamernega onesnaževanja, onesnaževanja, ki bi se mu bilo mogoče izogniti, in namernega onesnaževanja iz ladijskega prometa, naftnih in plinskih dejavnosti na morju ter drugih pomorskih dejavnosti.

2.	Pozdravljamo predpise Mednarodne pomorske organizacije, ki so privedli do zmanjšanja onesnaževanja morja. Vendar nenamerno in nezakonito onesnaževanje s snovmi, ki niso nafta, kljub najrazličnejšim ukrepom, sprejetim v zadnjih letih, še naprej znatno ogroža širše Severno morje in njegove poti.

3.	Povsem se zavedamo gospodarske in družbene vrednosti našega morskega in obalnega okolja ter priznavamo, da so stroški zadostnih virov za preprečevanje onesnaževanja morja ter pripravljenost in odzivanje nanj nizki v primerjavi s stroški sanacije po večjih nezgodah z onesnaženjem.

4.

Poudarjamo pomen učinkovitega preprečevanja izrednih razmer na morju ter pripravljenosti in odzivanja nanje. Ponovno potrjujemo svojo zavezanost aktivnemu sodelovanju v okviru Bonnskega sporazuma pri načrtovanju, usposabljanju in preskušanju delovanja sistemov za ukrepanje v izrednih razmerah, vključno z vajami za skupni operativni odziv. Priznavamo pomen celovitega evropskega sodelovanja prek Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) in v sodelovanju z Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA).

5.

Pozdravljamo uveljavljen sistem za zračni in satelitski nadzor ladijskega prometa, naftnih in plinskih dejavnosti na morju ter drugih pomorskih dejavnosti v širšem Severnem morju in njegovih poteh kot pomembno pomoč pri odkrivanju morebitnega onesnaževanja in odvračanju od nezakonitih izpustov na morju ter izvajanju naših zavez na podlagi konvencije MARPOL.

6.

Pozdravljamo nacionalno in regionalno uporabo sistemov daljinsko pilotiranega zrakoplova (RPAS), vzpostavljenih kot nove storitve za pomorski nadzor, spremljanje emisij v zrak iz pomorskega prometa in odzivanje na onesnaženje ter spodbujamo pogodbenice, naj si izmenjujejo znanje in izkušnje o svojih nacionalnih sistemih RPAS ter njihovi vlogi pri izvrševanju.

7.

Ponovno potrjujemo svojo zavezanost nadaljevanju nacionalnih letalskih programov in skupnih operacij, kot so usklajene razširjene operacije za nadzor nad onesnaževanjem zraka (CEPCO), ter pozdravljamo storitve satelitskih posnetkov, s katerimi ESMA prek službe CleanSeaNet prispeva k boljši pripravljenosti na onesnaževanje in njegovemu preprečevanju.

8.

Pozdravljamo razvoj in stalno posodabljanje priročnikov in kodeksov Bonnskega sporazuma, vključno s priročnikom za boj proti onesnaževanju in Kodeksom o videzu nafte v okviru Bonnskega sporazuma, ki zagotavljajo edinstvene vire informacij za dejavnosti preprečevanja onesnaževanja ter pripravljenosti in odzivanja nanj ter so bili globalno priznani v okviru Mednarodne konvencije o pripravljenosti, odzivanju in sodelovanju v primeru onesnaženja z nafto (OPRC) ter njenem protokolu o nevarnih in zdravju škodljivih snoveh (HNS).

9.

Ponovno potrjujemo svojo zavezanost vzdrževanju in posodabljanju načrtov skupnega odzivanja na nezgode na morju v okviru Bonnskega sporazuma (tj. načrtov DENGERNETH, MANCHEPLAN in NORBRIT ter štiristranskega načrta con), ki so pomembno orodje za začetek dejavnosti čezmejnega odzivanja takoj po nezgodi, ne glede na nacionalno cono odgovornosti, iz katere izvira razlitje.

10.

Ob priznavanju spreminjajočega se tveganja zaradi povečanega prevoza nevarnih in zdravju škodljivih snovi, večjih ladij, avtonomnih ladij, novih goriv, vztrajno velike gostote prometa, naftnih in plinskih dejavnosti na morju ter drugih pomorskih dejavnosti se zavedamo pomena ohranjanja ustreznega ravnovesja virov za zagotavljanje učinkovitih dejavnosti preprečevanja onesnaževanja v Severnem morju in njegovih poteh ter odzivanja nanj. Strinjamo se, da bi moral nadaljnji razvoj odzivnih zmogljivosti na območju Bonnskega sporazuma temeljiti na nacionalnih in skupnih ocenah tveganja.

11.

Ponovno potrjujemo svojo skupno zavezanost preprečevanju onesnaževanja morja, ki vpliva na kakovost zraka, s sodelovanjem in skupnim prispevkom k izvajanju in izvrševanju mednarodnih pravil in standardov glede onesnaževanja morja, s čimer se zagotavljajo tudi enaki konkurenčni pogoji za gospodarske subjekte. Ponovno poudarjamo uspeh izvajanja Direktive (EU) 2016/802 (2), ki izraža zahteve glede nizke vsebnosti žvepla za območja nadzora nad emisijami SOx (0,10 % največje vsebnosti žvepla od leta 2015), opozarjamo pa tudi na najnovejše zaveze Mednarodne pomorske organizacije glede zagotavljanja doslednega izvajanja globalne omejitve žvepla (0,50 % od leta 2020) na podlagi Priloge VI h konvenciji MARPOL. Usklajena in zanesljiva ureditev izvrševanja za te zahteve, vključno z območjem nadzora nad emisijami SOx v Severnem morju, skupaj z visoko stopnjo skladnosti ladij v EU, je privedla do znatnega zmanjšanja onesnaževanja z žveplovim dioksidom v obalnih regijah in mestih. Pozdravljamo razvoj naše skupne zaveze, da bomo skupaj prispevali k nadzoru nad izvrševanjem Priloge VI h konvenciji MARPOL, ter začetek veljavnosti Severnega morja kot območja nadzora nad emisijami NOx (dušikovih oksidov) (NECA) od leta 2021. Pogodbenice ohranijo pravico do proste izbire načina sodelovanja pri nadzornih ukrepih.

12.

Ugotavljamo, da določbe, kot je določitev Severnega morja kot posebnega območja na podlagi prilog I in V h konvenciji MARPOL, ne bodo učinkovite, če se ne bodo ustrezno izvrševale. V zvezi s tem pozdravljamo uspešno delo mreže preiskovalcev in tožilcev za Severno morje pri spodbujanju uveljavljanja pravil in standardov glede onesnaževanja ter se strinjamo z nadaljnjim sodelovanjem z zadevno mrežo pri izvrševanju vseh ustreznih prilog h konvenciji MARPOL.

13.

Ponovno potrjujemo našo zavezanost pravilnemu izvajanju in izvrševanju Direktive 2005/35/ES3 o kršitvah v zvezi z onesnaževanjem morja z ladij (kakor je bila spremenjena), zlasti kar zadeva sodelovanje pri spremljanju in izvrševanju, izpolnjevanje obveznosti glede poročanja in učinkovite kazni, vključno s kazenskimi sankcijami, za kršitve v zvezi z onesnaževanjem.

14.	Pozdravljamo sprejetje revidirane Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pristaniških sprejemnih zmogljivostih3 ter se zavezujemo k izmenjavi informacij in sodelovanju, da bi se preprečili nezakoniti izpusti odpadkov v morje.

15.

Pozdravljamo sprejetje novih ugotovitev Mednarodne pomorske organizacije v zvezi z „Vrednotenjem in uskladitvijo pravil in smernic o odvajanju tekočih odpadkov iz sistemov za čiščenje izpušnih plinov v vode, vključno s pogoji in območji“ kot pomembnega orodja za boljše razumevanje učinkov vode za pranje iz čistilnih naprav/sistemov za čiščenje izpušnih plinov na morsko okolje.

16.

Poudarjamo potrebo po usklajenih raziskovalnih in razvojnih programih, s katerimi bi se zagotovilo, da se ukrepi za boj proti onesnaževanju izvajajo z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami in opremo pri obravnavanju obstoječih in prihodnjih izzivov, saj se na primer v zvezi z uvedbo in povečano uporabo novih goriv, ki so zasnovana v skladu z vse strožjimi predpisi o emisijah, zdi, da so potrebne inovativne tehnike odzivanja. Ponovno potrjujemo, da so postopki odločanja podprti z najboljšim razpoložljivim znanjem, metodami in podpornimi orodji. Opozarjamo na opredelitev prednostnih nalog za raziskave in razvoj v okviru strateškega akcijskega načrta za izvajanje Bonnskega sporazuma za obdobje 2019–2025.

17.

Opozarjamo na razvoj celostnih pristopov k upravljanju morij in pomen krepitve našega sodelovanja z ustreznimi pomorskimi sektorji in organi, da bi se uveljavilo celostnejše upravljanje naših morij ter doseglo dobro okoljsko stanje morskih voda v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji EU (3).

18.	Pozdravljamo„Akcijski načrt Mednarodne pomorske organizacije za obravnavanje plastičnih morskih odpadkov z ladij“, katerega cilj je okrepiti obstoječe predpise ter s katerim se uvajajo novi podporni ukrepi za odpravo velike težave, ki jo morska plastika predstavlja v morskem okolju.

19.

Ponovno potrjujemo svojo zavezanost sodelovanju z drugimi pristojnimi mednarodnimi in regionalnimi organizacijami in organi, zlasti z Mednarodno pomorsko organizacijo (IMO), komisijo OSPAR in Komisijo za varstvo morskega okolja Baltika, Lizbonskim sporazumom, sporazumom iz Københavna, Regionalnim pomorskim centrom za pomoč pri onesnaženju Sredozemskega morja v izrednih primerih (REMPEC), Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Arktičnim svetom, da bi se izmenjale izkušnje in dobre prakse ter dosegli naši skupni cilji.

---

(1)  Norveška ni članica Evropske unije. Norveška prispeva na podlagi enakovredne nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU, ki jo zavezuje kot članico Evropskega gospodarskega prostora (EGP).

(2)  Poročilo Komisije o izvajanju in izpolnjevanju standardov žvepla za goriva za plovila iz Direktive (EU) 2016/802 (COM(2018) 188 final z dne 16. aprila 2018).

(3)  Norveška ni članica Evropske unije. Norveška prispeva na podlagi enakovredne nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU, ki jo zavezuje kot članico Evropskega gospodarskega prostora (EGP).

OSNUTEK strateškega akcijskega načrta za izvajanje Bonnskega sporazuma (BASAP)

za obdobje 2019–2025

Uvod

Osrednje dejavnosti na podlagi Bonnskega sporazuma so regionalno sodelovanje pri preprečevanju in boju proti onesnaževanju morja v širšem Severnem morju z ladij in naprav na morju; izvajanje nadzora kot pomoč pri odkrivanju onesnaževanja na morju in boju proti njemu; čiščenje po pomorskih nesrečah in kršitvah v zvezi z onesnaževanjem. To so dosežki, ki izhajajo iz petdesetletnega znanstvenega, tehničnega in operativnega dela v okviru Bonnskega sporazuma. Pogodbenice Bonnskega sporazuma s sodelovanjem ustvarjajo obsežno strokovno znanje glede obravnavanja groženj morskemu okolju ter so pripravljene na nove izzive ob sodelovanju pogodbenic in na sodelovanje z mednarodno skupnostjo.

Bonnski sporazum je najstarejši regionalni sporazum, ki so ga vlade sklenile za odzivanje na nezgode z onesnaženjem. Sporazum je mehanizem, s katerim države ob Severnem morju in Evropska unija sodelujejo, da si medsebojno pomagajo v boju proti onesnaževanju zaradi pomorskih nesreč in kroničnega onesnaževanja z ladij in naprav na morju na območju Severnega morja. Leta 1969 jo je podpisalo osem držav ob Severnem morju: Belgija, Danska, Nemčija, Francija, Nizozemska, Norveška, Švedska in Združeno kraljestvo, in sicer kmalu zatem, ko se je leta 1967 ob obali Cornwalla ponesrečil tanker za prevoz nafte „Torrey Canyon“, pri čemer se je razlilo 117 000 ton nafte v prvi večji nesreči z onesnaženjem, ki je prizadela Zahodno Evropo. Vendar se je Bonnski sporazum začel uporabljati šele konec 70. let prejšnjega stoletja po drugih dveh velikih nezgodah z onesnaženjem: po izbruhu na ploščadi „Ekofisk“ leta 1977 in nesreči tankerja za prevoz nafte „Amoco Cadiz“ leta 1978. Sporazum vse od takrat učinkovito deluje in je bil razširjen leta 1983, ko se je začel uporabljati tudi za druge škodljive snovi, in leta 1987, odkar zajema sodelovanje pri nadzoru. Nadalje je bil razširjen leta 2010, ko se je pridružila Irska, Sporazum pa je bil razširjen na irske vode ter z njimi povezane norveške vode in vode Združenega kraljestva.

Kljub splošnemu zmanjšanju števila nenamernih razlitij nafte v evropskih vodah v nerednih časovnih presledkih še vedno prihaja do večjih nenamernih razlitij nafte (tj. tistih, ki presegajo 20 000 ton). Čeprav so izpusti na kopnem največji vir nafte, ki se vsako leto vnese v ocean, so nenamerna razlitja nafte še vedno pomemben vir onesnaženja, ki predstavlja približno 10–15 % vse nafte, ki se vsako leto po vsem svetu vnese v ocean.

Namen akcijskega načrta za izvajanje Bonnskega sporazuma za obdobje 2019–2025 je olajšati izvajanje Bonnskega sporazuma, da bi se prispevalo k preprečevanju onesnaževanja morja na splošno in rešili prihodnji izzivi, kot so neizogibni premiki paradigme na trgih za energetiko in naravne vire, okoljski izzivi, ki so bili opredeljeni s Pariškim sporazumom leta 2015, in pritisk na morsko prostorsko načrtovanje, zaradi katerega lahko nastanejo druga tveganja na morju. Tisti, ki se odzivajo na razlitja nafte, morajo glede na ta razvoj dogodkov in izjemno zmanjšanje nenamernih razlitij nafte v evropskih vodah v zadnjih 30 letih pozornost, ki so jo namenjali nafti, razširiti na vse vrste onesnaževanja morja, ki jih je mogoče izmeriti in/ali očistiti. Ključni novi izziv za Bonnski sporazum, ugotovljen z analizo prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti (analizo SWOT), bo onesnaževanje zraka, ki vpliva na ekosisteme in zdravje državljanov na obalnih območjih z veliko gostoto prebivalstva (Priloga VI h konvenciji MARPOL).

Pogodbenice Akcijski načrt za izvajanje Bonnskega sporazuma za obdobje 2019–2025 izvajajo z:

—	nadzorovanjem svojih con odgovornosti zaradi groženj onesnaževanja morja in onesnaževanja povezanega zračnega prostora nad morjem, vključno z usklajevanjem zračnega in satelitskega nadzora;

—	medsebojnim opozarjanjem na take grožnje;

—	sprejetjem skupnih operativnih pristopov, tako da se lahko pogodbenice zanesejo druga na drugo, da bodo dosegle potrebne standarde preprečevanja in čiščenja;

—	sprejetjem skupnih in usklajenih operativnih pristopov za spremljanje skladnosti in izvrševanje Priloge VI h Konvenciji MARPOL;

—	medsebojnim podpiranjem (kadar so k temu pozvane) pri operacijah odzivanja;

—	izmenjavo raziskav in razvoja ter dobrih praks in

—	izvajanjem skupnih vaj.

Vizija

Vizija Bonnskega sporazuma je:

Čisto širše Severno morje brez nenamernega in nezakonitega onesnaževanja iz ladijskega prometa in drugih pomorskih dejavnosti

Širše Severno morje podpira raznolike in produktivne ekosisteme ter je ključnega pomena za vsakdanje življenje več milijonov ljudi. V delu širšega Severnega morja so nekatere najbolj obremenjene ladijske poti na svetu. Vizija Bonnskega sporazuma je zato čim bolj zmanjšati nevarnost onesnaževanja zaradi nenamernega in nezakonitega onesnaževanja z ladij in iz drugih pomorskih dejavnosti.

Za dosego vizije Bonnskega sporazuma so v njegovem okviru dogovorjeni naslednji strateški cilji:

(a)

opredelitev in obravnavanje nastajajočih vprašanj v pomorskem sektorju na splošno, ki vplivajo na morsko okolje v okviru področja uporabe Bonnskega sporazuma; opredelitev in vrednotenje nastajajočih priložnosti za zmanjšanje tveganj za morsko okolje na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik (BAT) in najboljših okoljskih praks (BEP); opredelitev in vrednotenje novih pristopov k spremljanju, da se zagotovi upoštevanje najboljših razpoložljivih tehnik in najboljših okoljskih praks; ustrezen odziv na novoopredeljena tveganja za morsko okolje ob upoštevanju priporočil delovne skupine za operativna, tehnična in znanstvena vprašanja v zvezi z dejavnostmi za preprečevanje onesnaževanja (OTSOPA) in popoln izkoristek projektov BE-AWARE I in II, da se opredelijo najučinkovitejši ukrepi za zmanjšanje tveganja in odzivanje v prihodnosti.

Strateški cilji

A.   Preprečevanje nezakonitega in nenamernega onesnaževanja s sodelovanjem in skupnim izvrševanjem mednarodnih pravil in standardov glede onesnaževanja morja, vključno s skladnostjo s prilogami h konvenciji MARPOL

Nenamerno in nezakonito onesnaževanje kljub najrazličnejšim ukrepom, sprejetim v zadnjih letih, še naprej precej ogroža širše Severno morje. Sodelovanje pri njihovem učinkovitem in uspešnem izvrševanju je glavno orodje pri varovanju morskega okolja.

Mednarodna pravila o onesnaževanju morja so določena v Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja z ladij iz leta 1973 (MARPOL), ki je bila posodobljena leta 1978. Konvencijo MARPOL je pripravila Mednarodna pomorska organizacija (IMO), njen namen pa je preprečevanje in največje možno zmanjšanje onesnaževanja z ladij – tako nenamernega kot tudi tistega pri rutinskih operacijah – z naslednjimi šestimi tehničnimi prilogami, ki zajemajo onesnaževanje morja (glej Prilogo I: Veljavna besedila prilog od I do VI h konvenciji MARPOL.

Priloga I – Pravila o preprečevanju onesnaževanja z nafto

Priloga II – Pravila o preprečevanju onesnaževanja z zdravju škodljivimi tekočimi snovmi v rinfuzi

Priloga III – Pravila o preprečevanju onesnaževanja s škodljivimi snovmi, ki se po morju prevažajo v pakirani obliki

Priloga IV – Pravila o preprečevanju onesnaževanja z ladijskimi odplakami

Priloga V – Pravila o preprečevanju onesnaževanja z odpadki z ladij

Priloga VI – Pravila o preprečevanju onesnaževanja zraka z ladij

Vzpostaviti je treba skupne in usklajene operativne pristope za spremljanje skladnosti, da se zagotovita enotno in dosledno izvajanje in izvrševanje prilog h konvenciji MARPOL, ter zlasti za izvajanje in izvrševanje območja nadzora nad emisijami v Severnem morju (ECA) na podlagi Priloge VI h konvenciji MARPOL za žveplo in dušikove okside, pa tudi zaradi začetka veljavnosti splošne mejne vrednosti žvepla leta 2020 za ladje, ki plujejo zunaj območij nadzora nad emisijami.

B.   Spodbujanje in vzpostavitev učinkovite pripravljenosti na izredne dogodke

C.   Organizacija optimalnih odzivnih zmogljivosti

Kljub vsem prizadevanjem za povečanje pomorske varnosti bo vedno obstajalo tveganje nezgod. Zaradi naraščajočih ravni pomorskega prevoza ter nevarnih in zdravju škodljivih tovorov se povečuje tveganje za morsko okolje. Pogodbenice so že vložile znatna sredstva v ustrezne odzivne zmogljivosti. Za nadaljnje izboljšanje učinkovitosti, tudi v finančnem smislu, bi moral nadaljnji razvoj odzivnih zmogljivosti temeljiti na ocenah tveganja, analizi vrzeli ter regionalnih in podregionalnih pristopih. Potrebni so usklajeni programi za raziskave in razvoj, da se zagotovi izvajanje ukrepov za boj proti onesnaževanju z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami in opremo.

Za dosego strateških ciljev Bonnskega sporazuma so v njegovem okviru dogovorjeni naslednji operativni cilji:

Operativni cilji:

Operativni cilji v zvezi s strateškim ciljem A (preprečevanje):

A.I	izvajanje ustreznega nadzora nad ladijskimi in pomorskimi dejavnostmi v širšem Severnem morju ter zagotovitev učinkovitega poročanja o ugotovitvah v conah odgovornosti iz Bonnskega sporazuma;

A.II	zagotavljanje najnovejših informacij vodstvu in letalskemu osebju o načrtovanju ter izvajanje letov za boj proti onesnaževanju znotraj območja Bonnskega sporazuma;

A.III

zagotavljanje skupnih operativnih pristopov pri spremljanju skladnosti s prilogami h konvenciji MARPOL;

A.IV	zagotavljanje učinkovitega zbiranja dokazov v primeru nezgod z onesnaženjem ter tesnega sodelovanja s preiskovalci in tožilci pri izvrševanju pravil in standardov glede onesnaževanja morja v širšem Severnem morju;

A.V	sporočanje in razširjanje informacij o preprečevanju nezakonitega in nenamernega onesnaževanja javnosti in na ravni strokovnjakov.

Cilji za izvajanje strateškega cilja B (pripravljenost):

B.I	vzpostavitev skupnega razumevanja načina, kako se je primerno odzvati na izredne razmere na morju, ter zagotovitev ozaveščenosti o nacionalnih sistemih in strategijah za odzivanje v nepredvidljivih razmerah;

B.II	ohranjanje ustrezne ravni usposabljanja osebja za odzivanje ter sodelovanja med enotami pogodbenic za boj proti onesnaževanju in spodbujanje pripravljenosti za učinkovite večnacionalne operacije za boj proti onesnaževanju;

B.III

zagotavljanje, da so ukrepi pogodbenic za odzivanje ustrezno oblikovani za zaščito morskega okolja in da so prednostne naloge določene na najustreznejši podlagi;

B.IV	sodelovanje z drugimi mednarodnimi in evropskimi organizacijami ter sosednjimi pomorskimi regijami, da se opredelijo sinergije in preprečijo podvajanja.

Cilji za izvajanje strateškega cilja C (odziv):

C.I	zagotavljanje, da pogodbenice jasno poznajo načine odzivanja drugih na nezgode, da se tako spodbuja razvoj dobre prakse;

C.II	ohranjanje in posodabljanje skupnih operativnih pristopov k nezgodam z onesnaženjem ter spodbujanje razvoja in skupnega razumevanja ustreznih strategij odzivanja;

C.III

spodbujanje usklajenih programov raziskav in razvoja o tehnologijah, opremi in drugih operativnih sredstvih za odzivanje;

C.IV	zagotavljanje ustrezne uravnoteženosti virov za dejavnosti odzivanja na podlagi podregionalnih ocen tveganja na celotnem območju severovzhodnega Atlantika.

Ukrepi

Da bi se dosegli navedeni vizija, strateški cilji in operativni cilji, so v strateškem akcijskem načrtu za izvajanje Bonnskega sporazuma določeni specifični izmerljivi ukrepi in realistični cilji za obdobje 2019–2025, ki bodo vodili in usmerjali prizadevanja pogodbenic. V njem je priznana potreba po vzdrževanju uveljavljenih sistemov in nadaljnjem izvajanju prizadevanj, potrebnih za nadaljevanje operativne narave Sporazuma. Hkrati so opredeljene možnosti okrepitve teh prizadevanj in razvoja novih usmeritev.

V okviru Bonnskega sporazuma so dogovorjeni naslednji ukrepi:

Ukrepi v zvezi s strateškim ciljem A (preprečevanje):

A.1	izvajanje letalskih in satelitskih nadzornih operacij, vključno z nacionalnimi leti, regionalnimi leti, leti „Tour d’Horizon“ ter leti v okviru operacij CEPCO/SuperCEPCO, za odkrivanje, preiskovanje in zbiranje dokazov ter spremljanje razlitja nafte in drugih škodljivih snovi;

A.2	vzdrževanje učinkovitega sistema standardnega poročanja in uporaba sistema za poročanje o ugotovljenem onesnaževanju pogodbenicam Bonnskega sporazuma in Komisiji v okviru Direktive 2005/35/ES o onesnaževanju z ladij ter Mednarodni pomorski organizaciji;

A.3

v sodelovanju z Evropsko agencijo za pomorsko varnost optimalna uporaba satelitskih posnetkov in odzivanje na najnovejša dogajanja na področju psevdosatelitov za velike višine (HAPS) in sistemov daljinsko pilotiranih zrakoplovov (RPAS), ki so na voljo državam ob širšem Severnem morju, ter vzpostavitev usklajenega sistema po celotnem širšem Severnem morju za izboljšanje odkrivanja nezgod z onesnaženjem;

A.4	krepitev sodelovanja pri odkrivanju kaznivih dejanj v zvezi s Prilogo V h konvenciji MARPOL in izvrševanja: V

A.5

krepitev sodelovanja pri odkrivanju kaznivih dejanj v zvezi s Prilogo VI h konvenciji MARPOL in izvrševanja, vključno prek obstoječe ureditve izvajanja pomorske inšpekcije, pa tudi uporaba naprednih usmerjenih orodij za spremljanje skladnosti in izmenjavo rezultatov ukrepov izvrševanja v skupnih informacijskih sistemih (npr. Thetis-EU);

A.6	vzdrževanje in posodabljanje priročnika za zračne operacije in atlasa kodeksa v okviru Bonnskega sporazuma o videzu nafte (BAOAC);

A.7	v sodelovanju z mrežo preiskovalcev in tožilcev za Severno morje (NSN) vzdrževanje in posodabljanje priročnika o kršitvah v zvezi z onesnaževanjem z nafto za Severno morje;

A.8	sodelovanje prek mreže OSINET pri opredelitvi razlitja nafte, vključno z interkalibracijo laboratorijev in nadaljnjim razvojem skupnih metod za opredelitev razlitja nafte;

A.9

krepitev sodelovanja s preiskovalci in tožilci: (a) do leta 2022 – v sodelovanju z mrežo preiskovalcev in tožilcev za Severno morje opredelitev možnosti za objavo obsodb za kazniva dejanja onesnaževanja morja; (b) do leta 2025 – v sodelovanju z mrežo preiskovalcev in tožilcev za Severno morje vzpostavitev postopkov, s katerimi se lahko evidence okoljske skladnosti ustreznih ladijskih družb in družb, ki upravljajo ladje, dajo na voljo javnosti;

A.10

sodelovanje z Mednarodno pomorsko organizacijo pri ugotavljanju, kako lahko Bonnski sporazum dodatno prispeva k skladnosti s Prilogo VI h konvenciji MARPOL ob upoštevanju najnovejšega razvoja dogodkov v Mednarodni pomorski organizaciji v zvezi z izvajanjem globalne omejitve žvepla leta 2020 (npr. okrepljena ureditev pomorske inšpekcije, pa tudi prepoved prevoza goriv, ki so namenjena za zgorevanje, z vsebnostjo žvepla, višjo od 0,50 %);

A.11	podpora postopku prek Odbora za varstvo morskega okolja (MEPC) v okviru Mednarodne pomorske organizacije (IMO) za pregled pogojev glede izpusta snovi z visoko viskoznostjo in strjenih snovi iz Priloge II h konvenciji MARPOL;

A.12	vzdrževanje in posodabljanje spletišča Bonnskega sporazuma ter razširjanje elektronskih publikacij (tj. priročnikov, vodnikov in poročil);

A.13	podpiranje/spodbujanje priporočil projektov BE-AWARE o preventivnih ukrepih.

Ukrepi v zvezi s strateškim ciljem B (pripravljenost):

B.1	vzdrževanje in posodabljanje poglavij priročnika za boj proti onesnaževanju v okviru Bonnskega sporazuma, da bo ustrezal potrebam;

B.2	spodbujanje izmenjave informacij o razbitinah, ki so morda vir onesnaževanja, in razvoja nacionalnih podatkovnih zbirk;

B.3	načrtovanje in izvajanje regionalnih in podregionalnih operativnih vaj in usposabljanja;

B.4	spodbujanje razvoja nacionalnih sistemov okoljskega svetovanja in povezanih izmenjav informacij;

B.5

vzdrževanje izmenjave informacij z drugimi regionalnimi in mednarodnimi organizacijami, zlasti z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite, Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA), dejavnostmi preprečevanja izrednih razmer ter dejavnostmi za pripravljenost in odzivanje nanje (Arktični svet), Komisijo za varstvo morskega okolja območja Baltiškega morja (HELCOM), Mednarodno pomorsko organizacijo (IMO), komisijo OSPAR, Lizbonskim sporazumom in Regionalnim pomorskim centrom za pomoč pri onesnaženju Sredozemskega morja v izrednih primerih (REMPEC) z udeležbo na srečanjih sekretariatov, in po potrebi okrepitev sodelovanja s temi organizacijami, na primer v zvezi s skupno pripravo priročnika za odziv na nevarne in zdravju škodljive snovi;

B.6	krepitev sodelovanja s komisijo OSPAR in drugimi mednarodnimi organizacijami, vključenimi v zaščito morskega okolja pred onesnaževanjem in napravami na morju;

B.7	razvoj strategije za nevarne in zdravju škodljive snovi za sodelovanje z drugimi mednarodnimi organizacijami, na primer HELCOM/EMSA/CTG pri izvajanju načel konvencije OPRC o nevarnih in zdravju škodljivih snoveh (HNS);

B.8	sodelovanje z Mednarodno pomorsko organizacijo pri ugotavljanju, kako lahko Bonnski sporazum nadalje prispeva h krepitvi izvajanja mednarodnega protokola OPRC-HNS;

B.9	nadaljnji razvoj odzivne zmogljivosti na podlagi analize tveganja za okolje zaradi dohajanja spreminjajočega se pomorskega tveganja.

Ukrepi v zvezi s strateškim ciljem C (odziv):

C.1	vzdrževanje sistema poročanja o nezgodah z onesnaženjem in opredelitev pridobljenih izkušenj;

C.2	vzdrževanje in posodabljanje načrtov skupnega odzivanja na nezgode na morju (načrtov DENGERNETH in MANCHEPLAN, štiristranskega načrta con, načrta NORBRIT [načrta za Biskajski zaliv]);

C.3	krepitev razvoja skupnih pristopov k ravnanju s prostoživečimi vrstami, vključno z opredelitvijo dobre prakse in obveščanjem javnosti o dejavnostih ravnanja s prostoživečimi vrstami;

C.4	izmenjava izkušenj, opredeljenih in pridobljenih pri odzivanju na onesnaževanje v poljih vetrnic na morju;

C.5	spodbujanje povezav in usklajevanja z odzivanjem na obali;

C.6

spodbujanje raziskav in razvoja ter izmenjave informacij o tehnologijah, opremi in drugih operativnih sredstvih za odzivanje, zlasti o integriranih nadzornih senzorjih, tehnologiji za odzivanje na nesreče ponoči, ob slabi vidljivosti in v slabih vremenskih razmerah, o odkrivanju in reševanju zabojnikov, izgubljenih na morju, o hudih nesrečah z nafto in kemikalijami ter o nesrečah, ki vključujejo goriva novih generacij;

C.7	spodbujanje raziskav na področju skupnih raziskovalnih prednostnih nalog: razvoj skupnega predloga o raziskavah o gorivih nove generacije do obdobja 2019–2022;

C.8	spodbujanje izmenjav informacij o nacionalnih sistemih ocene tveganja, vključno z vleko v nujnih primerih.

Dodatek 1

Naloge 1–18 v zvezi s strateškim ciljem A (preprečevanje):

Naloga	Strateški ukrep	Opis	Rok	Vodstvo	Napredek	Status
1	A.1	Izvajanje letalskih in satelitskih nadzornih operacij, vključno z nacionalnimi leti, regionalnimi leti, leti „Tour d’Horizon“ ter leti v okviru operacij CEPCO/SuperCEPCO, za odkrivanje, preiskovanje in zbiranje dokazov ter spremljanje razlitja nafte in drugih škodljivih snovi, ob upoštevanju strateških potreb po nadzoru.	Dejavnost se izvede po potrebi	Pogodbenice in sek.		Se izvaja
2	A.1	Vzdrževanje pokritosti in učinkovitosti zračnega nadzora in strateška analiza potreb po nadzoru, med drugim na podlagi vrednotenja obstoječih naborov podatkov o ugotovljenem onesnaženju z nafto in drugimi snovmi.		Pogodbenice	CleanSeaNet – EMSA Ribištvo – agencija EU EFCA NL – vodja projektov in pogodbenice NL pripravi osnutek in ga razpošlje vodjem delegacij BE – Priloga VI h konvenciji MARPOL
3	A.3 A.4 A.5	Proučitev priprave minimalnih priporočil o nadzornih operacijah na območju Bonnskega sporazuma in pričakovanih rezultatih (Priloga VI h konvenciji MARPOL, sistemi daljinsko pilotiranega zrakoplova).		EU (za možnosti poenostavitve pomorskega nadzora, npr. za ribištvo in onesnaževanje) BE – sovodenje (Priloga VI) EU – brezpilotni zrakoplovi	Prve razprave v zvezi s Prilogo VI h konvenciji MARPOL so se začele na 19. srečanju OTSOPA. EMSA je začela z operativno storitvijo sistema daljinsko pilotiranega zrakoplova.	Se izvaja
4	A.2	Vzdrževanje učinkovitega standarda spremljanja in poročanja z uporabo ustreznega sistema za poročanje o ugotovljenem onesnaženju pogodbenicam Bonnskega sporazuma.	Dejavnosti se izvedejo po potrebi	Pogodbenice		Se izvaja
5	A.3	V sodelovanju z Evropsko agencijo za pomorsko varnost optimalna uporaba satelitskih posnetkov, npr. prek službe CleanSeaNet, da bi se ukrepalo ob prvem opozorilu o odkritju morebitnega onesnaženja z zračnim nadzorom. in	Dejavnosti se izvedejo po potrebi	Pogodbenice		Se izvaja
6	A.3	Poročanje o najnovejših dogajanjih na področju psevdosatelitov za velike višine (HAPS) in sistemov daljinsko pilotiranega zrakoplova (RPAS) ter odzivanje nanje.	Dejavnosti se izvedejo po potrebi	Pogodbenice	EU/EMSA – HAPS in RPAS	Se izvaja
8	A.13	Podpiranje/spodbujanje izvajanja shem ločene plovbe in opozarjanje organov, pristojnih za ukrepe za zmanjševanje tveganj, na druga priporočila projekta BE-AWARE v zvezi s sistemom za nadzor plovbe, sistemom samodejnega prepoznavanja (AIS) na poljih vetrnih elektrarn in e-navigacijo.	Se izvaja	Pogodbenice	IE, NO in NL so organizirale delavnice.	Za izvajanje so pristojne različne nacionalne službe.
9	A.6 B.I	Vzdrževanje in posodabljanje priročnika za zračne operacije.	Vsako leto na srečanju OTSOPA	NO in pogodbenice		Se izvaja
10	A.6 B.I	Vzdrževanje spletne različice Kodeksa o videzu nafte v okviru Bonnskega sporazuma, vključno z atlasom slik, za letalsko osebje in strokovnjake, v okviru prenove spletišča Bonnskega sporazuma.	Dejavnosti se izvedejo po potrebi	FR in pogodbenice		Se izvaja
11	A.4 A.5 A.10	Krepitev in razširitev sodelovanja pri odkrivanju in ugotavljanju kaznivih dejanj v zvezi s prilogami h konvenciji MARPOL ter prispevek k izvrševanju in sodelovanje z IMO.	Se izvaja	Pogodbenice/mreža NSN/Sek.		Se izvaja
12	A.5 A.10	Proučitev razvoja skupne tehnične strategije in operativnega pristopa za spremljanje skladnosti za NOx in SOx.		BE, DK (še ni potrjeno), FR NL? EMSA (še ni potrjeno)		Novo
13	A.7 A.9	Krepitev sodelovanja z mrežo preiskovalcev in tožilcev za Severno morje (NSN) ter skupno: (a) vzdrževanje in posodabljanje priročnika o kršitvah v zvezi z onesnaževanjem z nafto za Severno morje; (b) organiziranje delavnic za teme v skupnem interesu; (c) pomoč, kadar je potrebno, pri objavi obsodb in vzpostavitvi evidenc okoljske skladnosti ladijskih družb.		NL/Sek.	Morebitne teme za seminarje v obdobju 2019–2025: nevarne in zdravju škodljive snovi morski odpadki	Se izvaja
14	A.8	Nadaljevanje dejavnosti mreže OSINET, da se: (a) izboljšajo znanje in izkušnje ustreznih laboratorijev v zvezi s forenziko razlitij nafte, tudi prek interkalibracije, ter in (b) vzdržujejo/pripravijo posodobljeni analitični postopki in referenčne metode, tudi za vzorčenje nafte na morju.		DE/OSINET		Se izvaja
15	A.12 B.1	Vzdrževanje in posodabljanje spletišča Bonnskega sporazuma in razširjanje elektronskih publikacij (tj. priročnikov, vodnikov in poročil).	Dejavnost se izvede po potrebi	Sek./pogodbenice	Sekretariat prouči možnost ohranjanja vira odločitev/ukrepov.	Se izvaja
17	A.2	Pregled veljavnih priporočil glede obvestil in po potrebi izvedba potrebnih prilagoditev.	Dejavnost se izvede po potrebi	Pogodbenice		Novo
18	A.12	Izvajanje strategije Bonnskega sporazuma glede obveščanja.		Sek.		Se izvaja

Naloge 19–30 v zvezi s strateškim ciljem B (pripravljenost):

Naloga	Strateški ukrep	Opis	Rok	Vodstvo	Napredek	Status
19	B.1 A.12	Vzdrževanje in posodabljanje različnih poglavij priročnika za boj proti onesnaževanju v okviru Bonnskega sporazuma	Dejavnost se izvede po potrebi	Pogodbenice in sek.		Se izvaja
20	B.2	Nadaljnja izmenjava informacij o razbitinah, ki so morda vir onesnaževanja (metode za izpraznitev, ocena tveganja itd.).	Dejavnost se izvede po potrebi	Pogodbenice		Se izvaja
21	B.4 B.5	Povečanje pripravljenosti na prejem/ponujanje/tranzit mednarodne pomoči z uporabo smernic EU o podpori države gostiteljice.	Se izvaja	Pogodbenice in EU		Se izvaja
22	B.3	Načrtovanje in izvajanje regionalnih in podregionalnih operativnih vaj in usposabljanja ob upoštevanju strateških potreb.		Pogodbenice		Se izvaja
23	B.3	Načrtovanje in izvajanje regionalnih in podregionalnih operativnih vaj in usposabljanja ob upoštevanju strateških potreb.		Pogodbenice		Se izvaja
24	B.3	Vzpostavitev sistema za postopne skupne vaje za preskušanje in urjenje sodelovanja pri boju proti razlitjem.	Se izvaja	dk	DK ima vojaško strokovno znanje, ki ga uporablja za zagotavljanje podpore vajam.
25	B.4	Spodbujanje razvoja nacionalnih sistemov okoljskega svetovanja in povezanih izmenjav informacij. Proučitev vzpostavitve sredstev za delo na podlagi sodelovanja (podregionalno)	OTSOPA 2020	UK		Se izvaja
26	B.5 B.7 B.8	Krepitev sodelovanja s centrom REMPEC in komisijo HELCOM pri pripravi skupnega priročnika za odziv na nevarne in zdravju škodljive snovi.		Sek., FR		Novo
27	B.6	Krepitev sodelovanja s komisijo OSPAR, regionalnimi sporazumi in drugimi mednarodnimi organizacijami, vključenimi v zaščito morskega okolja pred onesnaževanjem iz ladijskega prometa, naftnih in plinskih dejavnosti na morju ter drugih pomorskih dejavnosti, ob upoštevanju obveznosti na podlagi okvirne direktive o morski strategiji in okvirne direktive o vodah (1).		Sek., BE in NL; pogodbenice (izmenjava informacij o izvajanju okvirne direktive o morski strategiji)	Sek. stopi v stik s komisijo OSPAR glede obveznosti D8 iz okvirne direktive o morski strategiji v zvezi s spremljanjem in oceno znatnega akutnega onesnaženja ter poroča na srečanju OTSOPA 2020. Bonn 19 preuči možnost vzajemne udeležbe odbora BA/komisije HELCOM na ključnih sestankih. Na zasedanju v Bonnu leta 2019 se prouči vzajemna udeležba BA/HELCOM na ključnih sestankih (glej akcijski načrt za izvajanje Bonnskega sporazuma za obdobje 2016–2019, točka A.3.3).	Novo
29	B.9	Analiza trendov projekta BE-AWARE 2030. Vrednotenje in spremljanje rezultatov.	Se izvaja	NL in pogodbenice		Novo
30	B.9	Izmenjava informacij/izkušenj glede vse večje velikosti plovil, energije iz obnovljivih virov, naftne in plinske industrije na morju, utekočinjenega zemeljskega plina in razširitve pristanišč, avtonomnih ladij in radioaktivnih snovi.		Pogodbenice		Novo

Naloge 31–40 v zvezi s strateškim ciljem C (odziv):

Naloga	Strateški ukrep	Opis	Rok	Vodstvo	Napredek	Status
31	C.1 C.4	Izmenjava informacij o izkušnjah, pridobljenih v zvezi z nezgodami, vključno na poljih vetrnih elektrarn, pribežališči in ravnanjem z odpadki po nezgodah z onesnaženjem.	OTSOPA BONN	Pogodbenice		Se izvaja
32	C.1 C.5	Vzdrževanje učinkovitega sistema POLREP za poročanje o nezgodah z onesnaženjem ter upravljanje zahtevkov za pomoč in ponujanja pomoči z uporabo skupnega komunikacijskega in informacijskega sistema Evropske komisije za primer nesreč (CECIS MP) onesnaženja morja.	Se izvaja	EU, NO, DK	Šestmesečni projekt z dvema delavnicama in devetimi državami	Se izvaja
33	C.2	Priprava, vzdrževanje in posodabljanje načrtov skupnega odzivanja na nezgode na morju (načrtov DENGERNETH (DE) in MANCHEPLAN (UK in FR), štiristranskega načrta con (BE), načrta NORBRIT (UK in NO), memoranduma o soglasju med UK in IE), [Biskajski zaliv].	Dejavnost se izvede po potrebi	Zadevna pogodbenica		Se izvaja
34	C.3	Vzdrževanje izmenjave informacij o nacionalnih sistemih ravnanja s prostoživečimi vrstami.	Se izvaja	– FR, SE in pogodbenice		Se izvaja
35	C.7 C.6	Spodbujanje in po možnosti izvedba raziskav in razvoja ter izmenjava informacij v zvezi z gorivi nove generacije.		NO + partnerji projekta	Predlog za razpis GD ECHO leta 2019	Se izvaja
36	C.7 C.6	Odzivi in pripravljenost v zvezi z gorivi nove generacije		NO + partnerji projekta	Na podlagi odziva pri nalogi št. 35
37	C.6	Izmenjava informacij o nezgodah z onesnaženjem in spodbujanje dodatnih raziskav v zvezi s temi nezgodami, vključno z : • nesrečami ponoči, ob slabi vidljivosti in v slabih vremenskih razmerah; • nesrečami, ki vključujejo hude nesreče z nafto in kemikalijami, po možnosti v okviru projektov, ki se financirajo z zunanjimi sredstvi; • tehnologijami, opremo in drugimi operativnimi sredstvi za odzivanje, zlasti integriranimi nadzornimi senzorji, modeliranjem premikanja naftnega madeža in orodji za podporo pri odločanju.		Pogodbenice		Se izvaja
39	C.6	Proučitev in razvoj predloga projekta za regionalno oceno tveganja za nevarne in zdravju škodljive snovi.		Pogodbenice in sek.		Se izvaja
40	C.6	Spodbujanje nadaljnjih raziskav nevarnih in zdravju škodljivih snovi, med drugim o tehnologijah za odzivanje na nevarne in zdravju škodljive snovi, preskušanja njihovih lastnosti in njihovega obnašanja v nestandardnih razmerah ter nadaljnjega razvoja naprednih orodij za podporo pri odločanju in njihove potrditve.		Pogodbenice		Se izvaja
41	C.8	Izmenjava informacij o nacionalnih sistemih ocene tveganja, vključno z vleko v nujnih primerih.	Dejavnosti se izvedejo po potrebi	Pogodbenice		Novo

---

(1)  Norveška ni članica Evropske unije. Norveška prispeva na podlagi enakovredne nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU, ki jo zavezuje kot članico Evropskega gospodarskega prostora (EGP).

PRILOGA I

Veljavna besedila konvencije MARPOL

Veljavna besedila prilog I do VI in Protokola 1 h konvenciji MARPOL.

Konvencija MARPOL vsebuje pravila, namenjena preprečevanju nenamernega onesnaževanja in onesnaževanja pri rutinskih operacijah, ki so podrobneje opredeljena v šestih tehničnih prilogah.

(b)   Priloga I – Pravila o preprečevanju onesnaževanja z nafto

Spremembe Priloge I – začetek veljavnosti 1. marec 2018 – resolucija MEPC.276(70)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe obrazca B Dodatka k mednarodnemu spričevalu o preprečevanju onesnaževanja z nafto)

Spremembe Priloge I – začetek veljavnosti 1. januar 2017 – resolucija MEPC.266(68)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe pravila št. 12 – cisterne za ostanke nafte (usedline))

Spremembe Priloge I – začetek veljavnosti 1. januar 2017 – resolucija MEPC.265(68)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe prilog I, II, IV in V h konvenciji MARPOL, da bi uporaba določb polarnega kodeksa, povezanih z okoljem, postala obvezna)

Sprememba Priloge I h konvenciji MARPOL – začetek veljavnosti 1. marec 2016 – resolucija MEPC.256(67)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe pravila št. 43 – posebne zahteve za uporabo ali prevoz nafte na območju Antarktike)

Spremembe Priloge I – začetek veljavnosti 1. januar 2016 – resolucija MEPC.248(66)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe Priloge 1 h konvenciji MARPOL, obvezne zahteve glede prevoza za instrument za stabilnost) – MEPC 66/21/Corr.1

Spremembe Priloge I – začetek veljavnosti 1. januar 2016 – resolucija MEPC.246(66)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe prilog I, II, III, IV in V h konvenciji MARPOL, da bi uporaba Kodeksa III postala obvezna)

Spremembe Priloge I – začetek veljavnosti 1. januar 2015 – resolucija MEPC.238(65)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe prilog I in II h konvenciji MARPOL, da bi Kodeks o priznanih organizacijah postal obvezen)

Spremembe Priloge I – začetek veljavnosti 1. oktober 2014 – resolucija MEPC.235(65)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe obrazcev A in B dodatkov k mednarodnemu spričevalu o preprečevanju onesnaževanja z nafto na podlagi Priloge I h konvenciji MARPOL)

Spremembe Priloge I – začetek veljavnosti 1. avgust 2013 – resolucija MEPC.216(63)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (regionalne ureditve za pristaniške sprejemne zmogljivosti na podlagi prilog I, II, IV in V h konvenciji MARPOL)

Spremembe Priloge I – začetek veljavnosti 1. avgust 2011 – resolucija MEPC.190(60)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1997 za spremembo Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (severnoameriško območje nadzora nad emisijami)

Spremembe Priloge I – začetek veljavnosti 1. avgust 2011 – resolucija MEPC.189(60)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (vključitev novega poglavja 9 v Prilogo I h konvenciji MARPOL)

Spremembe Priloge I – začetek veljavnosti 1. januar 2011 – resolucija MEPC.187(59)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe pravil št. 1, 12, 13, 17 in 38 Priloge I h konvenciji MARPOL, Dodatek k mednarodnemu spričevalu o preprečevanju onesnaževanja z nafto ter dela I in II knjige o oljih)

Spremembe Priloge I – začetek veljavnosti 1. januar 2011 – resolucija MEPC.186(59)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (vključitev novega poglavja 8 v Prilogo I h konvenciji MARPOL in posledične spremembe obrazca B Dodatka k mednarodnemu spričevalu o preprečevanju onesnaževanja z nafto)

Spremembe Priloge I – začetek veljavnosti 1. december 2008 – resolucija MEPC.164(56)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (sprejemne zmogljivosti zunaj posebnih območij in izpust odplak)

Spremembe Priloge I – začetek veljavnosti 1. avgust 2007 – resolucija MEPC.141(54)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe pravila št. 1, dodatek k pravilu št. 12A, posledične spremembe mednarodnega spričevala o preprečevanju onesnaževanja z nafto ter spremembe pravila št. 21 revidirane Priloge I h konvenciji MARPOL)

Besedilo Priloge I h konvenciji MARPOL – na dan 1. januarja 2007 – resolucija MEPC.117(52)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (revidirana Priloga I h konvenciji MARPOL)

(c)   Priloga II – Pravila o preprečevanju onesnaževanja z zdravju škodljivimi tekočimi snovmi v rinfuzi

Spremembe Priloge II h konvenciji MARPOL – začetek veljavnosti 1. september 2017 – resolucija MEPC.270(69)

Spremembe Priloge k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 k navedeni konvenciji (spremembe Priloge II h konvenciji MARPOL – revidirani postopek za vrednotenje tveganja GESAMP)

Spremembe Priloge II – začetek veljavnosti 1. januar 2017 – resolucija MEPC.265(68)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe prilog I, II, IV in V h konvenciji MARPOL, da bi uporaba določb polarnega kodeksa, povezanih z okoljem, postala obvezna)

Spremembe Priloge II – začetek veljavnosti 1. januar 2016 – resolucija MEPC.246(66)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe prilog I, II, III, IV in V h konvenciji MARPOL, da bi uporaba Kodeksa III postala obvezna)

Spremembe Priloge II – začetek veljavnosti 1. januar 2015 – resolucija MEPC.238(65)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe prilog I in II h konvenciji MARPOL, da bi Kodeks o priznanih organizacijah postal obvezen)

Spremembe Priloge II – začetek veljavnosti 1. avgust 2013 – resolucija MEPC.216(63)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (regionalne ureditve za pristaniške sprejemne zmogljivosti na podlagi prilog I, II, IV in V h konvenciji MARPOL)

Besedilo Priloge II h konvenciji MARPOL – na dan 1. januarja 2007 – resolucija MEPC.118(52) (kakor je bila spremenjena)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (revidirana Priloga II h konvenciji MARPOL)

Mednarodni kodeks za prevoz kemikalij v rinfuzi (IBC), ki je bil uveljavljen s pravilom št. 11 Priloge II – tankerji, zgrajeni 1. julija 1986 ali po tem datumu – resolucija MEPC.119(52)

Spremembe Mednarodnega kodeksa za gradnjo in opremo ladij, ki prevažajo nevarne kemikalije v rinfuzi (kodeks IBC)

Resolucija MEPC.225(64) spremembe poglavij 17, 18 in 19, ki so začele veljati 1. junija 2014

BLG.1/Circ.19 Proizvodi, ki so bili razvrščeni ali ponovno razvrščeni od sprejetja spremenjenega kodeksa IBC leta 2004

BLG.1 Circ.19/Corr.1 Proizvodi, ki so bili razvrščeni ali ponovno razvrščeni od sprejetja spremenjenega kodeksa IBC leta 2004

Kodeks za prevoz kemikalij v rinfuzi (BCH), ki je bil uveljavljen s pravilom št. 11 Priloge II – tankerji, zgrajeni pred 1. julijem 1986 – resolucija MEPC.144(54)

Spremembe Kodeksa za gradnjo in opremo ladij, ki prevažajo nevarne kemikalije v rinfuzi (kodeks BCH)

(d)   Priloga III – Pravila o preprečevanju onesnaževanja s škodljivimi snovmi, ki se po morju prevažajo v pakirani obliki

Sprememba Priloge III h konvenciji MARPOL – (sprememba dodatka o merilih za opredelitev pakiranih škodljivih snovi) začetek veljavnosti 1. marec 2016 – resolucija MEPC.257(67)

Sprememba Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973

Spremembe Priloge III – začetek veljavnosti 1. januar 2016 – resolucija MEPC.246(66)

Besedilo Priloge III h konvenciji MARPOL – na dan 1. januarja 2014 – resolucija MEPC.193(61)

Besedilo Priloge III h konvenciji MARPOL – na dan 1. januarja 2010 – resolucija MEPC.156(55)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe prilog I, II, III, IV in V h konvenciji MARPOL, da bi uporaba Kodeksa III postala obvezna)

(e)   Priloga IV – Pravila o preprečevanju onesnaževanja z ladijskimi odplakami

Spremembe Priloge IV – začetek veljavnosti 1. september 2017 – resolucija MEPC.274(69)

Spremembe Priloge k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 k navedeni konvenciji (spremembe Priloge IV h konvenciji MARPOL – posebno območje Baltskega morja in obrazec mednarodnega spričevala o preprečevanju onesnaževanja z odplakami)

Spremembe Priloge IV – začetek veljavnosti 1. januar 2017 – resolucija MEPC.265(68)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe prilog I, II, IV in V h konvenciji MARPOL, da bi uporaba določb polarnega kodeksa, povezanih z okoljem, postala obvezna)

Spremembe Priloge IV – začetek veljavnosti 1. januar 2016 – resolucija MEPC.246(66)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe prilog I, II, III, IV in V h konvenciji MARPOL, da bi uporaba Kodeksa III postala obvezna)

Spremembe Priloge IV – začetek veljavnosti 1. avgust 2013 – resolucija MEPC.216(63)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (regionalne ureditve za pristaniške sprejemne zmogljivosti na podlagi prilog I, II, IV in V h konvenciji MARPOL)

Spremembe Priloge IV – začetek veljavnosti 1. januar 2013 – resolucija MEPC.200(62)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (določbe o posebnem območju in določitev Baltskega morja kot posebnega območja na podlagi Priloge IV h konvenciji MARPOL)

MEPC 62/24/Corr.1 – vsebuje več popravkov resolucije MEPC.200(62)

Spremembe Priloge IV – začetek veljavnosti 1. december 2008 – resolucija MEPC.164(56)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (sprejemne zmogljivosti zunaj posebnih območij in izpust odplak)

Spremembe Priloge IV – začetek veljavnosti 1. avgust 2007 – resolucija MEPC.143(54)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (vključitev pravila št. 13 v Prilogo IV h konvenciji MARPOL)

Besedilo Priloge IV h konvenciji MARPOL – na dan 1. avgusta 2005 – resolucija MEPC.115(51)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (revidirana Priloga IV h konvenciji MARPOL)

(f)   Priloga V – Pravila o preprečevanju onesnaževanja z odpadki z ladij

Besedilo Priloge V h konvenciji MARPOL – na dan 31. decembra 1988

Spremembe Priloge V – začetek veljavnosti 1. marec 2018 – resolucija MEPC.277(70)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe Priloge V h konvenciji MARPOL – snovi, škodljive za morsko okolje, in obrazec dnevnika o ravnanju z odpadki)

Spremembe Priloge V – začetek veljavnosti 1. januar 2017 – resolucija MEPC.265(68)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe prilog I, II, IV in V h konvenciji MARPOL, da bi uporaba določb polarnega kodeksa, povezanih z okoljem, postala obvezna)

Spremembe Priloge V – začetek veljavnosti 1. januar 2016 – resolucija MEPC.246(66)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe prilog I, II, III, IV in V h konvenciji MARPOL, da bi uporaba Kodeksa III postala obvezna)

Spremembe Priloge V – začetek veljavnosti 1. avgust 2013 – resolucija MEPC.216(63)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (regionalne ureditve za pristaniške sprejemne zmogljivosti na podlagi prilog I, II, IV in V h konvenciji MARPOL)

Spremembe Priloge V – začetek veljavnosti 1. januar 2013 – resolucija MEPC.201(62)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (revidirana Priloga V h konvenciji MARPOL)

MEPC 62/24/Corr.1 – vsebuje več popravkov resolucije MEPC.201(62)

Spremembe Priloge V h konvenciji MARPOL – začetek veljavnosti 1. avgust 2005 – resolucija MEPC.116(51)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe Dodatka k Prilogi V h konvenciji MARPOL)

Spremembe Priloge V h konvenciji MARPOL – začetek veljavnosti 1. marec 2002 – resolucija MEPC.89(45)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe Priloge V h konvenciji MARPOL)

Spremembe Priloge V h konvenciji MARPOL – začetek veljavnosti 1. januar 1997 – resolucija MEPC.65(37)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1978 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe pravila št. 2 in novo pravilo št. 9 Priloge V)

(g)   Priloga VI – Pravila o preprečevanju onesnaževanja zraka z ladij

Spremembe Priloge VI – začetek veljavnosti 1. januar 2019 – resolucija MEPC.286(71)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1997 za spremembo Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 k navedeni konvenciji (da se uveljavi območje nadzora nad emisijami NOx v Baltskem in Severnem morju ter spremeni dobavnica za gorivo)

Spremembe Priloge VI – začetek veljavnosti 1. marec 2018 – resolucija MEPC.278(70)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1997 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (spremembe sistema zbiranja podatkov o porabi goriva ladij iz Priloge VI h konvenciji MARPOL)

Spremembe Priloge VI – začetek veljavnosti 1. september 2017 – resolucija MEPC.271(69)

Spremembe Priloge k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 k navedeni konvenciji (spremembe pravila št. 13 iz Priloge VI h konvenciji MARPOL – zahteve glede evidentiranja za operativno skladnost z območji nadzora nad emisijami Tier III NOx)

Spremembe Priloge VI h konvenciji MARPOL – začetek veljavnosti 1. marec 2016 – resolucija MEPC.258(67)

Sprememba Priloge k Protokolu iz leta 1997 za spremembo Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 k navedeni konvenciji (spremembe pravil št. 2 in 13 ter Dodatka k Mednarodnem spričevalu o preprečevanju onesnaževanja zraka)

Spremembe Priloge VI – začetek veljavnosti 1. januar 2016 – resolucija MEPC.247(66)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1997 za spremembo Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 k navedeni konvenciji (da bi uporaba Kodeksa III postala obvezna)

Spremembe Priloge VI – začetek veljavnosti 1. marec 2015 – resolucija MEPC.251(66)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1997 za spremembo Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 k navedeni konvenciji (spremembe pravil št. 2, 13, 19 in 20 ter Dodatka k mednarodnem spričevalu o preprečevanju onesnaževanja zraka na podlagi Priloge VI h konvenciji MARPOL in certifikacija motorjev na dve vrsti goriva na podlagi Tehničnega pravilnika NOx iz leta 2008)

Spremembe Priloge VI – začetek veljavnosti 1. avgust 2013 – resolucija MEPC.217(63)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1997 za spremembo Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 k navedeni konvenciji (regionalne ureditve za pristaniške sprejemne zmogljivosti na podlagi Priloge VI h konvenciji MARPOL in certifikacija ladijskih dizelskih motorjev, opremljenih s sistemi selektivne katalitične redukcije na podlagi Tehničnega pravilnika NOx iz leta 2008)

Spremembe Priloge VI – začetek veljavnosti 1. januar 2013 – resolucija MEPC.203(62)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1997 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (vključitev pravil o energijski učinkovitosti za ladje)

MEPC 62/24/Corr.1 – vsebuje več popravkov resolucije MEPC.203(62)

Spremembe Priloge VI – začetek veljavnosti 1. januar 2013 – resolucija MEPC.202(62)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1997 k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 (določitev območja nadzora nad emisijami v Karibskem morju)

MEPC 62/24/Corr.1 – vsebuje več popravkov resolucije MEPC.202(62)

Spremembe Priloge VI – začetek veljavnosti 1. februar 2012 – resolucija MEPC.194(61)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1997 za spremembo Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 k navedeni konvenciji (revidirani obrazec Dodatka k mednarodnem spričevalu o preprečevanju onesnaževanja zraka)

Spremembe Priloge I – začetek veljavnosti 1. avgust 2011 – resolucija MEPC.190(60)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1997 za spremembo Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 k navedeni konvenciji (severnoameriško območje nadzora nad emisijami)

Besedilo Priloge VI h konvenciji MARPOL – na dan 1. julija 2010 – resolucija MEPC.176(58)

Spremembe Priloge k Protokolu iz leta 1997 za spremembo Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 k navedeni konvenciji (revidirana Priloga VI h konvenciji MARPOL)