(1)

V skladu s členom 5(6) Uredbe (ES) št. 1060/2009 ima Komisija pooblastilo, da sprejme odločitev o enakovrednosti, kadar pravni in nadzorni okvir tretje države zagotavlja, da bonitetne agencije, ki imajo dovoljenje oziroma so registrirane v tej tretji državi, izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve iz navedene uredbe in v zvezi s katerimi se opravlja učinkovit nadzor in izvrševanje v tej tretji državi.

(2)

Namen te odločitve o enakovrednosti je omogočiti bonitetnim agencijam iz Mehike, da zaprosijo za certificiranje pri Evropskem organu za vrednostne papirje in trge (ESMA), če niso sistemsko pomembne za finančno stabilnost ali celovitost finančnih trgov ene ali več držav članic. Ta odločitev o enakovrednosti ESMA omogoča, da te bonitetne agencije vsako posebej ter odobri izvzetje iz nekaterih organizacijskih zahtev za bonitetne agencije, ki delujejo v Evropski uniji, vključno z zahtevo po fizični prisotnosti v Evropski uniji.

(3)

Da bi veljal za enakovrednega, mora pravni in nadzorni okvir tretje države izpolnjevati vsaj tri pogoje, določene v členu 5(6) Uredbe (ES) št. 1060/2009.

(4)

Komisija je 28. aprila 2014 sprejela Izvedbeni sklep 2014/247/EU (2), v katerem je ugotovila, da so navedeni trije pogoji izpolnjeni, in priznala mehiški pravni in nadzorni okvir za bonitetne agencije za enakovrednega zahtevam iz takrat veljavne Uredbe (ES) št. 1060/2009.

(5)

V skladu s prvim pogojem iz člena 5(6) Uredbe (ES) št. 1060/2009 morajo imeti bonitetne agencije v tretji državi dovoljenje oziroma morajo biti registrirane ter predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja. V skladu z mehiškim pravnim in nadzornim okvirom mora bonitetno agencijo pooblastiti in nadzorovati mehiška komisija za bančništvo in vrednostne papirje (Comisión Nacional Bancaria y de Valores – CNBV), da lahko posluje in opravlja storitve bonitetnega ocenjevanja. CNBV ima pooblastilo za preiskavo vseh dejanj ali zadev, ki bi lahko predstavljale kršenje zakona. Pooblaščena je tudi, da zahteva vse vrste informacij in dokumentov, izvaja inšpekcijske preglede na kraju samem ter pozove k sodelovanju katero koli osebo, ki bi lahko prispevala k preiskavi. Bonitetnim agencijam se lahko trajno ali začasno prepove opravljanje dejavnosti, se jih začasno suspendira ali se jim odvzame dovoljenje. CNBV ima pooblastilo za nalaganje upravnih kazni. CNBV izvaja letne preglede skladnosti registriranih bonitetnih agencij s predpisi in po potrebi naloži sankcije. Sporazum o sodelovanju, sklenjen med ESMA in CNBV, določa izmenjavo informacij v zvezi z ukrepi izvrševanja in nadzora, sprejetimi zoper čezmejne bonitetne agencije.

(6)

V skladu z drugim pogojem iz člena 5(6) Uredbe (ES) št. 1060/2009 morajo za bonitetne agencije v tretji državi veljati pravno zavezujoča pravila, ki so enaka pravilom iz členov 6 do 12 Uredbe (ES) št. 1060/2009 in Priloge I k navedeni uredbi. Mehiški pravni in nadzorni okvir v zvezi s korporativnim upravljanjem od bonitetnih agencij zahteva, da imajo upravni odbor, ki ima največ 21 direktorjev, od katerih jih mora vsaj 25 % izpolnjevati zahteve glede neodvisnosti. Neodvisni direktorji so med drugim pristojni za razvoj politike in metodologij bonitetnega ocenjevanja, učinkovitost sistema notranjega nadzora ter nadzorovanje postopkov zagotavljanja skladnosti in upravljanja. Nasprotja interesov se morajo ugotavljati in upravljati, odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti pa je treba obvestiti, če je smiselno, o vseh potencialnih nasprotjih interesov, ki bi lahko vplivala na bonitetne ocene. Če bonitetna agencija ugotovi obstoj nasprotij interesov, ki bi lahko vplivala na bonitetne ocene, ne sme opravljati storitev. Mehiški pravni in nadzorni okvir vsebuje obsežne organizacijske zahteve glede vodenja evidenc in zaupnosti ter določa, da morajo bonitetne agencije biti v celoti odgovorne za vse dejavnosti, ki jih izvedejo zunanji izvajalci. Zunanje izvajalce storitev bonitetnih agencij prav tako nadzira CNBV. Bonitetne agencije morajo vzpostaviti formalno funkcijo pregleda za pregledovanje metodologij in modelov bonitetnega ocenjevanja, mehiški pravni in nadzorni okvir pa vsebuje vrsto različnih zahtev po razkritju v zvezi z bonitetnimi ocenami in dejavnostmi bonitetnega ocenjevanja. Zato se mehiški pravni in nadzorni okvir šteje za enakovrednega ureditvi, vzpostavljeni z Uredbo (ES) št. 1060/2009, v zvezi z obvladovanjem nasprotij interesov, organizacijskimi zahtevami, kakovostjo ocen in metodologijami ocenjevanja, obveznostjo razkritja bonitetnih ocen ter obveznostmi glede splošnih in rednih razkritij dejavnosti bonitetnega ocenjevanja. Tako zagotavlja ustrezno zaščito v smislu integritete, preglednosti, dobrega upravljanja bonitetnih agencij ter zanesljivosti dejavnosti bonitetnega ocenjevanja.

(7)

V skladu s tretjim pogojem iz člena 5(6) Uredbe (ES) št. 1060/2009 mora regulativna ureditev v tretji državi preprečevati poseganje nadzornih organov in drugih javnih organov te tretje države v vsebino bonitetnih ocen in metodologij bonitetnega ocenjevanja. Mehiška ustava določa, da lahko upravni organi ukrepajo samo, kadar imajo izrecno pooblastilo ali pristojnost v skladu z zadevno zakonodajo. Ne obstaja nobena pravna določba o pooblastitvi CNBV ali katerega koli drugega javnega organa, v skladu s katero lahko ta vpliva na vsebino bonitetnih ocen ali metodologije bonitetnega ocenjevanja.

(8)

Mehiški pravni in nadzorni okvir še vedno izpolnjuje tri pogoje, ki so bili prvotno določeni v členu 5(6) Uredbe (ES) št. 1060/2009. Vendar je Uredba (EU) št. 462/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) uvedla dodatne zahteve za bonitetne agencije, registrirane v Uniji, zaradi česar se je pravni in nadzorni sistem za navedene bonitetne agencije zaostril. Te dodatne zahteve vključujejo pravno zavezujoča pravila za bonitetne agencije v zvezi z obeti glede bonitetnih ocen, obvladovanjem nasprotij interesov, zahtevami glede zaupnosti, kakovostjo metodologij bonitetnega ocenjevanja ter predstavitvijo in razkritjem bonitetnih ocen.

(9)

V skladu s točko (1)(b) drugega odstavka člena 2 Uredbe (EU) št. 462/2013 se dodatne zahteve za namene ocenjevanja enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira tretjih držav uporabljajo od 1. junija 2018.

(10)

Na podlagi tega je Komisija 13. julija 2017 ESMA zaprosila za nasvet o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira med drugim Mehike s temi dodatnimi zahtevami, uvedenimi z Uredbo (EU) št. 462/2013, ter za njegovo mnenje o pomembnosti razlik.

(11)

ESMA je v svojem strokovnem nasvetu, objavljenem 17. novembra 2017, navedel, da mehiški pravni in nadzorni okvir v zvezi z bonitetnimi agencijami vključuje zadostne določbe za izpolnjevanje dodatnih zahtev, uvedenih z Uredbo (EU) št. 462/2013.

(12)

Uredba (EU) št. 462/2013 v členu 3(1)(w) uvaja opredelitev obetov glede bonitetnih ocen in Uredba (ES) št. 1060/2009 zdaj razširja nekatere zahteve, ki se uporabljajo za bonitetne ocene, na obete glede bonitetnih ocen. Mehiški pravni in nadzorni okvir obetov glede bonitetnih ocen ne priznava izrecno kot ločene in drugačne postavke od bonitetne ocene, toda če bonitetna agencija pripravlja obete glede bonitetnih ocen, CNBV od nje pričakuje, da spoštuje enake zahteve glede preglednosti, neodvisnosti in razkritja kot za bonitetne ocene. CNBV pri nadzoru spremlja tudi primernost obetov glede bonitetnih ocen glede na z njimi povezane bonitetne ocene.

(13)

Da bi okrepili videz neodvisnosti bonitetnih agencij v razmerju do ocenjevanih subjektov, Uredba (EU) št. 462/2013 v členu 6(4) ter členih 6a in 6b Uredbe (ES) št. 1060/2009 pravila o nasprotjih interesov razširja na tista nasprotja interesov, ki jih povzročijo delničarji ali družbeniki na pomembnih položajih v bonitetni agenciji. Mehiški pravni in nadzorni okvir vključuje splošno prepoved posrednega ali neposrednega posedovanja lastniških deležev v ocenjevanem subjektu za delničarje in člane upravnega odbora agencije. Poleg tega bonitetne agencije ne smejo opravljati nobenih storitev za stranke, ki posedujejo več kot 5 % njihovega lastniškega kapitala.

(14)

Uredba (EU) št. 462/2013 uvaja nove določbe za zagotovitev, da se zaupni podatki uporabljajo samo za namene, povezane z dejavnostmi bonitetnega ocenjevanja, in so zaščiteni pred goljufijo, krajo ali zlorabo. V ta namen člen 10(2a) Uredbe (ES) št. 1060/2009 določa, da morajo bonitetne agencije vse bonitetne ocene, obete glede bonitetnih ocen in s tem povezane informacije do razkritja javnosti obravnavati kot notranje informacije. Mehiški pravni in nadzorni okvir določa podrobne zahteve v zvezi z ukrepi, ki jih morajo bonitetne agencije sprejeti za varovanje zaupnih informacij v zvezi z izdajatelji. Torej je vzpostavljen verodostojen okvir za zaščito pred zlorabo zaupnih informacij.

(15)

Cilj Uredbe (EU) št. 462/2013 je povečati raven preglednosti in kakovosti metodologij bonitetnega ocenjevanja. V odstavku 3 pododdelka I oddelka D Priloge I k Uredbi (ES) št. 1060/2009 se uvaja obveznost, da morajo bonitetne agencije ocenjevanemu subjektu dati možnost, da pred objavo bonitetne ocene ali obetov glede bonitetne ocene opozori na morebitne stvarne napake. Mehiški pravni in nadzorni okvir zahteva, da bonitetna agencija pred objavo bonitetne ocene o njej obvesti ocenjevani subjekt. Bonitetni agenciji in ocenjevanemu subjektu dovoljuje, da se sama dogovorita o tem, ali mora bonitetna agencija predhodno obvestiti stranko, in če je tako, ji mora sporočiti tudi rok za predložitev pripomb pred objavo.

(16)

Uredba (EU) št. 462/2013 v člen 8(5a) in (6)(aa) in (ab) ter (7) Uredbe (ES) št. 1060/2009 uvaja zaščitne ukrepe za zagotovitev, da nobena sprememba metodologij bonitetnega ocenjevanja ne privede do manj strogih metodologij. Mehiški pravni in nadzorni okvir od bonitetnih agencij zahteva, da pred uporabo metodologij in postopkov za raziskave, analize, mnenja, vrednotenje in obravnavanje kreditne kakovosti te objavijo na spletnih straneh ter razkrijejo vse bistvene spremembe metodologij, tako da se lahko z njimi seznani vlagatelje. Podobno morajo bonitetne agencije pregledati svoje metodologije in modele, čeprav ni izrecne zahteve po posvetovanju z udeleženci na trgu pred spremembo metodologije, in odpraviti napake, ugotovljene v metodologijah. Vendar morajo bonitetne agencije, če uvedejo pomembne spremembe metodologije bonitetnega ocenjevanja, o spremembah obvestiti CNBV in jih razkriti javnosti, pri čemer jim ni treba razkriti razloga za to. Če bonitetna agencija spremeni modele in metodologije bonitetnega ocenjevanja, mora pregledati vse predhodno izdane bonitetne ocene.

(17)

Uredba (EU) št. 462/2013 zaostruje zahteve glede predstavljanja in razkrivanja bonitetnih ocen. V skladu s členom 8(2) in odstavkom 2a pododdelka I oddelka D Priloge I k Uredbi (ES) št. 1060/2009 bonitetna agencija razkritje metodologij, modelov in ključnih predpostavk bonitetnega ocenjevanja pospremi z jasnimi in lahko razumljivimi navodili, ki pojasnjujejo vse predpostavke, parametre, omejitve in negotovosti glede modelov in metodologij bonitetnega ocenjevanja, uporabljenih v postopku bonitetnega ocenjevanja. Mehiški pravni in nadzorni okvir od bonitetnih agencij zahteva, da v bonitetni oceni poudarijo, da je to mnenje agencije, in imajo vzpostavljene zaščitne ukrepe za zagotovitev, da bonitetna ocena vsebuje samo informacije, pomembne za oceno. Obstajajo tudi zahteve za zagotovitev, da bonitetne agencije zagotovijo zadostna navodila, ki uporabnikom bonitetnih ocen omogočajo razumevanje teh ocen.

(18)

Z namenom krepitve konkurence in omejitve obsega nasprotij interesov v sektorju bonitetnih agencij Uredba (EU) št. 462/2013 v pododdelku II oddelka E Priloge I k Uredbi (ES) št. 1060/2009 uvaja zahtevo, da honorarji, ki jih bonitetne agencije zaračunajo za bonitetno ocenjevanje in pomožne storitve, ne smejo biti diskriminatorni in da morajo temeljiti na dejanskih stroških. Zahteva, da morajo bonitetne agencije razkriti nekatere finančne podatke. Mehiški pravni in nadzorni okvir zahteva, da bonitetna agencija CNBV zagotovi podatke o honorarjih, ki se zaračunajo posameznim strankam, in pri tem navede prihodke od vsake od njih ter podrobno opredeli vse storitve, opravljene za njih v predhodnem letu. Bonitetne agencije morajo javno razkriti, ali so od istega ocenjevanega subjekta prejele honorarje, ki se nanašajo na druge storitve kot so storitve bonitetnega ocenjevanja, in delež, ki ga predstavljajo pristojbine za storitve bonitetnega ocenjevanja. Poleg tega obstaja splošna zahteva za CNBV, da zagotovi pravično obravnavo vseh strank bonitetnih agencij.

(19)

Komisija pri oceni regulativnega režima tretje države upošteva načelo sorazmernosti in pristop, ki temelji na tveganju. Glede na preučene dejavnike mehiški pravni in nadzorni okvir za bonitetne agencije izpolnjuje pogoje iz drugega pododstavka člena 5(6) Uredbe (ES) št. 1060/2009 in bi ga bilo treba še naprej šteti za enakovrednega pravnemu in nadzornemu okviru, ki ga določa navedena uredba.

(20)

Zaradi pravne varnosti bi bilo treba sprejeti nov izvedbeni sklep, Izvedbeni sklep 2014/247/EU pa bi bilo zato treba razveljaviti.

(21)

Komisija bi morala ob pomoči ESMA še naprej redno spremljati razvoj pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za bonitetne agencije, razvoj trga in učinkovitost nadzornega sodelovanja v zvezi s spremljanjem in izvrševanjem v Mehiki, da se zagotovi stalna skladnost.

(22)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –