(1)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013 mora Komisija na podlagi letnih obračunov, ki jih predložijo države članice, skupaj z informacijami, ki se zahtevajo za potrditev obračunov, ter revizijskim mnenjem o popolnosti, točnosti in resničnosti obračunov in poročil certifikacijskih organov, potrditi obračune plačilnih agencij iz člena 7 navedene uredbe pred 31. majem po zadevnem proračunskem letu.

(2)

V skladu s členom 39 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se kmetijsko proračunsko leto začne 16. oktobra leta N – 1 in konča 15. oktobra leta N. Pri potrjevanju obračunov za proračunsko leto 2018 bi bilo treba upoštevati odhodke, ki so jih države članice imele med 16. oktobrom 2017 in 15. oktobrom 2018, kot je določeno v členu 11(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 (2).

(3)

Prvi pododstavek člena 33(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014 določa, da je treba zneske, ki se na podlagi sklepa o potrditvi obračunov iz člena 33(1) navedene uredbe izterjajo od vsake države članice ali plačajo vsaki državi članici, določiti tako, da se mesečna plačila za zadevno proračunsko leto odštejejo od odhodkov, priznanih za navedeno leto v skladu s členom 33(1). Komisija mora ta znesek odšteti od mesečnega plačila za izvedene odhodke v drugem mesecu po sklepu o potrditvi obračunov oziroma ga mora temu plačilu dodati.

(4)

Komisija je preverila informacije, ki so jih predložile države članice, in pred 30. aprilom 2019 državam članicam sporočila rezultate preverjanj, skupaj s potrebnimi spremembami.

(5)

Za vse zadevne plačilne agencije lahko Komisija na podlagi letnih obračunov in spremnih dokumentov odloči o popolnosti, točnosti in resničnosti predloženih letnih obračunov.

(6)

V skladu s členom 5(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 (3) se morebitne prekoračitve rokov v avgustu, septembru in oktobru upoštevajo v sklepu o potrditvi obračunov. Posamezni odhodki, ki so jih nekatere države članice prijavile v navedenih mesecih leta 2018, so nastali po veljavnih rokih. V tem sklepu bi bilo zato treba določiti ustrezna zmanjšanja.

(7)

V skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1306/2013 je Komisija že zmanjšala ali začasno prekinila vrsto mesečnih plačil za proračunsko leto 2018 zaradi neupoštevanja finančnih zgornjih mej ali plačilnih rokov ali zaradi pomanjkljivosti v sistemu kontrole. Pri sprejemanju tega sklepa bi morala Komisija upoštevati zmanjšane ali začasno prekinjene zneske, da bi preprečila kakršna koli neustrezna ali nepravočasna plačila ali povračila zneskov, ki bi pozneje lahko bila predmet finančnih popravkov. Zadevni zneski se po potrebi lahko nadalje preučijo v okviru postopka potrditve skladnosti v skladu s členom 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(8)

V skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 zadevna država članica krije 50 % finančnih posledic neizterjave v primeru nepravilnosti, če se izterjava ne izvede v štirih letih po datumu zahtevka za izterjavo oziroma v osmih letih, kadar spor v zvezi z izterjavo rešujejo nacionalna sodišča. Člen 54(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013 določa, da morajo države članice letnim obračunom, ki jih morajo predložiti Komisiji v skladu s členom 29 Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014, priložiti potrjeno preglednico, iz katere so razvidni zneski, ki jih krijejo v skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Pravila za izpolnjevanje obveznosti držav članic glede poročanja o zneskih, ki jih je treba izterjati, so določena v Izvedbeni uredbi (EU) št. 908/2014. V Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 908/2014 je določen model preglednice, ki jo morajo države članice uporabiti za predložitev informacij o zneskih, ki jih je treba izterjati. Na podlagi preglednic, ki jih izpolnijo države članice, bi se morala Komisija odločiti glede finančnih posledic neizterjave v primeru nepravilnosti, ki so starejše od štirih oziroma osmih let.

(9)

V skladu s členom 54(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih odločijo, da bodo izterjavo opustile. Taka odločitev se lahko sprejme le, če je skupna vsota že izvršenih in predvidenih stroškov izterjave višja od zneska izterjave ali če se izkaže, da izterjave ni mogoče izvršiti zaradi plačilne nesposobnosti dolžnika ali oseb, ki so pravno odgovorne za nepravilnost, pri čemer je plačilna nesposobnost ugotovljena in priznana v skladu z nacionalnim pravom. Če je odločitev sprejeta v štirih letih po datumu zahtevka za izterjavo ali v osmih letih, kadar spor v zvezi z izterjavo rešujejo nacionalna sodišča, bi bilo treba 100 % finančnih posledic neizterjave kriti iz proračuna Unije. Zneski, za katere se je država članica odločila, da bo opustila izterjavo, in razlogi za njeno odločitev se navedejo v zbirnem poročilu iz člena 54(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013 v povezavi s točko (c)(iv) prvega pododstavka člena 102(1) navedene uredbe. Zato se za tovrstne zneske ne bi smelo bremeniti zadevnih držav članic in bi se morali kriti iz proračuna Unije.

(10)

Zmanjšanja v skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, ki so predstavljena v Prilogi I (stolpec e), se nanašajo na Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS). Zneski v breme držav članic na podlagi uporabe člena 54(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 v zvezi z Začasnim instrumentom za razvoj podeželja (TRDI), ki ga financira Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS) (4), so predstavljeni v Prilogi II.

(11)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ta sklep ne bi smel posegati v sklepe, ki jih lahko naknadno sprejme Komisija, da bi iz financiranja Unije izključila odhodke, ki niso bili izvršeni v skladu s pravili Unije –