(1)

Direktiva 2014/40/EU in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/574 (2) določata pravni okvir za vzpostavitev sistema sledljivosti tobačnih izdelkov na ravni Unije. Na ravni Unije navedena akta izvajata tudi člen 8 Protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki k Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom (3), ki ga je ratificirala Evropska unija (4) in ki za tobačne izdelke določa vzpostavitev načrta globalnega spremljanja in sledenja.

(2)

Da bi omogočili spremljanje in sledenje vseh tobačnih izdelkov po vsej Uniji, člen 15(1) Direktive 2014/40/EU od držav članic zahteva, da zagotovijo, da so vsi zavojčki navedenih izdelkov označeni s posebno identifikacijsko oznako. V skladu s členom 15(13) se ta zahteva nanaša na cigarete in tobak za zvijanje od 20. maja 2019.

(3)

Člen 3(1) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574 zavezuje vsako državo članico, da imenuje subjekt (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj identifikacijskih oznak), ki bo odgovoren za ustvarjanje in izdajo posebnih identifikacijskih oznak. V skladu s členom 3(6) morajo države članice v enem mesecu od imenovanja Komisiji priglasiti imenovanje izdajatelja identifikacijskih oznak in njegovo identifikacijsko kodo.

(4)

Člen 4 Izvedbene uredbe (EU) 2018/574 določa pravila za izdajatelje identifikacijskih oznak, ki so pristojni za ustvarjanje in izdajo posebnih identifikacijskih oznak, odvisno od tega, kje se izdelki proizvajajo, uvažajo ali združujejo. Poleg tega lahko država članica v skladu z drugim pododstavkom člena 4(1) zahteva, da je njen imenovani izdajatelj identifikacijskih oznak pristojen za ustvarjanje in izdajo posebnih identifikacijskih oznak za vse tobačne izdelke, ki se dajejo na njen trg.

(5)

Člen 4(5) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574 določa, da lahko Komisija v primeru začasne odsotnosti pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak gospodarske subjekte pooblasti, da uporabljajo storitve drugega izdajatelja identifikacijskih oznak, ki je imenovan v skladu s členom 3 navedene uredbe.

(6)

V skladu s členoma 9(2) in 13(2) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574 morajo gospodarski subjekti, ki predložijo zahtevke za posebne identifikacijske oznake za zavojčke in agregirano embalažo, predložiti informacije iz točk 2.1 in 2.2 oddelka 2 poglavja II Priloge II k navedeni uredbi. Navedene informacije so potrebne za ustvarjanje posebnih identifikacijskih oznak in vključujejo identifikacijske kode, ki omogočajo registracijo gospodarskih subjektov, objektov in strojev v sistemu sledljivosti. Zato so identifikacijske kode bistvene, da lahko gospodarski subjekti zahtevajo posebne identifikacijske oznake od pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak. Poleg tega so posebne identifikacijske oznake in identifikacijske kode skupaj potrebne za evidentiranje in pošiljanje informacij o gibanju izdelkov in transakcijskih dogodkih. Pravila o zahtevkih za identifikacijske kode za gospodarske subjekte, objekte in stroje so določena v členih 14, 16 in 18 Izvedbene uredbe (EU) 2018/574. Pristojnost izdajateljev identifikacijskih oznak za izdajanje identifikacijskih kod temelji na operativni lokaciji gospodarskih subjektov.

(7)

V času sprejetja tega sklepa več držav članic Komisiji ni priglasilo imenovanja svojih izdajateljev identifikacijskih oznak v skladu s členom 3(6) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574. Brez pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak gospodarski subjekti ne bodo mogli zahtevati identifikacijskih kod in posebnih identifikacijskih oznak. Ti gospodarski subjekti zato ne bodo mogli dati svojih proizvodov na trg. To bi lahko vplivalo na nemoteno delovanje notranjega trga, zlasti na trgovino s tobačnimi izdelki znotraj Skupnosti, kar bi lahko ogrozilo sam namen sistema sledljivosti in odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki.

(8)

Da bi do določene mere omejili morebitno izkrivljenje nemotenega delovanja notranjega trga in pomagali zagotoviti, da sistem sledljivosti začne delovati pravočasno, bi morala Komisija v skladu s členom 4(5) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574 za omejeno obdobje pooblastiti gospodarske subjekte, da uporabljajo storitve že imenovanega izdajatelja identifikacijskih oznak.

(9)

Izdajatelji identifikacijskih oznak, ki so že bili imenovani v skladu s členom 3(1) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574, se odločijo, ali bodo sprejeli zahtevke gospodarskih subjektov za ustvarjanje in izdajo posebnih identifikacijskih oznak. V začasni odsotnosti pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak lahko tudi drugi imenovani izdajatelji identifikacijskih oznak gospodarskim subjektom zagotovijo identifikacijske kode, potrebne za ustvarjanje in izdajo posebnih identifikacijskih oznak ter za izpolnitev obveznosti iz člena 15(5) Direktive 2014/40/EU in poglavja VI Izvedbene uredbe (EU) 2018/574. Zagotavljanje dodatnih storitev v nobenem primeru ne bi smelo ogroziti drugih operacij izdajatelja identifikacijskih oznak.

(10)

Identifikacijske kode, ki jih izdajatelji identifikacijskih oznak ustvarijo v začasni odsotnosti pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak, bi bilo treba prenesti na pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak po njegovem imenovanju skupaj z drugimi ustreznimi informacijami iz členov 14(2), 16(2) in 18(2) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574. Prenos bi bilo treba opraviti elektronsko brez nepotrebnega odlašanja na podlagi zahtevka pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak, naslovljenega na izdajatelje identifikacijskih oznak, ki so se odločili, da v začasni odsotnosti pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak ustvarijo identifikacijske kode.

(11)

Pooblastilo za uporabo storitev drugega izdajatelja identifikacijskih oznak bi moralo v skladu s členom 4(5) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574 veljati le v začasni odsotnosti pristojnega izdajatelja identifikacijskih oznak.

(12)

Ta sklep ne bi smel vplivati na pravila o pristojnosti iz Izvedbene uredbe (EU) 2018/574 v zvezi z izdajo in registracijo kod gospodarskega subjekta in objekta za upravljavce prvih maloprodajnih mest.

(13)

Ob upoštevanju, da se sistem sledljivosti iz člena 15 Direktive 2014/40/EU uporablja za cigarete in tobak za zvijanje od 20. maja 2019, bi moral ta sklep začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(14)

Glede na začasno naravo pooblastila v skladu s členom 4(5) Izvedbene uredbe (EU) 2018/574 Komisija meni, da je treba ta sklep časovno omejiti –