Edini člen

Zahtevek za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, iz prvega pododstavka člena 10(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 668/2014, vključno s spremenjenim enotnim dokumentom in sklicem na objavo zadevne specifikacije proizvoda, za registrirano ime „Banon“ (ZOP) je v Prilogi k temu sklepu.

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 je objava tega sklepa podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper spremembo iz prvega odstavka tega člena v treh mesecih od datuma njegove objave v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s prvim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

„BANON“

EU št.: PDO-FR-0290-AM02 – 10.1.2018

ZOP ( X ) ZGO ( )

1.   Skupina vložnikov in pravni interes

Ime: Syndicat Interprofessionnel de Défense et de Promotion du Banon

Naslov:

570, Avenue de la libération

04100 Manosque

FRANCIJA

Tel. +33 (0)4 92874755

Faks: +33 (0)4 92727313

E-naslov: v.enjalbert@mre-paca.fr

Skupina vložnikov je sestavljena iz proizvajalcev mleka, predelovalcev in zorilnic, zato ima pravni interes za vložitev zahtevka za spremembe specifikacije proizvoda.

2.   Država članica ali tretja država

Francija

3.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

—	☒	Ime proizvoda
—	☒	Opis proizvoda
—	☒	Geografsko območje
—	☒	Dokazilo o poreklu
—	☒	Metoda proizvodnje
—	☒	Povezava
—	☒	Označevanje
—	☒	Drugo: posodobitev kontaktnih podatkov nadzornega organa in skupine vložnikov, nacionalne zahteve

4.   Vrsta sprememb

—	☒	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.
—	☐	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5.   Spremembe

5.1   Ime proizvoda

V postavki „Ime proizvoda“ je naslednja določba:

nadomeščena z:

„Banon“.

Naslednji odstavek je črtan:

V tej postavki specifikacije proizvoda se ime ZOP šteje za zadostno.

5.2   Opis proizvoda

Določba „Njegova skorja pod listi je kremasto rumene barve“ je nadomeščena z „Njegova skorja pod listi je kremasto rumene ali zlato rjave barve“.

Kar zadeva barvo skorje pod listi, je navedba „kremasto rumena“ dopolnjena z „zlato rjavo“ zaradi boljšega opisa značilnosti proizvoda.

Dodan je naslednji odstavek:

Ta podrobnosti izhajajo iz delovnega gradiva komisije za organoleptične preglede proizvoda.

Te spremembe so vnesene tudi v enotni dokument.

5.3   Geografsko območje

V postavki „Opredelitev geografskega območja“ je zaradi sprememb imen nekaterih občin geografskega območja posodobljen seznam občin geografskega območja. Obseg ostaja nespremenjen.

5.4   Dokazilo o poreklu

Obveznost vodenja evidence kupljenih količin mleka je črtana za proizvajalce, „ki sir proizvajajo na kmetiji“, saj na podlagi nacionalne zakonodaje ne smejo kupovati mleka. Nasprotno pa je ohranjena za proizvajalce, „ki sira ne proizvajajo na kmetiji“.

5.5   Metoda proizvodnje

—   Pasma koz

Naslednji odstavek je črtan:

Naslednji odstavek:

je nadomeščen z naslednjim:

Roka v specifikaciji proizvoda sta črtana, ker sta pretekla.

Ti določbi sta črtani tudi v povzetku.

—   Najkrajše pašno obdobje in najkrajše obdobje, v katerem mora večino prehrane koz sestavljati paša

Naslednji odstavek:

je nadomeščen z naslednjim:

Izraz „geografsko območje“ je natančnejši od izraza „opredeljeno območje“ in omogoča lažji nadzor.

Ta sprememba je vnesena tudi v enotni dokument.

Določba:

in določba:

sta torej enkrat črtani.

Najkrajše pašno obdobje in najkrajše obdobje, v katerem mora večino prehrane koz sestavljati paša, ki sta v specifikaciji proizvoda navedeni dvakrat, sta črtani, da ni nepotrebnega ponavljanja.

Te spremembe so vnesene tudi v enotni dokument.

—   Omejitev krmil v koritu

Stavek:

je črtan, ker ne prispeva dodatnih informacij v zvezi z najvišjimi vrednostmi omejitve, ki je že navedena v specifikaciji proizvoda.

Ta sprememba je vnesena tudi v enotni dokument.

—   Dopolnilna krma

Dodan je izraz „ali stranski proizvodi iz žit“, da se ne izključijo krmne mešanice, na etiketi katerih je navedeno, da vsebujejo žita in stranske proizvode iz žit.

Ta sprememba je vnesena tudi v enotni dokument.

—   Omejitev nakupov krme zunaj geografskega območja

Stavek „Omejeni so tudi nakupi krme zunaj opredeljenega območja“ je črtan, ker omejitev z njim ni dejansko opredeljena, saj ne vsebuje ciljne vrednosti. Omejitev nakupov krme zunaj geografskega območja je namreč opredeljena z naslednjo določbo specifikacije proizvoda:

Ta določba je črtana tudi v enotnem dokumentu.

—   Pogoji dnevnega razdeljevanja dehidrirane lucerne

Naslednja določba:

je nadomeščena z naslednjo:

Obveznost razdeljevanja dehidrirane lucerne v dveh obrokih je črtana, ker zaradi majhnih količin, ki se razdelijo, taka previdnost ni potrebna (uvedena je bila, ker lahko prevelika količina zaužitega dušika povzroči resno presnovno bolezen, alkalozo).

Ta sprememba je vnesena tudi v enotni dokument.

—   Prepovedana krmila

Odstavek:

je nadomeščen z naslednjim:

Ciljna vrednost „ter druge rastlinske vrste in zrna, zaradi katerih ima lahko mleko slab okus,“ ni dovolj natančna za enostavno preverjanje, zato je črtana.

Ta sprememba je vnesena tudi v enotni dokument.

—   Uvedba prepovedi GSO

Dodan je naslednji odstavek:

Ta določba omogoča, da se ohranijo po eni strani tradicionalnost krme in po drugi strani tradicionalne metode krmljenja živali.

Ta določba je dodana tudi v enotni dokument.

—   Izvor krme

V enotni dokument je dodan naslednji odstavek: „Kar zadeva izvor krme, je zaradi naravnih dejavnikov geografskega območja proizvodnja koncentratov otežena, pridelava krme pa omejena. Ker izvor koncentratov ni podrobno določen, lahko izvirajo z območja zunaj geografskega območja. Osnovni obrok izvira predvsem z geografskega območja, vendar pa se lahko kozam razdeli seno, ki ne izvira z območja. Ker je količina koncentratov in sena, ki lahko izvirajo z območja zunaj geografskega območja, omejena, pomeni, da večina krme izvira z geografskega območja. Količina krme, ki lahko izvira z območja zunaj geografskega območja, na kozo na leto je namreč:

—	250 kg krmnih surovin in dehidrirane lucerne, kar je približno 213 kg suhe snovi (količina 190 kg krme s povprečno 84-odstotno vsebnostjo suhe snovi ustreza 160 kg suhe snovi, količina 60 kg dehidrirane lucerne s povprečno 89-odstotno vsebnostjo suhe snovi pa ustreza 53 kg suhe snovi);

—	250 kg suhe snovi koncentratov (kar ustreza 270 kg surovin) z območja zunaj geografskega območja na kozo na leto.

Če povprečna letna sposobnost zaužitja krme znaša 1 100 kg na kozo, je delež krme, ki izvira z geografskega območja, torej najmanj 58-odstoten (v suhi snovi).“

Iz tega besedila, dodanega v enotnem dokumentu, je razvidno, da večina krme za koze izvira z geografskega območja. Ta krma ne more v celoti izvirati z geografskega območja zaradi naravnih dejavnikov, opisanih v točki „Povezava z geografskim območjem“.

—   Temperatura in čas dodajanja sirišča

Odstavek:

je nadomeščen z naslednjim:

Ker je temperaturni razpon za dodajanje sirišča natančno opredeljen v specifikaciji proizvoda, registrirani v skladu z Uredbo (EU) št. 1211/2013 z dne 28. novembra 2013 (med 29 °C in 35 °C), in ker se uporabi surovo kozje mleko, je vmesna temperatura ponovnega segrevanja črtana, ker je nepotrebna, saj gre za ponovno segrevanje mleka za fazo dodajanja sirišča (za katero je temperatura že opredeljena).

Določba:

je nadomeščena z naslednjo:

Čas dodajanja sirišča pri proizvodnji v mlekarnah je spremenjen, da lahko podjetja prilagodijo svojo organizacijo glede na trajanje zbiranja mleka in najmanjšo količino mleka, ki se uporabi pri vsakem dodajanju sirišča. S sedanjim sistemom zbiranja se namreč mleko zbira ponoči. Zadnja molža se zbere ob približno 2.30 in v celoti usirja v veliki kadi (1 000 litrov) od 6.30 ure. Vendar pa je zaradi zmanjšanja števila zadevnih rejcev in majhnih količin zaželeno, da se omeji delo ponoči in dovoli dodajanje sirišča v mleko od 8. ure in v majhnih količinah (80-litrske kadi), s čimer se postopek podaljša do poldneva.

—   Faza prenosa v oblikovala

Odstavek:

je nadomeščen z naslednjim:

Da bi se lahko proizvajalci prilagodili novim tehnikam, je določeno, da je v fazi prenosa v oblikovala dovoljena mehanska pomoč (dvigalka za kad, tekoči trak), vendar pa mora pri razdelitvi sirnega zrna v oblikovala obvezno sodelovati človek: kakršen koli popolnoma mehanski prenos v oblikovala je prepovedan.

—   Faza odcejanja in odstranitve iz oblikovala

Odstavek:

je nadomeščen z naslednjim:

V skladu z znanjem in izkušnjami sta bila dodana trajanje vsake faze (od 18 do 48 ur za odcejanje, najmanj 24 ur za sušenje) in temperatura sušenja (najmanj 13 °C), da bi se opredelile prakse proizvajalcev.

—   Trajanje soljenja v slanici

Čas soljenja v slanici je črtan, da bi ga lahko proizvajalci prilagodili glede na koncentracijo uporabljene slanice in tako dosegli enak rezultat.

—   Faza zorenja

Odstavek:

„Zorenje, ki traja najmanj 15 dni po dodajanju sirišča, poteka na geografskem območju v dveh fazah:

—	pred povijanjem sira goli hlebec zori od pet do deset dni po dodajanju sirišča pri temperaturi najmanj 8 °C. Po tej fazi mora imeti enotno površino z dobro vzpostavljeno površinsko floro, nežno skorjo kremasto bele barve in prožno testo v sredini;

—	po povijanju sir zori najmanj deset dni pod listi pri temperaturi med 8 in 14 °C. Stopnja vlage mora biti večja od 80 %.“

je nadomeščen z naslednjim:

„Zorenje, ki traja najmanj 15 dni po dodajanju sirišča, poteka v dveh fazah:

—	pred povijanjem sira goli hlebec zori od pet do deset dni po dodajanju sirišča pri temperaturi najmanj 8 °C. Po tej fazi mora imeti enotno površino z dobro vzpostavljeno površinsko floro;

—	po povijanju sir zori najmanj deset dni pod listi pri temperaturi med 8 in 14 °C. Po tej fazi ima sir nežno skorjo kremasto rumene ali zlato rjave barve. Stopnja vlage mora biti večja od 80 %.“

Sklicevanje na geografsko območje je črtano, ker v tem delu specifikacije proizvoda ni potrebno. Opis skorje je bil prestavljen za opis parametrov faze zorenja in usklajen s postavko v zvezi z opisom proizvoda. Opis testa je črtan, ker se to merilo, za katero je potreben razrez sira, na tej stopnji ne preverja.

Odstavek:

je nadomeščen z naslednjim:

Poleg prakse namakanja v žganju iz vina ali grozdnih tropin je bila dodana popršitev z žganjem iz vina ali grozdnih tropin, saj se s tema metodama dosežejo podobni rezultati.

5.6   Povezava

Postavka „Podrobnosti, ki potrjujejo povezavo z geografskim okoljem“ je bila v celoti napisana na novo, da bi se jasneje predstavila povezava med sirom „Banon“ in njegovim geografskim območjem, ne da bi bil opis povezave vsebinsko spremenjen ali da bi se podrobnosti črtale. V tem opisu je med drugim zlasti poudarjena povezava med geografskim okoljem sredozemskega tipa, ki je ugodno za kozjerejo in pašništvo, ter posebnim znanjem in spretnostmi pri izdelavi in zorenju, ki so potrebni za pridobitev sira „Banon“.

V prvem delu so opisane „posebnosti geografskega območja“ ter povzeti naravni dejavniki geografskega območja in tudi človeški dejavniki, pri katerih so poudarjeni posebno znanje in spretnosti pri kozjereji in proizvodnji sira.

V drugem delu so opisane „posebnosti proizvoda“, pri čemer so izpostavljeni nekateri elementi, vključeni v opis proizvoda.

V zadnjem delu je pojasnjena tudi „vzročna povezava“, tj. vzajemni vplivi med naravnimi in človeškimi dejavniki ter proizvodom.

Celotna povezava iz specifikacije proizvoda z ZOP je povzeta v točki 5 enotnega dokumenta.

5.7   Označevanje

V postavki „Podrobne navedbe označevanja“ je izraz „označba“ v zvezi s sirom črtan, ker se ta postavka in splošneje ta specifikacija proizvoda nanašata le na sire z označbo porekla, zato je ta izraz nepotreben.

Ta sprememba je vnesena tudi v enotni dokument.

5.8   Druge spremembe

V postavki „Skupina vložnikov“ so posodobljeni kontaktni podatki skupine.

V postavki „Podatki o nadzornem organu“ so posodobljeni ime in kontaktni podatki uradnih nadzornih organov. Ta postavka vključuje kontaktne podatke francoskih pristojnih nadzornih organov: Institut national de l’origine et de la qualité (INAO) (nacionalni inštitut za poreklo in kakovost) in Direction générale de la concurrence, de la consommation et de la répression des fraudes (DGCCRF) (generalni direktorat za konkurenco, varstvo potrošnikov in preprečevanje goljufij). Dodano je, da so ime in kontaktni podatki certifikacijskega organa dostopni na spletišču inštituta INAO in v podatkovni zbirki Evropske komisije.

Preglednica glavnih točk, ki jih je treba preveriti, je posodobljena, da bi se upoštevale uvedene spremembe (črtanje najvišje temperature ponovnega segrevanja), in v skladu z veljavno specifikacijo proizvoda je dodana še ena glavna točka, ki jo je treba preveriti in se nanaša na vrsto mleka (surovo polnomastno mleko, nestandardizirano glede beljakovin in maščob).

ENOTNI DOKUMENT

„Banon“

EU št.: PDO-FR-0290-AM02 – 10.1.2018

ZOP ( X ) ZGO ( )

1.   Ime

„Banon“

2.   Država članica ali tretja država

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.3 Siri

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Banon“ je mehki sir, proizveden iz surovega polnomastnega kozjega mleka. Pridobiva se s hitrim usirjenjem (siriščni koagulum). Zrel sir se povije (to pomeni, da se popolnoma prekrije z listi) v rjave naravne kostanjeve liste, ki so od 6- do 12-krat prevezani z naravno rafijo.

Sir „Banon“ po vsaj 15 dneh zorenja, od tega 10 dni pod listi, dobi homogeno, kremasto, mastno in prožno testo. Njegova skorja pod listi je kremasto rumene ali zlato rjave barve. Za sir so značilne živalske note, predvsem kozje, ki jih pogosto spremljajo arome po amonijaku in podrasti z rahlo grenkim pookusom. Njegova tekstura je mazava in topljiva v ustih. Premer sira z listi je med 75 in 85 mm, njegova višina je od 20 do 30 mm. Po zorenju je neto masa sira „Banon“ brez listov med 90 in 110 g.

Po popolnem sušenju 100 g sira vsebuje najmanj 40 g suhe snovi in 40 g maščobe.

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Osnovni obrok koz izvira predvsem z geografskega območja. Krmo sestavljajo izključno paša na pašnikih in/ali travinju, suha krma iz stročnic in/ali trav in/ali samoraslih rastlinskih vrst, ki se skladiščijo v ustreznih razmerah.

Takoj ko vremenske razmere in stanje vegetacije to omogočajo, se koze pasejo na travinju in/ali pašnikih. Na pašnikih in travinju na opredeljenem območju se morajo redno pasti najmanj 210 dni na leto.

Pasejo se na:

—	pašnikih s samoraslimi enoletnimi ali trajnimi drevesnimi, grmičastimi ali zelnatimi vrstami;

—	trajnem travinju z avtohtonim rastlinjem;

—	začasnem travinju s travami, stročnicami ali mešanim rastjem.

Večino prehrane koz mora najmanj štiri mesece v letu sestavljati paša.

V obdobju, ko mora večino krme sestavljati paša, dnevna količina sena ne presega 1,25 kg surovin na odraslo kozo.

Letna količina sena je omejena na 600 kg surovin na odraslo kozo.

Hranjenje z zeleno krmo v koritu je dovoljeno le 30 nezaporednih dni na leto.

Količina dodatkov na odraslo kozo je omejena na 800 g surovin na dan in 270 kg surovin na leto.

Dopolnilna letna krma mora biti sestavljena iz vsaj 60 % žit ali stranskih proizvodov iz žit. Količina dehidrirane lucerne na odraslo kozo je omejena na 400 g surovin na dan in 60 kg surovin na leto.

Količina krme in dehidrirane lucerne, ki se pridelata zunaj geografskega območja, je omejena na 250 kg surovin na odraslo kozo na leto.

Silaža in balirana krma ter krmne križnice so prepovedane.

V prehrani živali so dovoljeni samo rastlinske vrste, stranski proizvodi in dopolnilne krmne mešanice iz gensko nespremenjenih proizvodov. Sajenje gensko spremenjenih kultur je prepovedano na vseh površinah kmetijskega gospodarstva, na katerem se prireja mleko za predelavo v sir z ZOP „Banon“. Ta prepoved velja za vse rastlinske vrste, ki bi se lahko uporabile za krmo molznic na kmetijskem gospodarstvu, in vse kulture take vrste, ki bi jih lahko okužile.

Krmna površina na kmetijskem gospodarstvu, dejansko namenjena kozji čredi, mora obsegati najmanj 1 ha naravnega in/ali umetnega travinja za 8 koz in 1 ha pašnikov za 2 kozi.

Kar zadeva izvor krme, je zaradi naravnih dejavnikov geografskega območja proizvodnja koncentratov otežena, pridelava krme pa omejena. Ker izvor koncentratov ni podrobno določen, lahko izvirajo z območja zunaj geografskega območja. Osnovni obrok izvira predvsem z geografskega območja, vendar pa se lahko kozam razdeli seno, ki ne izvira z območja.

Omejitev količine koncentratov in količine sena, ki lahko izvirata z območja zunaj geografskega območja, pomeni, da večina krme izvira z geografskega območja.

Količina krme, ki lahko izvira z območja zunaj geografskega območja, na kozo na leto je namreč:

—	250 kg krmnih surovin in dehidrirane lucerne, kar je približno 213 kg suhe snovi (količina 190 kg krme s povprečno 84-odstotno vsebnostjo suhe snovi ustreza 160 kg suhe snovi, količina 60 kg dehidrirane lucerne s povprečno 89-odstotno vsebnostjo suhe snovi pa ustreza 53 kg suhe snovi);

—	250 kg suhe snovi koncentratov (kar ustreza 270 kg surovin) z območja zunaj geografskega območja na kozo na leto.

Če povprečna letna sposobnost zaužitja krme znaša 1 100 kg na kozo, je delež krme, ki izvira z geografskega območja, torej najmanj 58-odstoten (v suhi snovi).

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Prireja mleka ter proizvodnja in zorenje sira se izvajajo na geografskem območju, opredeljenem v točki 4.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Na vsakem siru mora biti ob prodaji posamična etiketa z imenom označbe porekla, napisanim s črkami, ki so najmanj enake velikosti vseh drugih črk na etiketi.

Simbol ZOP Evropske unije je na etiketah sira z zaščiteno označbo porekla „Banon“ obvezen.

Ime „Banon“ mora biti obvezno navedeno na računih in trgovinskih dokumentih.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje zajema naslednje občine:

Departma Alpes-de-Haute-Provence (04)

Občine, ki v celoti spadajo na opredeljeno območje: Aiglun, Allemagne-en-Provence, Archail, Aubenas-les-Alpes, Aubignosc, Banon, Barras, Beaujeu, Bevons, Beynes, Bras-d’Asse, Brunet, Céreste, Champtercier, Châteaufort, Châteauneuf-Miravail, Châteauneuf-Val-Saint-Donat, Châteauredon, Clamensane, Cruis, Curel, Dauphin, Digne-les-Bains, Draix, Entrepierres, Entrevennes, Esparron-de-Verdon, Estoublon, Fontienne, Forcalquier, Hautes-Duyes, La Javie, La Motte-du-Caire, Lardiers, La Rochegiron, Le Brusquet, Le Castellard-Mélan, Le Castellet, Le Chauffaut-Saint-Jurson, L’Escale, Les Omergues, L’Hospitalet, Limans, Malijai, Mallefougasse-Augès, Mallemoisson, Mane, Marcoux, Mézel, Mirabeau, Montagnac-Montpezat, Montfuron, Montjustin, Montlaux, Montsalier, Moustiers-Sainte-Marie, Nibles, Niozelles, Noyers-sur-Jabron, Ongles, Oppedette, Peipin, Pierrerue, Pierrevert, Puimichel, Puimoisson, Quinson, Redortiers, Reillanne, Revest-des-Brousses, Revest-du-Bion, Revest-Saint-Martin, Riez, Roumoules, Sainte-Croix-à-Lauze, Sainte-Croix-du-Verdon, Saint-Étienne-les-Orgues, Saint-Jeannet, Saint-Julien-d’Asse, Saint-Jurs, Saint-Laurent-du-Verdon, Saint-Maime, Saint-Martin-de-Brômes, Saint-Martin-les-Eaux, Saint-Michel-l’Observatoire, Saint-Vincent-sur-Jabron, Salignac, Saumane, Sigonce, Simiane-la-Rotonde, Sisteron, Sourribes, Thoard, Vachères, Valbelle, Valernes, Villemus, Volonne.

Občine, ki delno spadajo na opredeljeno območje: Château-Arnoux-Saint-Auban, Ganagobie, Gréoux-les-Bains, La Brillanne, Les Mées, Lurs, Manosque, Montfort, Oraison, Peyruis, Valensole, Villeneuve, Volx.

Meje geografskega območja za te občine so prikazane na načrtih, vloženih v mestnih hišah zadevnih občin.

Departma Hautes-Alpes (05)

Barret-sur-Méouge, Bruis, Chanousse, Val Buëch-Méouge (pour le territoire de l’ancienne commune de Châteauneuf-de-Chabre), Éourres, Étoile-Saint-Cyrice, Garde-Colombe, La Piarre, Laragne-Montéglin, Le Bersac, L’Épine, Méreuil, Montclus, Montjay, Montmorin, Montrond, Moydans, Nossage-et-Bénévent, Orpierre, Ribeyret, Rosans, Saint-André-de-Rosans, Sainte-Colombe, Sainte-Marie, Saint-Pierre-Avez, Saléon, Salérans, Serres, Sigottier, Sorbiers, Trescléoux.

Departma Drôme (26)

Aulan, Ballons, Barret-de-Lioure, Eygalayes, Ferrassières, Izon-la-Bruisse, Laborel, Lachau, La Rochette-du-Buis, Mévouillon, Montauban-sur-l’Ouvèze, Montbrun-les-Bains, Montfroc, Montguers, Reilhanette, Rioms, Saint-Auban-sur-l’Ouvèze, Séderon, Vers-sur-Méouge, Villebois-les-Pins, Villefranche-le-Château.

Départma Vaucluse (84)

Aurel, Auribeau, Buoux, Castellet, Gignac, Lagarde-d’Apt, Monieux, Saignon, Saint-Christol, Saint-Martin-de-Castillon, Saint-Trinit, Sault, Sivergues, Viens.

5.   Povezava z geografskim območjem

Zibelka sira „Banon“ je območje Haute Provence okoli občine Banon. Gre za suho sredogorsko pokrajino z griči in planotami, na katerih vlada sredozemsko podnebje.

Za to območje je značilno pomanjkanje vode, saj je podzemna voda na veliki globini, površinska voda pa je odvisna od izjemnih in zelo nerednih, predvsem jesenskih in pomladnih padavin, medtem ko jih je poleti zelo malo.

Tla na območju proizvodnje sira „Banon“ so nerodovitna, predvsem apnenčasta in prepustna, zaradi česar padavine hitro pronicajo skoznje.

Območje, na katerem se izmenjavajo redki gozdovi, v katerih rastejo alepski bor, hrast, košeničica, pušpan in dišeče rastline, vresišča z goščavjem in redkim grmičevjem ter kulture, prilagojene neusmiljenemu sredogorskemu provansalskemu podnebju, je suho, sončno in s pogosto precej nizkimi zimskimi temperaturami ter je primerno za pašo kozjih čred.

Zaradi naravnih razmer v tej regiji je jasno, zakaj je splošna oblikovanost tega območja ugodna za pašništvo in slabo rodovitne kulture.

Pašniške in krmne površine rejcu zagotavljajo osnovno krmo za koze. Rejci so vzpostavili poseben sistem proizvodnje, ki združuje različne naravne vire. Paša združuje tri vrste virov: naravno travinje, gozd in stročnice, bogate z dušikom. Večina rejcev koze pase, kar jim omogoča, da prehrano glede na količino popasene krme na pašnikih in minevanje sezone dopolnijo s pašo na travinju s turško deteljo ali lucerno.

Provansa je območje, na katerem se uporablja tehnika dodajanja sirišča, medtem ko v severni Franciji prevladuje dodajanje mlečnih kultur (počasna koagulacija, ki traja približno 24 ur). Že v 15. stoletju so kralju Renéju ponudili „te male mehke sire ‚présurs‘“. Povezava s siriščem („présure“) je očitna.

Odcejalniki, ki se uporabljajo v Provansi, imajo tradicionalno velike luknje, kar kaže, da se uporablja siriščni koagulum (iz takih odcejalnikov je „iztekala“ mlečna sirnina).

Poleg tega ima povijanje sira z listi, kar je značilnost sira „Banon“, dva cilja: po eni strani je to tehnika shranjevanja, po drugi pa tehnika proizvodnje. To je način predelave mladega sira, ki priča o skrbi za njegovo shranjevanje in izboljšanje.

Predelava proizvoda zajema predvsem njegovo povezanost s kostanjevimi listi, to je „povijanje“ vanje. S tem hlebec postane sir „Banon“. Listi, ki so dodatek, se uporabljajo kot zaščita pred zrakom in tako omogočajo razvoj aromatičnih značilnosti sira.

Čeprav se zdi, da se za sir lahko uporabljajo številne rastlinske vrste (trta, kostanj, platana, oreh idr.), so se zaradi trdne strukture in tanina uveljavili kostanjevi listi.

Začetki proizvodnje sira „Banon“ segajo na konec 19. stoletja. Kmetje so na teh tleh z malo možnostmi za kmetijstvo poskušali čim bolje izkoristiti skromne naravne vire: z mešanim kmetijstvom za preživetje na nekaj zaplatah dobrih tal ter z nabiranjem lesa, gob, gozdnih sadežev, tartufov ali sivke in lovljenjem divjadi v bolj divjih gozdovih ali vresiščih. Vsaka družina je imela poleg prašiča in nekaj perutnine majhno čredo nekaj ovc in tudi koz, ki se dopolnjujejo na terenu, ker odlično izkoriščajo vresišča in okoliško podrastje, in z vidika gospodarske uporabnosti. Medtem ko so ovce uporabljali za meso, so bile koze kot „krave siromakov“ koristne za prirejo mleka. Sveže mleko se je uporabljalo za prehrano družine, vendar so ga predelovali tudi v sir, kar je bil edini način za podaljšanje njegove prehranske vrednosti.

Čeprav je bil sir namenjen domači uporabi, je zaradi presežne proizvodnje dobil trgovsko vrednost. Presežek so namreč prodajali na lokalnih tržnicah.

Banon, glavni kraj kantona in geografsko središče pokrajin Lure in Albion ter križišče pomembnih oskrbovalnih poti, je bil najpomembnejše sejmarsko in tržno mesto za prodajo tega sira.

Povite hlebce kozjega sira je v povezavi z imenom „Banon“ prvič omenil Marius Morard v kuharski knjigi Cuisinière provençale leta 1886.

Po vojni se je v sirarske metode postopoma uvajal tehnični napredek. Kozje črede so se specializirale, proizvodnja zgolj za domačo rabo je bila opuščena: čeprav se je sir najprej proizvajal za prehrano družine, presežek pa prodajal, se zdaj proizvaja predvsem za prodajo (presežek pa ostane družini).

J. M. Mariottini v študiji „A la recherche d’un fromage: le Banon éléments d’histoire et d’ethnologie“ piše, da se je „Banon“ vedno proizvajal z dodajanjem sirišča in da ostaja eden redkih sirov, ki se še vedno proizvaja tako.

„Banon“ je mehki sir, proizveden iz surovega polnomastnega kozjega mleka. Pridobiva se s hitrim usirjenjem (siriščni koagulum ali mehki koagulum). Zrel sir se povije, to pomeni, da se popolnoma prekrije z naravnimi rjavimi kostanjevimi listi, ki so od 6- do 12-krat prevezani z naravno rafijo.

Za sir „Banon“ so značilni:

—	skorja, ki je pod listi kremasto rumene ali zlato rjave barve;

—	testo s teksturo, ki je mazava in topljiva v ustih;

—	živalske note, predvsem kozje, ki jih pogosto spremljajo arome po amonijaku in podrasti z rahlo grenkim pookusom.

Za geografsko območje so značilni sredozemsko podnebje in nerodovitna tla, sestavljena predvsem iz apnencev, ki se najpogosteje kažejo na površini in ne zadržujejo vode. Zato so na tem območju neobdelane površine, na katerih rastejo košeničica, glog, črni trn, brškin, brin, sivka, šetraj, timijan … in kostanj. To je najboljše območje za kozjerejo in pašništvo.

Uporabo mehkega koaguluma zahtevajo podnebne spremembe (visoke temperature in suho podnebje). V tej regiji je namreč brez posebnih tehničnih sredstev nemogoče ohladiti mleko in ga nato ohranjati pri nizki temperaturi, da bi se omogočilo delovanje mlečnih fermentov, ne da bi se mleko skisalo. Torej je treba s siriščem spodbuditi usirjenje mleka, to je njegovo koagulacijo.

S povijanjem hlebcev je bilo mogoče poskrbeti za prehrano skozi vse leto in predvsem preživeti zimsko zatišje, ko koze niso dajale mleka.

Sir „Banon“ je rezultat kombinacije vseh teh dejavnikov: revnega okolja, primernega za ekstenzivno kozjerejo, vročega in suhega podnebja, ki je spodbujalo uporabo siriščnega koaguluma, ter tehnike predelave (povijanja), ki je omogočila shranjevanje sira.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-3ab11b39-00cf-48f7-a2b3-ac5e71b90836