Edini člen

Enotni dokument, pripravljen v skladu s členom 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013, in sklic na objavo specifikacije proizvoda za ime „Nizza“ (ZOP) sta v Prilogi k temu sklepu.

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je objava tega sklepa podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zaščito imena iz prvega odstavka tega člena v dveh mesecih od dneva njegove objave v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

ENOTNI DOKUMENT

„Nizza“

PDO-IT-01896

Datum oddaje vloge: 2.12.2014

1.   Ime za registracijo

Nizza

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vin

Nizza in Nizza riserva (vino kategorije 1)

Barva: intenzivna rubinasto rdeča, ki sčasoma postane bolj granatno rdeče barve.

Aroma: intenzivna, izrazita, eterična.

Okus: suh, polnega telesa, usklajen in zaokrožen.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 13 vol. %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 26 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):
Najnižja vsebnost skupnih kislin:	5,0 grama na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

Nizza z navedbo „vigna“ in Nizza riserva z navedbo „vigna“ (vino kategorije 1)

Barva: intenzivna rubinasto rdeča, ki sčasoma postane bolj granatno rdeče barve.

Aroma: intenzivna, izrazita, eterična.

Okus: suh, polnega telesa, usklajen in zaokrožen.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 13,5 vol. %.

Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 28 g/l.

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):
Najnižja vsebnost skupnih kislin:	5,0 grama na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

5.   Enološki postopki

5.1   Posebni enološki postopki

Staranje

Posebni enološki postopki

Nizza: starano mora biti vsaj 18 mesecev, od tega vsaj 6 mesecev v lesenih sodih, od 1. januarja v letu po trgatvi.

Nizza „vigna“: starano mora biti vsaj 18 mesecev, od tega vsaj 6 mesecev v lesenih sodih, od 1. januarja v letu po trgatvi.

Nizza riserva: starano mora biti vsaj 30 mesecev, od tega vsaj 12 mesecev v lesenih sodih, od 1. januarja v letu po trgatvi.

Nizza riserva „vigna“: starano mora biti vsaj 30 mesecev, od tega vsaj 12 mesecev v lesenih sodih, od 1. januarja v letu po trgatvi.

Dolivanje vina v sodih

Posebni enološki postopki

Ves čas obveznega staranja se lahko sodom doliva enako vino istega letnika, ki se lahko hrani v posodah, ki niso leseni sodi, in znaša do 10 % skupne količine.

Obogatitev

Ustrezna omejitev pri proizvodnji vin

Nobena oblika obogatitve za povečanje deleža alkohola vin z DOCG „Nizza“ ni predvidena.

5.2   Največji donosi:

Nizza in Nizza riserva

49 hektolitrov na hektar

Nizza z navedbo „vigna“ v tretjem letu po zasaditvi

26,60 hektolitra na hektar

Nizza z navedbo „vigna“ v četrtem letu po zasaditvi

30,80 hektolitra na hektar

Nizza z navedbo „vigna“ v petem letu po zasaditvi

35 hektolitra na hektar

Nizza z navedbo „vigna“ v šestem letu po zasaditvi

39,90 hektolitra na hektar

Nizza z navedbo „vigna“ od sedmega leta po zasaditvi naprej

44,10 hektolitra na hektar

6.   Razmejeno območje

Območje proizvodnje vin z DOCG (ZOP) „Nizza“ zajema celotno ozemlje naslednjih občin: Agliano Terme, Belveglio, Calamandrana, Castel Boglione, Castelnuovo Belbo, Castelnuovo Calcea, Castel Rocchero, Cortiglione, Incisa Scapaccino, Mombaruzzo, Mombercelli, Nizza Monferrato, Vaglio Serra, Vinchio, Bruno, Rocchetta Palafea, Moasca in San Marzano Oliveto

7.   Glavne sorte vinske trte

Barbera N.

8.   Opis povezav

DOCG (ZOP) „Nizza“ (vino kategorije 1)

Naravni dejavniki, pomembni za povezavo

A)   Območje proizvodnje sestavlja 18 občin, ki mejijo na občino Nizza v pokrajini Asti; to je že tradicionalno območje, na katerem se goji sorta vinske trte barbera.

Gre za območje z nizkimi griči z nadmorsko višino od 150 do 400 metrov, za katero je značilno podnebje z malo vetra in povprečno 700 mm padavin letno. Tla so večinoma apnenčasta, srednje globoka in ležijo na lapornati apnenčasto-vulkanski drobnozrnati kamniti podlagi. Teren vinorodnega območja Nizza je geografsko del pliocenske kotline v pokrajini Asti; večinoma je sedimentnega izvora, s prevladujočimi terciarnimi lapornatimi formacijami vulkanskega izvora. Tla vsebujejo veliko kalcijevega karbonata in običajno malo organskih snovi ter imajo nizko, vendar popolnoma uravnoteženo vsebnost hranilnih snovi.

Človeški dejavniki, pomembni za povezavo

Popolna sinergija med človekom in okoljem na območju Nizza se kaže v uporabi tradicionalnega konturnega obdelovanja in gojitvene oblike dvojni Guyot, ki z ustreznim redčenjem grozdov v vinogradih na tem območju prinaša majhen donos, tj. največ 7 ton ali manj, ter včasih v uporabi sistemov kordonskega obrezovanja, ohranjanju donosa in razumnem ravnanju z listi, kar skupaj z južno lego omogoča čim višjo kakovost grozdja barbera. Trganje grozdja v celoti poteka ročno in z največjo skrbnostjo, da se čim bolj ohrani značilna kakovost. Tehnike proizvodnje vina iz te izredno kakovostne surovine so izpopolnjene. Nato sledi ustrezno obdobje staranja, ki za vino „Nizza riserva“ traja od 18 do 30 mesecev. Vinogradniška pokrajina vinorodnega območja Nizza je izjemen rezultat tradicije proizvodnje vina, ki se razvija in prenaša iz roda v rod že vse od antike ter podpira lokalno skupnost in gospodarstvo.

Sad kulturne tradicije je dobro razvita dediščina strokovnega znanja in vinogradništva, tehnik proizvodnje in staranja vina, ki temeljijo na odličnem poznavanju sorte barbera, ki se na tem območju že dolgo goji, ter njene lastnosti prilagajanja posebnim okoljskim razmeram.

B)   Podrobnosti o kakovosti ali značilnostih proizvoda, ki so bistveno ali izključno posledica geografskega okolja.

DOCG (ZOP) „Nizza“ je najbolj cenjeno vino, ki se proizvaja na tem območju. Končni proizvod se razlikuje po značilnostih tal na območju proizvodnje. Vina „Nizza“, ki se proizvajajo na območjih, ki jih sestavljajo večinoma ilovnato-peščena lapornata tla, so intenzivnejša in imajo več barvnih odtenkov, s srednjo do visoko vrednostjo pH in zelo intenzivnimi „zemeljskimi“ aromami (tuf je ime za lapor v lokalnem narečju). So elegantna, močno strukturirana in imajo dolgo življenjsko dobo. Vina z območij s pretežno peščenimi tlemi imajo izrazitejšo kislost, manj intenzivne barve ter pester nabor prefinjenih in elegantnih arom z bolj balzamičnimi vonji po aromatičnih travah z usklajeno strukturo.

Opisana optimalna izpostavljenost soncu, talne in podnebne razmere ter vrste tal dajejo dobro strukturirana vina bogatih barv, ki so primerna za staranje in imajo dolgo življenjsko dobo. Jugozahodna in jugovzhodna lega vinogradov vpliva tudi na absorpcijo sončnih žarkov ter je koristna za zorenje in kakovost grozdja, saj povišuje vsebnost sladkorjev in polifenolov.

C)   Opis vzročne zveze med vidiki iz točke (A) in vidiki iz točke (B).

Vina „Nizza“ so tako kakovostna zaradi medsebojnega delovanja naravnega okolja in človeških dejavnikov, tj. trgovanja in znanja, pri pridelavi, proizvodnji in staranju vina. Proizvajalci so zlasti sprejeli zelo kakovostne odločitve pri pridelavi grozdja (omejeni donosi, zlasti za vrste z navedbo „vigna“) in proizvodnji vin z DOCG (ZOP) „Nizza“, saj ne uporabljajo postopkov obogatitve.

Kulturna dediščina konturnega sajenja vinske trte, ki sega v antiko, se strokovno upravlja s tradicionalno gojitveno obliko dvojni Guyot. Ti dejavniki skupaj z razmeroma velikimi dnevnimi temperaturnimi razlikami omogočajo optimalno zorenje grozdja, kar daje vinom „Nizza“ značilne organoleptične in analitske lastnosti.

Ves predel Nizza je zgodovinsko središče proizvodnje vin barbera v Piemontu, z zavidljivo tradicijo predelave, staranja in trženja končnega proizvoda, kar je pogoj za proizvodnjo in poznejšo uveljavitev na trgu strukturiranih rdečih vin, primernih za srednje dolgo do dolgo staranje.

9.   Bistveni dodatni pogoji

Stekleničenje vina na razmejenem območju

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

stekleničenje na opredeljenem geografskem območju

Opis pogoja:

V skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 607/2009 mora stekleničenje ali pakiranje potekati na opredeljenem geografskem območju, da se zaščiti kakovost, jamči poreklo in zagotovi učinkovitost pregledov.

Dejansko se kakovost in posebne lastnosti vin z DOCG (ZOP) „Nizza“, povezane z geografskim območjem porekla, bolje zagotavljajo s stekleničenjem na razmejenem območju, saj uporaba vseh tehničnih predpisov o prevozu in stekleničenju ter skladnost z njimi spadata v pristojnost in strokovno usposobljenost podjetij, ki proizvajajo na razmejenem območju.

Ta obveznost omogoča izogibanje možnim tveganjem, ki jih lahko povzroči prevoz zunaj območja proizvodnje vina z DOCG (ZOP), kot so oksidacija in toplotni stres zaradi visokih ali nizkih temperatur s poslabšanjem kakovosti proizvoda ter posledično negativnimi učinki na kemijske in fizikalne lastnosti (kislost, polifenoli in barvila) ter organoleptične lastnosti (barva, okus) in stabilnost. Zlasti je zmanjšano tveganje mikrobiološke okužbe (z bakterijami, virusi, glivami, plesnijo in kvasovkami).

Navedena tveganja se preprečijo z uvedbo te obveznosti, saj je nadzorni sistem pristojnih organov, ki so mu izvajalci dejavnosti izpostavljeni v vseh fazah proizvodnje, zlasti v fazi stekleničenja, učinkovitejši na razmejenem območju.

Zato je ta pogoj uveden v korist izvajalcev dejavnosti, odgovornih za zaščito kakovosti DOCG (ZOP) „Nizza“, da se potrošnikom jamčijo poreklo, kakovost in skladnost s specifikacijo proizvoda ter se ohrani veliki ugled imena.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/12401