IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/2067

z dne 19. decembra 2018

o preverjanju podatkov in o akreditaciji preveriteljev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (1) ter zlasti tretjega odstavka člena 15 in drugega odstavka člena 10a Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ta uredba bi morala začeti veljati čim prej, da bi se upoštevala prva izdaja mednarodnih standardov in priporočenih praks za varstvo okolja – shema za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodno letalstvo (CORSIA) (Priloga 16, zvezek IV k Čikaški konvenciji), ki jih je svet ICAO sprejel 27. junija 2018 na desetem zasedanju 214. seje in ki naj bi se uporabljali od leta 2019.

(2)

Potreben je splošen okvir pravil za akreditacijo preveriteljev, da se zagotovi, da poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova v okviru sistema Unije za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, ki se predložijo v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/2066 (2), preverjajo preveritelji, ki so tehnično usposobljeni za neodvisno in nepristransko opravljanje prenesenih nalog, v skladu z zahtevami in načeli iz te uredbe.

(3)

Izkušnje z uporabo Uredbe Komisije (EU) št. 600/2012 (3) so pokazale, da je treba izboljšati, pojasniti in poenostaviti pravila za akreditacijo in preverjanje ter tako nadalje spodbujati usklajevanje in povečati učinkovitost sistema. Zato je v Uredbo (EU) št. 600/2012 treba vnesti številne spremembe. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo nadomestiti.

(4)

Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa splošen okvir za lažji prosti pretok storitev in ponudnikov storitev v Uniji, pri katerem se ohrani visoka kakovost storitev. Uskladitev pravil za akreditacijo in preverjanje na ravni Unije v okviru sistema Unije za trgovanje z emisijami bi morala prispevati h konkurenčnemu trgu preveriteljev ter hkrati zagotoviti preglednost in informacije za upravljavce in operaterje zrakoplova.

(5)

Pri izvajanju člena 15 Direktive 2003/87/ES je treba zagotoviti sinergijo med celostnim okvirom za akreditacijo, ki ga določajo Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in povezane določbe Sklepa št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), na eni strani ter posebnimi značilnostmi sistema Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in zahtevami, ki so ključne za učinkovito izvajanje Direktive 2003/87/ES, na drugi strani. Uredba (ES) št. 765/2008 bi se morala še naprej uporabljati za vidike akreditacije preveriteljev, ki jih ne obravnava ta uredba. Zlasti bi bilo treba zagotoviti, da kadar zaradi notranjih praks države članice nadomestni postopek za akreditacijo, tj. potrjevanje preveriteljev, ki so fizične osebe, izvaja nacionalni organ, ki ga navedena država članica imenuje v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008, zadevna država članica predloži dokumentarna dokazila, da navedeni organ dosega stopnjo verodostojnosti, ki je primerljiva z verodostojnostjo nacionalnih akreditacijskih organov, ki so uspešno opravili medsebojni strokovni pregled, ki ga je organiziral organ, priznan v skladu s členom 14 navedene uredbe.

(6)

Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (7) določa neodvisen in nevtralen sistem za akreditacijo ali licenciranje okoljskih preveriteljev. Zaradi skladnosti in zmanjšanja upravnega bremena držav članic in gospodarskih subjektov je primerno upoštevati sinergije med navedeno in to uredbo.

(7)

V okviru sistema za preverjanje in akreditacije bi se bilo treba izogniti nepotrebnemu podvajanju postopkov in organizacij, vzpostavljenih na podlagi drugih pravnih instrumentov Unije, kar bi povečalo obremenitev držav članic ali gospodarskih subjektov. Zato je primerno uporabiti najboljše prakse, ki temeljijo na uporabi harmoniziranih standardov, ki jih je sprejel Evropski odbor za standardizacijo na podlagi zahteve Komisije v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8), kot sta harmonizirani standard, ki določa splošne zahteve za akreditacijske organe, ki akreditirajo organe za ugotavljanje skladnosti, ter harmonizirani standard, ki določa zahteve za organe za potrjevanje in preverjanje toplogrednih plinov in se uporablja pri akreditaciji ali drugih oblikah priznavanja, pri čemer so sklicevanja nanju objavljena v Uradnem listu Evropske unije, ter dokumenta EA-6/03 in drugih tehničnih dokumentov, ki jih je pripravilo Evropsko združenje za akreditacijo ali drugi organi.

(8)

Pri določitvi usklajenih pravil za preverjanje poročil upravljavca ali operaterja zrakoplova in akreditacijo preveriteljev je treba zagotoviti, da obremenitev upravljavcev, ki povzročijo manjšo količino emisij ogljikovega dioksida (CO2) na leto, operaterjev zrakoplova, ki se v smislu Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 štejejo za male onesnaževalce, ter razpoložljivih sredstev držav članic ni nesorazmerna z zastavljenimi cilji.

(9)

Za najboljši izkoristek sinergij in zaradi pomembnosti preverjanja podatkov, ki se uporabljajo za posodobitev predhodnih referenčnih vrednosti in določitev brezplačne dodelitve za naprave, je primerno, da se v usklajena pravila za preverjanje in akreditacijo preveriteljev vključijo pravila za preverjanje poročil o izhodiščnih podatkih in poročil o podatkih o novih udeležencih, ki jih zahteva Delegirana uredba Komisije (EU) …/… z dne 19. decembra 2018 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(10)

Na podlagi člena 27 Direktive 2003/87/ES lahko države članice izključijo male naprave, za katere veljajo enakovredni ukrepi, iz sistema Unije za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena. Na podlagi člena 27a Direktive 2003/87/ES lahko države članice izključijo naprave, ki povzročijo manj kot 2 500 ton emisij, iz sistema Unije za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena. Ta uredba se ne bi smela uporabljati neposredno za naprave, izključene v skladu s členom 27 ali členom 27a Direktive 2003/87/ES, razen če se država članica odloči, da se ta uredba mora uporabljati.

(11)

V skladu z načeli iz Priloge V k Direktivi 2003/87/ES bi moral preveritelj opraviti obisk na lokaciji, da bi preveril omejitve zadevne naprave ali operaterja zrakoplova, ocenil delovanje merilnih naprav in sistemov spremljanja, opravil razgovore in druge dejavnosti. Obisk preveritelja na lokaciji bi se lahko opustil le pod posebnimi pogoji.

(12)

Preveritelj bi moral v skladu z načeli iz Priloge V k Direktivi 2003/87/ES uporabiti pristop, ki temelji na tveganju, da bi izdal mnenje pri preverjanju z zadostno zanesljivostjo, da navedbe skupnih emisij ali tonskih kilometrov ne vsebujejo bistvenih napak in da je poročilo mogoče potrditi kot zadovoljivo. Stopnja zanesljivosti bi morala biti odvisna od tega, kako temeljito in natančno so bile med preverjanjem opravljene dejavnosti preverjanja, ter od besedila izjave mnenja pri preverjanju. Preveritelj bi moral biti dolžan prilagoditi eno ali več dejavnosti v postopku preverjanja, da se izpolnijo zahteve za doseganje zadostne zanesljivosti, če je to potrebno na podlagi ugotovitev in informacij, pridobljenih med postopkom preverjanja.

(13)

Da se vlogi pristojnega organa in preveritelja ne bi prekrivali, bi bilo treba pri opravljanju preverjanja jasno opredeliti odgovornosti preveritelja. Preveritelj bi moral načrt spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ, vzeti za izhodišče ter oceniti, ali so bili načrt in postopki iz načrta pravilno izvedeni. Če preveritelj ugotovi neizpolnjevanje Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, bi morala biti njegova odgovornost, da o tem neizpolnjevanju poroča v poročilu o preverjanju.

(14)

Za učinkovito preverjanje poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova je potrebno popolno razumevanje njunih dejavnosti. Preveritelj bi lahko zahtevane dejavnosti preverjanja opravljal šele po tem, ko bi se s predhodno oceno prepričal, da je za to usposobljen. Da bi se zagotovila visoka kakovost dejavnosti preverjanja, bi bilo treba oblikovati usklajena pravila za predhodno oceno, na podlagi katere bi se določilo, ali je preveritelj usposobljen, neodvisen in nepristranski, da lahko zahtevane dejavnosti preverjanja opravlja v skladu s pravili in načeli iz te uredbe.

(15)

Zagotavljanje ustreznih informacij upravljavcev ali operaterjev zrakoplova preveritelju je ključno v vseh fazah postopka preverjanja, zlasti v fazi pred sklenitvijo pogodbe, pri preveriteljevem opravljanju strateške analize in med celotnim postopkom preverjanja. Da bi bile informacije upravljavcev ali operaterjev zrakoplova zagotovljene v vseh primerih, je treba določiti sklop usklajenih zahtev.

(16)

Vse dejavnosti preverjanja v postopku preverjanja so med seboj povezane in bi se morale zaključiti s poročilom preveritelja o preverjanju, ki vsebuje izjavo preverjanja, sorazmerno z rezultati ocene preverjanja. Določiti bi bilo treba usklajene zahteve za poročila o preverjanju in opravljanju dejavnosti preverjanja, da bi se zagotovilo, da poročila o preverjanju in dejavnosti preverjanja v državah članicah izpolnjujejo iste standarde.

(17)

Analiza dovzetnosti sporočenih podatkov za potencialno bistvene napačne navedbe je pomemben del postopka preverjanja, na podlagi katerega se določi, kako bi moral preveritelj opravljati dejavnosti preverjanja. Vsak element postopka preverjanja je tako tesno povezan z rezultati analize teh tveganj v zvezi z napačnimi navedbami.

(18)	Sprejeti bi bilo treba posebne določbe za preverjanje poročil operaterjev zrakoplova in upravljavcev območij, za katera velja Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(19)

Pravilno in dejansko poročanje upravljavca ali operaterja zrakoplova o emisijah toplogrednih plinov je bistveno za izvajanje Direktive 2003/87/ES. Da bi se zagotovilo ustrezno izvajanje postopkov spremljanja in poročanja, bi bilo treba v dejavnosti preverjanja, ki jih opravlja preveritelj, vključiti stalno izboljševanje delovanja upravljavca ali operaterja zrakoplova.

(20)

Dejavnosti preverjanja in izdajanje poročil o preverjanju bi lahko opravljali samo preveritelji in njihovo usposobljeno osebje. Preveritelji bi morali uvesti in stalno izboljševati notranje postopke, ki zagotavljajo, da je celotno osebje, ki sodeluje pri dejavnostih preverjanja, usposobljeno za opravljanje zaupanih jim nalog. Merila za ugotavljanje usposobljenosti preveritelja bi morala biti enaka v vseh državah članicah ter preverljiva, objektivna in pregledna.

(21)

Nacionalni akreditacijski organ, ustanovljen v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008, bi moral biti pooblaščen za akreditacijo in izdajo zavezujoče izjave o usposobljenosti preveritelja za opravljanje dejavnosti preverjanja v skladu s to uredbo, sprejemanje upravnih ukrepov in izvajanje nadzora nad preveritelji.

(22)

S predlogami in posebnimi oblikami datotek, ki jih preveritelji uporabljajo, se spodbuja usklajevanje med državami članicami in preprečijo različni pristopi. Preveritelji bi morali uporabljati predloge ali posebne oblike datotek, ki jih pripravi Komisija. Če država članica pripravi lastne nacionalne predloge ali specifikacije za oblike datotek, bi morale imeti vsaj enako vsebino kot predloge, ki jih je Komisija pripravila za zagotovitev usklajenih pristopov.

(23)

Državi članici, ki meni, da ustanovitev nacionalnega akreditacijskega organa ali opravljanje dejavnosti akreditiranja ni ekonomsko smiselno ali vzdržno, bi bilo treba omogočiti, da uporablja nacionalni akreditacijski organ druge države članice. Opravljanje dejavnosti akreditiranja v skladu s to uredbo bi se moralo dovoliti samo nacionalnim akreditacijskim organom, ki so uspešno opravili medsebojni strokovni pregled, ki ga je organiziral organ, priznan v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 765/2008.

(24)

Za nacionalne akreditacijske organe, ki dokazujejo skladnost s to uredbo in so že uspešno opravili medsebojni strokovni pregled, ki ga je organiziral organ, priznan v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 765/2008, bi bilo treba domnevati, da izpolnjujejo postopkovne zahteve za nacionalne akreditacijske organe – kot so zahteve glede njihove strukture, uvedbe postopka ohranjanja usposobljenosti, uvedbe potrebnih postopkov, sistema upravljanja in ureditve za zagotavljanje zaupnosti pridobljenih informacij – ter bi jih bilo treba po začetku veljavnosti te uredbe izvzeti iz novega medsebojnega strokovnega pregleda. V skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11) bi bilo treba okoljske informacije iz preverjenih poročil upravljavca ali operaterja zrakoplova, ki jih hranijo javni organi, zaradi preglednosti objaviti ter pri tem upoštevati določene zahteve glede zaupnosti.

(25)

Učinkovito sodelovanje med nacionalnimi akreditacijskimi organi ali po potrebi med drugimi nacionalnimi organi in pristojnimi organi je ključno za ustrezno delovanje sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov in nadzor kakovosti preverjanja. Zaradi preglednosti je treba zagotoviti, da nacionalni akreditacijski organi ali po potrebi drugi nacionalni organi in pristojni organi uvedejo učinkovita orodja za izmenjavo informacij. Za izmenjavo informacij med pristojnimi organi ter med pristojnimi organi in nacionalnimi akreditacijskimi organi ali drugimi nacionalnimi organi bi moralo veljati strogo varovanje zaupnosti in poslovne skrivnosti; potekati bi morala v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije.

(26)

Ta uredba vključuje izboljšave postopkov akreditacije in preverjanja, pri katerih se je delno upoštevala prva izdaja mednarodnih standardov in priporočenih praks za varstvo okolja – shema za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodno letalstvo (CORSIA) (Priloga 16, zvezek IV k Čikaški konvenciji), ki jih je svet ICAO sprejel 27. junija 2018 na desetem zasedanju 214. seje. Uredba o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES se prav tako spreminja, da bi se upoštevala prva izdaja mednarodnih standardov in priporočenih praks, ta dva instrumenta pa dopolnjuje delegirani akt v skladu s členom 28c Direktive 2003/87/ES.

(27)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa določbe za preverjanje poročil, predloženih v skladu z Direktivo 2003/87/ES, ter za akreditacijo in nadzor preveriteljev.

Ne glede na Uredbo (ES) št. 765/2008 vsebuje tudi določbe za vzajemno priznavanje preveriteljev in medsebojne strokovne preglede nacionalnih akreditacijskih organov v skladu s členom 15 Direktive 2003/87/ES.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za preverjanje podatkov o emisijah toplogrednih plinov in tonskih kilometrih, nastalih po 1. januarju 2019 in sporočenih v skladu s členom 14 Direktive 2003/87/ES, ter za preverjanje podatkov, ki so pomembni za posodobitev predhodnih referenčnih vrednosti in za določitev brezplačne dodelitve za naprave.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se poleg opredelitev pojmov iz člena 3 Direktive 2003/87/ES in člena 3 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„tveganje pri odkrivanju“ pomeni tveganje, da preveritelj ne odkrije bistvene napačne navedbe;

(2)

„akreditacija“ pomeni potrditev s strani nacionalnega akreditacijskega organa, da preveritelj izpolnjuje zahteve, ki jih določajo harmonizirani standardi v smislu člena 2(9) Uredbe (ES) št. 765/2008, in zahteve iz te uredbe za opravljanje preverjanja poročil upravljavca ali operaterja zrakoplova v skladu s to uredbo;

(3)

„preveritelj“ pomeni pravno osebo ali drug pravni subjekt, ki opravlja dejavnosti preverjanja v skladu s to uredbo ter jo je akreditiral nacionalni akreditacijski organ na podlagi Uredbe (ES) št. 765/2008 in te uredbe, ali drugače pooblaščeno fizično osebo, ne glede na člen 5(2) navedene uredbe, v času izdaje poročila o preverjanju;

(4)	„preverjanje“ pomeni dejavnosti, ki jih opravi preveritelj, da bi izdal poročilo o preverjanju v skladu s to uredbo;

(5)	„napačna navedba“ pomeni opustitev, napačno prikazovanje ali napako v podatkih, ki jih je sporočil upravljavec ali operater zrakoplova, pri čemer se negotovost, dovoljena v skladu s členom 12(1)(a) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066.

(6)	„bistvena napačna navedba“ pomeni napačno navedbo, ki po mnenju preveritelja sama po sebi ali skupaj z drugimi napačnimi navedbami presega raven pomembnosti ali ki bi lahko vplivala na pristojni organ pri obravnavi poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova;

(7)

„poročilo upravljavca ali operaterja zrakoplova“ pomeni letno poročilo o emisijah, ki ga mora predložiti upravljavec ali operater zrakoplova v skladu s členom 14(3) Direktive 2003/87/ES, poročilo o tonskih kilometrih, ki ga mora predložiti operater zrakoplova, kadar vloži zahtevek za dodelitev pravic do emisije v skladu s členom 3e in členom 3f navedene direktive, poročilo o izhodiščnih podatkih, ki ga predloži upravljavec v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) …/… ali poročilo o podatkih, ki ga predloži upravljavec v skladu s členom 5(2) navedene uredbe;

(8)	„obseg akreditacije“ pomeni dejavnosti iz Priloge I, za katere se akreditacija poskuša pridobiti ali pa je bila že podeljena;

(9)	„usposobljenost“ pomeni sposobnost uporabe znanja in spretnosti za opravljanje dejavnosti;

(10)	„raven pomembnosti“ pomeni količinski prag ali mejno vrednost, nad katero preveritelj napačne navedbe same po sebi ali skupaj z drugimi napačnimi navedbami šteje za bistvene;

(11)

„nadzorni sistem“ pomeni oceno tveganja upravljavca ali operaterja zrakoplova in vse nadzorne dejavnosti, vključno s stalnim upravljanjem, ki jih upravljavec ali operater zrakoplova uvede, dokumentira, izvaja in vzdržuje v skladu s členom 59 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 ali v skladu s členom 11 Delegirane uredbe (EU) …/…, kot je ustrezno;

(12)	„nadzorne dejavnosti“ pomenijo vse dejavnosti ali ukrepe, ki jih je izvedel oziroma sprejel upravljavec ali operater zrakoplova za ublažitev tveganj pri delovanju;

(13)

„neskladnost“ pomeni:

(a)	za namene preverjanja poročila upravljavca o emisijah, vsako dejanje ali opustitev dejanja upravljavca, ki je v nasprotju z dovoljenjem za emisije toplogrednih plinov in zahtevami iz načrta spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ;

(b)	za namene preverjanja poročila operaterja zrakoplova o emisijah ali poročila o tonskih kilometrih, vsako dejanje ali opustitev dejanja operaterja zrakoplova, ki je v nasprotju z zahtevami iz načrta spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ;

(c)

za namene preverjanja poročila o izhodiščnih podatkih, ki ga predloži upravljavec v skladu s členom 4(2)(a) Delegirane uredbe (EU) …/…, ali poročila o podatkih o novih udeležencih, ki ga predloži upravljavec v skladu s členom 5(2) navedene uredbe, vsako dejanje ali opustitev dejanja upravljavca, ki je v nasprotju z zahtevami iz načrta metodologije spremljanja;

(d)	za namene akreditacije v skladu s poglavjem IV, vsako dejanje ali opustitev dejanja preveritelja, ki je v nasprotju z zahtevami iz te uredbe;

(14)	„lokacija“ za namene preverjanja poročila operaterja zrakoplova o emisijah ali tonskih kilometrih pomeni lokacije, na katerih se določa in upravlja postopek spremljanja, vključno z lokacijami, na katerih se nadzirajo in shranjujejo ustrezni podatki in informacije;

(15)	„nadzorno okolje“ pomeni okolje, v katerem deluje sistem notranjega nadzora, in splošne ukrepe, ki jih sprejme vodstvo upravljavca ali operaterja zrakoplova, da zagotovi ozaveščenost o tem sistemu notranjega nadzora;

(16)	„tveganje pri delovanju“ pomeni dovzetnost parametra v poročilu upravljavca ali operaterja zrakoplova za napačne navedbe, ki so lahko same po sebi ali skupaj z drugimi napačnimi navedbami bistvene, preden se upošteva učinek vseh s tem povezanih nadzornih dejavnosti;

(17)	„tveganje pri nadzoru“ pomeni dovzetnost parametra v poročilu upravljavca ali operaterja zrakoplova za napačne navedbe, ki so lahko same po sebi ali skupaj z drugimi napačnimi navedbami bistvene ter jih nadzorni sistem ne bo pravočasno preprečil oziroma zaznal in popravil;

(18)	„tveganje pri preverjanju“ pomeni tveganje, da bi preveritelj predložil pri preverjanju neprimerno mnenje, če so v poročilu upravljavca ali operaterja zrakoplova bistveno napačne navedbe, pri čemer je to tveganje lahko tveganje pri delovanju, tveganje pri nadzoru in tveganje pri odkrivanju;

(19)	„zadostna zanesljivost“ pomeni visoko, v mnenju pri preverjanju pozitivno izraženo, vendar ne absolutno stopnjo zanesljivosti, da preverjeno poročilo upravljavca ali operaterja zrakoplova ne vsebuje bistvenih napačnih navedb;

(20)	„analitski postopki“ pomenijo analizo nihanj in trendov v podatkih, vključno z analizo razmerij, ki so neskladna z drugimi pomembnimi informacijami ali odstopajo od predvidenih vrednosti;

(21)	„notranja dokumentacija o preverjanju“ pomeni vso notranjo dokumentacijo, ki jo zbere preveritelj, da zabeleži vsa dokumentarna dokazila in utemeljitve o dejavnostih, ki se opravljajo pri preverjanju poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova;

(22)	„EU ETS vodilni presojevalec“ pomeni presojevalca sistema EU ETS, odgovornega za usmerjanje in nadzor skupine za preverjanje ter za opravljanje preverjanja poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova in poročanja o njem;

(23)	„EU ETS presojevalec“ pomeni posameznega člana skupine za preverjanje, ki je odgovoren za opravljanje preverjanja poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova in ni EU ETS vodilni presojevalec;

(24)	„tehnični strokovnjak“ pomeni osebo, ki zagotovi podrobno strokovno znanje in izkušnje o posebnih vsebinah, potrebne za opravljanje dejavnosti preverjanja za namene poglavja III in dejavnosti akreditiranja za namene poglavja V;

(25)	„stopnja zanesljivosti“ pomeni stopnjo zanesljivosti, ki jo preveritelj navede v poročilu o preverjanju na podlagi cilja za zmanjšanje tveganja pri preverjanju glede na okoliščine pri opravljanju preverjanja;

(26)	„ocenjevalec“ pomeni osebo, ki jo nacionalni akreditacijski organ določi za to, da individualno ali kot del ocenjevalne skupine oceni preveritelja v skladu s to uredbo;

(27)	„vodilni ocenjevalec“ pomeni ocenjevalca, ki je v celoti odgovoren za ocenjevanje preveritelja v skladu s to uredbo;

(28)	„poročilo o izhodiščnih podatkih“ pomeni poročilo, ki ga predloži upravljavec v skladu s členom 4(2) Delegirane uredbe (EU) …/…;

(29)	„poročilo o podatkih o novih udeležencih“ pomeni poročilo, ki ga predloži upravljavec v skladu s členom 5(2) Delegirane uredbe (EU) …/…

Člen 4

Domneva o skladnosti

Če preveritelj dokaže skladnost z merili iz zadevnih harmoniziranih standardov, kot so opredeljeni v členu 2(9) Uredbe (ES) št. 765/2008, ali deli zadevnih standardov, pri čemer so sklicevanja nanje objavljena v Uradnem listu Evropske unije, domnevno izpolnjuje zahteve iz poglavij II in III te uredbe, če veljavni harmonizirani standardi zajemajo te zahteve.

Člen 5

Splošen okvir za akreditacijo

Če v tej uredbi ni posebnih določb v zvezi s sestavo nacionalnih akreditacijskih organov ali v zvezi z dejavnostmi in zahtevami, povezanimi z akreditacijo, se uporabljajo ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 765/2008.

POGLAVJE II

PREVERJANJE

Člen 6

Zanesljivost preverjanja

Preverjeno poročilo o emisijah, poročilo o izhodiščnih podatkih ali poročilo o podatkih o novih udeležencih je za uporabnike zanesljivo. Poročilo zanesljivo predstavlja tisto, kar naj bi predstavljalo ali je mogoče razumno pričakovati, da predstavlja.

Postopek preverjanja poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova je učinkovito in zanesljivo orodje za podporo postopkom za zagotavljanje in nadzor kakovosti, pri čemer zagotavlja informacije, na podlagi katerih lahko upravljavec ali operater zrakoplova izboljša učinkovitost spremljanja emisij ali podatkov, pomembnih za brezplačno dodelitev, in poročanja o njih.

Člen 7

Splošne obveznosti preveritelja

1. Preveritelj opravlja preverjanje in dejavnosti, določene v tem poglavju, da lahko predloži poročilo o preverjanju, v katerem z zadostno zanesljivostjo potrdi, da poročilo upravljavca ali operaterja zrakoplova ne vsebuje bistveno napačnih navedb.

2. Preveritelj načrtuje in opravlja preverjanje s strokovnim dvomom, pri čemer se zaveda, da lahko pride do okoliščin, ki lahko povzročijo, da informacije v poročilu upravljavca ali operaterja zrakoplova vsebujejo bistveno napačne navedbe.

3. Preveritelj mora preverjanje opraviti v javnem interesu in biti neodvisen od upravljavca ali operaterja zrakoplova in pristojnih organov, odgovornih za Direktivo 2003/87/ES.

4. Preveritelj med preverjanjem oceni, ali:

(a)	je poročilo upravljavca ali operaterja zrakoplova popolno in izpolnjuje zahteve iz Priloge X k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2066 ali iz Priloge IV k Delegirani uredbi (EU) …/…, kot je ustrezno;

(b)

je upravljavec ali operater zrakoplova ravnal v skladu z zahtevami dovoljenja za emisije toplogrednih plinov in načrta spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ, če preverja poročilo upravljavca o emisijah, oziroma z zahtevami načrta spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ, če preverja poročilo operaterja zrakoplova o emisijah ali tonskih kilometrih;

(c)	je upravljavec deloval v skladu z zahtevami iz načrta metodologije spremljanja v skladu s členom 8 Delegirane uredbe (EU) …/…, ki jih je odobril pristojni organ, če preverja poročilo upravljavca o izhodiščnih podatkih ali o podatkih o novih udeležencih;

(d)	podatki v poročilu upravljavca ali operaterja zrakoplova ne vsebujejo bistveno napačnih navedb;

(e)	se lahko predložijo informacije, iz katerih so razvidne dejavnosti pretoka podatkov, nadzorni sistem in s tem povezani postopki upravljavca ali operaterja zrakoplova ter ki povečajo uspešnost spremljanja in poročanja.

Z odstopanjem od točke (c) preveritelj oceni, ali načrt metodologije spremljanja upravljavca izpolnjuje zahteve iz Delegirane uredbe (EU) …/…, če za načrt metodologije spremljanja ni potrebna odobritev pristojnega organa pred predložitvijo poročila o izhodiščnih podatkih. Če preveritelj ugotovi, da načrt metodologije spremljanja ni skladen z Delegirano uredbo (EU) …/…, upravitelj spremeni načrt metodologije spremljanja tako, da se uskladi z navedeno uredbo.

Za namen točke (d) tega odstavka preveritelj od upravljavca ali operaterja zrakoplova pridobi jasne in objektivne dokaze za sporočene skupne emisije, tonske kilometre ali podatke, pomembne za brezplačno dodelitev, pri čemer upošteva tudi vse druge informacije iz poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova.

5. Če preveritelj ugotovi, da upravljavec ali operater zrakoplova ne izpolnjuje zahtev iz Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 ali iz Delegirane uredbe (EU) …/…, navedeno nepravilnost vključi v poročilo o preverjanju, tudi če je zadevni načrt spremljanja ali načrt metodologije spremljanja, kot je ustrezno, odobril pristojni organ.

6. Če pristojni organ v skladu s členom 12 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 načrta spremljanja ni odobril, če je ta načrt nepopoln ali so bile v poročevalnem obdobju opravljene bistvene spremembe iz člena 15(3) ali (4) navedene izvedbene uredbe, ki jih pristojni organ ni ustrezno odobril, preveritelj upravljavcu ali operaterju zrakoplova svetuje, naj pridobi potrebno odobritev pristojnega organa.

Če mora načrt metodologije spremljanja pred predložitvijo poročila o izhodiščnih podatkih v skladu s členom 8(4) Delegirane uredbe (EU) …/… odobriti pristojni organ in načrt metodologije spremljanja ni bil odobren ali je nepopoln ali če so bile opravljene bistvene spremembe iz člena 9(5) navedene uredbe, ki jih pristojni organ ni odobril, preveritelj upravljavcu svetuje, naj pridobi potrebno odobritev pristojnega organa.

Po odobritvi pristojnega organa preveritelj nadaljuje z dejavnostmi preverjanja, jih ponovi ali ustrezno prilagodi.

Če odobritev ni bila pridobljena pred izdajo poročila o preverjanju, preveritelj o tem poroča v poročilu o preverjanju.

Člen 8

Predpogodbene obveznosti

1. Preden se preveritelj zaveže k preverjanju, se ustrezno seznani z upravljavcem ali operaterjem zrakoplova in oceni, ali preverjanje lahko opravi. V ta namen preveritelj vsaj:

(a)	oceni tveganja pri opravljanju preverjanja poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova v skladu s to uredbo;

(b)	pregleda informacije, ki jih je predložil upravljavec ali operater zrakoplova, da določi obseg preverjanja;

(c)	oceni, ali preverjanje spada v obseg njegove akreditacije;

(d)	oceni, ali je usposobljen ter ali ima osebje in vire, potrebne za izbor skupine za preverjanje, ki je usposobljena za obravnavanje kompleksne naprave ali dejavnosti in flote operaterja zrakoplova, ter ali lahko uspešno opravi dejavnosti preverjanja v zahtevanem roku;

(e)	oceni, ali lahko zagotovi, da je morebitna skupina za preverjanje, ki jo ima na voljo, ustrezno usposobljena in ima osebe za opravljanje dejavnosti preverjanja pri zadevnem upravljavcu ali operaterju zrakoplova;

(f)	za vsako zahtevano preverjanje določi, koliko časa potrebuje, da bo lahko preverjanje ustrezno opravil.

2. Upravljavec ali operater zrakoplova preveritelju zagotovi vse ustrezne informacije, ki mu omogočijo opravljanje dejavnosti iz odstavka 1.

Člen 9

Razporeditev časa

1. Pri določanju razporeditve časa za preverjanje iz člena 8(1)(f) preveritelj upošteva vsaj:

(a)	kompleksnost naprave ali dejavnosti in flote operaterja zrakoplova;

(b)	obseg informacij in kompleksnost načrta spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ, ali načrta metodologije spremljanja, kot je ustrezno;

(c)	zahtevano raven pomembnosti;

(d)	kompleksnost in popolnost dejavnosti pretoka podatkov ter nadzornega sistema upravljavca ali operaterja zrakoplova;

(e)	kraj informacij in podatkov o emisijah toplogrednih plinov, tonskih kilometrih ali podatkov, pomembnih za brezplačno dodelitev.

2. Preveritelj v pogodbi o preverjanju zagotovi možnost, da se poleg časa iz pogodbe zaračuna dodaten čas, če se na podlagi strateške analize, analize tveganja ali drugih dejavnosti preverjanja ugotovi, da je potreben. Dodaten čas je lahko potreben vsaj v naslednjih primerih:

(a)	če se med preverjanjem izkaže, da so dejavnosti pretoka podatkov, nadzorne dejavnosti ali logistika upravljavca ali operaterja zrakoplova bolj kompleksne, kot se je prvotno predvidevalo;

(b)	če preveritelj med preverjanjem ugotovi, da sklopi podatkov vsebujejo napačne navedbe, neskladnosti, pomanjkljive podatke ali napake.

3. Preveritelj zabeleži razporeditev časa v notranji dokumentaciji o preverjanju.

Člen 10

Informacije, ki jih predloži upravljavec ali operater zrakoplova

1. Pred strateško analizo in ob drugih priložnostih upravljavec ali operater zrakoplova preveritelju med preverjanjem predloži vse navedene dokumente:

(a)	dovoljenje upravljavca za emisije toplogrednih plinov, če se to nanaša na preverjanje poročila upravljavca o emisijah;

(b)	najnovejšo različico načrta spremljanja upravljavca ali operaterja zrakoplova in vse druge pomembne različice načrta spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ, vključno z dokazili o odobritvi;

(c)	najnovejšo različico načrta metodologije spremljanja upravljavca in vse druge ustrezne različice načrta metodologije spremljanja, vključno z dokazili o odobritvi, kjer je ustrezno;

(d)	opis dejavnosti pretoka podatkov upravljavca ali operaterja zrakoplova;

(e)	oceno tveganja upravljavca ali operaterja zrakoplova iz člena 59(2)(a) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 ali iz člena 11(1) Delegirane uredbe (EU) …/…, kot je ustrezno, in opis splošnega nadzornega sistema;

(f)	po potrebi poenostavljeno oceno negotovosti iz člena 7(2)(c) Delegirane uredbe (EU) …/…;

(g)	postopke iz načrta spremljanja, kot ga je odobril pristojni organ, ali načrta metodologije spremljanja, vključno s postopki za dejavnosti pretoka podatkov in nadzorne dejavnosti;

(h)	letno poročilo upravljavca ali operaterja zrakoplova o emisijah, poročilo o tonskih kilometrih, poročilo o izhodiščnih podatkih ali poročilo o podatkih o novih udeležencih, kot je ustrezno;

(i)	po potrebi poročila o izhodiščnih podatkih iz prejšnjih obdobij dodelitve za zgodnejše faze dodelitve in letna poročila o ravni dejavnosti iz prejšnjih let, predložena pristojnemu organu za namene člena 10a(21) Direktive 2003/87/ES;

(j)	po potrebi načrt za vzorčenje upravljavca iz člena 33 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, kot ga je odobril pristojni organ;

(k)	če je bil v poročevalnem obdobju načrt spremljanja spremenjen, evidenco vseh navedenih sprememb v skladu s členom 16(3) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066;

(l)	po potrebi poročilo iz člena 69(4) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066;

(m)	poročilo o preverjanju iz prejšnjega leta ali prejšnjega izhodiščnega obdobja, kot je ustrezno, če preveritelj v prejšnjem letu ali prejšnjem izhodiščnem obdobju, kot je ustrezno, ni opravil preverjanja za zadevnega upravljavca ali operaterja zrakoplova;

(n)	vso ustrezno korespondenco s pristojnim organom, zlasti informacije v zvezi z obveščanjem o spremembah načrta spremljanja ali načrta metodologije spremljanja, kot je ustrezno;

(o)	informacije o podatkovnih bazah in podatkovnih virih, ki se uporabljajo pri spremljanju in poročanju, vključno z bazami in viri Eurocontrola ali druge ustrezne organizacije;

(p)

če se preverjanje nanaša na poročilo o emisijah naprave, v kateri se izvaja geološko shranjevanje toplogrednih plinov na kraju shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES, načrt spremljanja, zahtevan v skladu z navedeno direktivo, in poročila, zahtevana v skladu s členom 14 navedene direktive, ki zajemajo vsaj poročevalno obdobje poročila o emisijah, ki se preverja;

(q)	po potrebi odobritev pristojnega organa za neopravljanje obiskov na lokaciji v skladu s členom 31(1);

(r)	dokaze upravljavca o skladnosti s pragovi negotovosti za stopnje, določene v načrtu spremljanja;

(s)	vse druge pomembne informacije, potrebne za načrtovanje in opravljanje preverjanja.

2. Preden preveritelj izda poročilo o preverjanju, mu upravljavec ali operater zrakoplova predloži končno odobreno in notranje potrjeno poročilo upravljavca ali operaterja zrakoplova.

Člen 11

Strateška analiza

1. Na začetku preverjanja preveritelj oceni verjetno vrsto, obseg in kompleksnost nalog preverjanja tako, da izvede strateško analizo vseh dejavnosti, ki so pomembne za napravo ali operaterja zrakoplova.

2. Zaradi razumevanja dejavnosti, ki jih opravlja naprava ali operater zrakoplova, preveritelj zbere in pregleda informacije, ki jih potrebuje, da oceni, ali je skupina za preverjanje ustrezno usposobljena, da opravi preverjanje, ugotovi, ali je razporeditev časa iz pogodbe pravilna, in zagotovi, da preveritelj lahko opravi potrebno analizo tveganja. Te informacije vsebujejo vsaj:

(a)	informacije iz člena 10(1);

(b)	zahtevano raven pomembnosti;

(c)	informacije, pridobljene pri preverjanju iz prejšnjih let, če preveritelj preverjanje opravlja za istega upravljavca ali operaterja zrakoplova.

3. Pri pregledu informacij iz odstavka 2 preveritelj oceni vsaj:

(a)	za namene preverjanja poročila upravljavca o emisijah, kategorijo naprave iz člena 19 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 in dejavnosti, ki se opravljajo v navedeni napravi;

(b)	za namene preverjanja poročila operaterja zrakoplova o emisijah ali tonskih kilometrih, velikost in vrsto operaterja zrakoplova, razširjenost informacij na različnih območjih ter število in vrsto letov;

(c)	načrt spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ, ali načrt metodologije spremljanja, kot je ustrezno, in podrobnosti metodologije spremljanja iz navedenega načrta spremljanja ali načrta metodologije spremljanja, kot je ustrezno;

(d)

vrsto, obseg in kompleksnost virov emisij in tokov vira ter opremo in postopke, s katerimi so bili pridobljeni podatki o emisijah, tonskih kilometrih ali podatki, pomembni za brezplačno dodelitev, vključno z merilno opremo iz načrta spremljanja ali načrta metodologije spremljanja, kot je ustrezno, virom in uporabo faktorjev za izračun ter drugimi primarnimi podatkovnimi viri;

(e)	dejavnosti pretoka podatkov, nadzorni sistem in okolje nadzora.

4. Med strateško analizo preveritelj preveri:

(a)	ali je predloženi načrt spremljanja ali načrt metodologije spremljanja, kot je ustrezno, najnovejša različica, in, kjer je potrebno, ali jo je odobril pristojni organ;

(b)	ali je bil načrt spremljanja v poročevalnem obdobju ali načrt metodologije spremljanja v izhodiščnem obdobju, kot je ustrezno, kakor koli spremenjen;

(c)	kjer je to ustrezno, ali je bil pristojni organ o spremembah iz točke (b) obveščen v skladu s členom 15(1) ali členom 23 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 oziroma jih je odobril v skladu s členom 15(2) navedene izvedbene uredbe.

(d)	kjer je to ustrezno, ali je bil pristojni organ o spremembah iz točke (b) obveščen v skladu s členom 9(3) Delegirane uredbe (EU) …/… oziroma jih je odobril v skladu s členom 9(4) navedene uredbe.

Člen 12

Analiza tveganja

1. Za oblikovanje, načrtovanje in opravljanje uspešnega preverjanja preveritelj opredeli in analizira naslednje elemente:

(a)	tveganja pri delovanju;

(b)	nadzorne dejavnosti;

(c)	tveganje pri nadzoru v zvezi z učinkovitostjo navedenih nadzornih dejavnosti, če so bile opravljene nadzorne dejavnosti iz točke (b).

2. Pri opredelitvi in analizi elementov iz odstavka 1 preveritelj upošteva vsaj:

(a)	ugotovitve strateške analize iz člena 11(1);

(b)	informacije iz člena 10(1) in člena 11(2)(c);

(c)	raven pomembnosti iz člena 11(2)(b).

3. Če preveritelj ugotovi, da upravljavec ali operater zrakoplova v oceni tveganja ni opredelil zadevnih tveganj pri delovanju in tveganj pri nadzoru, to sporoči upravljavcu ali operaterju zrakoplova.

4. Na podlagi informacij, pridobljenih med preverjanjem, preveritelj po potrebi revidira analizo tveganja in spremeni ali ponovi dejavnosti preverjanja, ki jih mora opraviti.

Člen 13

Načrt preverjanja

1. Preveritelj pripravi osnutek načrta preverjanja, ki je v skladu s pridobljenimi informacijami in opredeljenimi tveganji iz strateške analize in analize tveganja ter obsega vsaj:

(a)	program preverjanja, v katerem sta opredeljena vrsta in obseg dejavnosti preverjanja ter čas in način opravljanja teh dejavnosti;

(b)	program preskušanja, ki določa obseg in metode preskušanja nadzornih dejavnosti ter njihovih postopkov;

(c)

načrt za vzorčenje podatkov, ki določa obseg in metode vzorčenja podatkov v zvezi s podatkovnimi točkami, na katerih temeljijo skupne emisije v poročilu upravljavca ali operaterja zrakoplova o emisijah, podatki o skupnih tonskih kilometrih v poročilu operaterja zrakoplova o tonskih kilometrih ali zbirni podatki, pomembni za brezplačno dodelitev v poročilu upravljavca o izhodiščnih podatkih ali poročilu o podatkih o novih udeležencih.

2. Preveritelj določi program preskušanja iz točke (b) odstavka 1 tako, da lahko opredeli, v kolikšnem obsegu so zadevne nadzorne dejavnosti zanesljive za ocenjevanje izpolnjevanja zahtev iz člena 7(4)(b), (c), (d) ali drugega pododstavka člena 7(4).

Pri določanju velikosti vzorca in dejavnosti vzorčenja za preskušanje nadzornih dejavnosti preveritelj upošteva naslednje elemente:

(a)	tveganja pri delovanju;

(b)	okolje nadzora;

(c)	zadevne nadzorne dejavnosti;

(d)	zahtevo za predložitev mnenja pri preverjanju z zadostno zanesljivostjo.

3. Pri določanju velikosti vzorca in dejavnosti vzorčenja za vzorčenje podatkov iz točke (c) odstavka 1 preveritelj upošteva naslednje elemente:

(a)	tveganja pri delovanju in tveganja pri nadzoru;

(b)	rezultate analitskih postopkov;

(c)	zahtevo za predložitev mnenja pri preverjanju z zadostno zanesljivostjo;

(d)	raven pomembnosti;

(e)	pomembnost prispevka posameznega podatkovnega elementa za celotni sklop podatkov.

4. Preveritelj pripravi in izvaja načrt preverjanja tako, da tveganje pri preverjanju zmanjša na sprejemljivo raven ter tako zagotovi zadostno zanesljivost, da poročilo upravljavca ali operaterja zrakoplova ne vsebuje bistveno napačnih navedb.

5. Preveritelj posodobi analizo tveganja in načrt preverjanja ter prilagodi dejavnosti preverjanja, če med preverjanjem odkrije dodatna tveganja, ki jih je treba zmanjšati, ali če je dejansko tveganje manjše od prvotno pričakovanega.

Člen 14

Dejavnosti preverjanja

Preveritelj izvaja načrt preverjanja in na podlagi analize tveganja preveri izvajanje načrta spremljanja, kot ga je odobril pristojni organ, ali načrta metodologije spremljanja, kot je ustrezno.

V ta namen preveritelj opravi vsaj obsežno preskušanje, ki vključuje analitske postopke, preverjanje podatkov in metodologije spremljanja, ter preveri:

(a)	dejavnosti pretoka podatkov in sisteme, ki se uporabljajo v pretoku podatkov, vključno s sistemi informacijske tehnologije;

(b)	ali se nadzorne dejavnosti upravljavca ali operaterja zrakoplova ustrezno dokumentirajo, izvajajo in vzdržujejo ter ali so uspešne pri ublažitvi tveganj pri delovanju;

(c)	ali so postopki iz načrta spremljanja ali načrta metodologije spremljanja, kot je ustrezno, uspešni pri ublažitvi tveganj pri delovanju in pri nadzoru ter ali se ti postopki izvajajo, zadostno dokumentirajo in ustrezno vzdržujejo.

Za namene točke (a) drugega odstavka preveritelj spremlja pretok podatkov, pri čemer upošteva zaporedje in medsebojni vpliv dejavnosti pretoka podatkov od primarnega podatkovnega vira do priprave poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova.

Člen 15

Analitski postopki

1. Preveritelj oceni verodostojnost in popolnost podatkov z analitskimi postopki, če je to potrebno zaradi tveganja pri delovanju, tveganja pri nadzoru in primernosti nadzornih dejavnosti upravljavca ali operaterja zrakoplova.

2. Pri analitskih postopkih iz odstavka 1 preveritelj oceni sporočene podatke, da opredeli morebitna področja tveganja ter nato potrdi in prilagodi načrtovane dejavnosti preverjanja. Preveritelj vsaj:

(a)	oceni verodostojnost nihanj in trendov v zadevnem času ali med primerljivimi enotami;

(b)	opredeli neposredna odstopanja, nepričakovane podatke in podatkovne vrzeli.

3. Pri analitskih postopkih iz odstavka 1 preveritelj opravi naslednje postopke:

(a)	predhodne analitske postopke za zbirne podatke, preden opravi dejavnosti iz člena 14, da bi razumel vrsto, kompleksnost in pomembnost sporočenih podatkov;

(b)	vsebinske analitske postopke za zbirne podatke in podatkovne točke, na katerih temeljijo ti podatki, da bi opredelil morebitne strukturne napake in neposredna odstopanja;

(c)	končne analitske postopke za zbirne podatke, da bi zagotovil, da so bile vse napake, ugotovljene med postopkom preverjanja, ustrezno odpravljene.

4. Če preveritelj ugotovi, da so prisotni odstopanja, nihanja, trendi, podatkovne vrzeli ali podatki, ki niso v skladu z drugimi zadevnimi informacijami ali se bistveno razlikujejo od pričakovanih zneskov ali razmerij, mu upravljavec ali operater zrakoplova predloži pojasnila, ki jih podpre z dodatnimi dokazi.

Na podlagi predloženih pojasnil in dodatnih dokazov preveritelj oceni učinek na načrt preverjanja in dejavnosti preverjanja, ki jih bo opravil.

Člen 16

Preverjanje podatkov

1. Preveritelj preveri podatke v poročilu upravljavca ali operaterja zrakoplova s podrobnim preskušanjem podatkov, vključno s sledenjem podatkov do primarnega podatkovnega vira, navzkrižnim preverjanjem podatkov z zunanjimi podatkovnimi viri, usklajevanjem, preverjanjem pragov v zvezi z ustreznimi podatki in opravljanjem ponovnih izračunov.

2. Pri preverjanju podatkov iz odstavka 1 in ob upoštevanju odobrenega načrta spremljanja ali načrta metodologije spremljanja, vključno s postopki iz navedenega načrta, preveritelj preveri:

(a)	omejitve naprave za namene preverjanja poročila upravljavca o emisijah;

(b)	omejitve naprave in njenih podnaprav za namene preverjanja poročila upravljavca o izhodiščnih podatkih ali poročila o podatkih o novih udeležencih;

(c)	popolnost tokov vira in virov emisij, kot so opisani v načrtu spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ, ali načrtu metodologije spremljanja, kot je ustrezno, za namene preverjanja poročila upravljavca o emisijah, poročila o izhodiščnih podatkih ali poročila o podatkih o novih udeležencih;

(d)	popolnost letov, ki spadajo med letalske dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES in za katere je odgovoren operater zrakoplova, ter popolnost podatkov o emisijah in podatkov o tonskih kilometrih za namene preverjanja poročila operaterja zrakoplova o emisijah in poročila o tonskih kilometrih;

(e)	skladnost med sporočenimi podatki ter dokumentacijo o masi in ravnotežju za namene preverjanja poročila operaterja zrakoplova o emisijah in poročila o tonskih kilometrih;

(f)	skladnost med podatki o skupni porabi goriva in podatki o kupljenem ali drugače dobavljenem gorivu za zrakoplov, ki opravlja letalsko dejavnost, za namene preverjanja poročila operaterja zrakoplova o emisijah;

(g)	skladnost med sporočenimi zbirnimi podatki v poročilu upravljavca ali operaterja zrakoplova in primarnim podatkovnim virom;

(h)	če upravljavec uporabi metodologijo na podlagi meritev iz člena 21(1) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, izmerjene vrednosti, pri čemer uporabi rezultate izračunov, ki jih je upravljavec opravil v skladu s členom 46 navedene izvedbene uredbe;

(i)	zanesljivost in natančnost podatkov.

3. Za preverjanje popolnosti letov iz točke (d) odstavka 2 preveritelj uporabi podatke operaterja zrakoplova o zračnem prometu, vključno s podatki, zbranimi pri Eurocontrolu ali drugih zadevnih organizacijah, ki lahko obdelujejo informacije o zračnem prometu, s katerimi razpolaga Eurocontrol.

Člen 17

Preverjanje pravilne uporabe metodologije spremljanja

1. Preveritelj preveri pravilno uporabo in izvajanje metodologije spremljanja, kot jo je v načrtu spremljanja odobril pristojni organ, vključno z njenimi podrobnimi podatki.

2. Za namene preverjanja poročila upravljavca o emisijah preveritelj preveri pravilno uporabo in izvajanje načrta za vzorčenje iz člena 33 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, kot ga je odobril pristojni organ.

3. Za namene preverjanja poročila o izhodiščnih podatkih ali poročila o podatkih o novih udeležencih preveritelj preveri, ali se metodologija za zbiranje in spremljanje podatkov, določena v načrtu metodologije spremljanja, uporablja pravilno, vključno z naslednjim:

(a)	ali so vsi podatki o emisijah, vhodnih materialih, izhodnih materialih in pretokih energije pravilno pripisani podnapravam v skladu z omejitvami sistema iz Priloge I k Delegirani uredbi (EU) …/…;

(b)	ali so podatki popolni in ali so se pojavile podatkovne vrzeli ali dvojno štetje;

(c)	ali ravni dejavnosti za referenčne vrednosti za proizvod temeljijo na pravilni uporabi opredelitev proizvodov iz Priloge I k Delegirani uredbi (EU) …/…;

(d)

ali so bile ravni dejavnosti za podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto, podnapravo za daljinsko ogrevanje, podnaprave z referenčno vrednostjo za gorivo in podnaprave z emisijami iz proizvodnih procesov ustrezno pripisane glede na proizvedene proizvode in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi člena 10b(5) Direktive 2003/87/ES.

4. Če se preneseni CO2 odšteje v skladu s členom 49 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 ali se preneseni N2O ne šteje v skladu s členom 50 navedene uredbe ter preneseni CO2 ali N2O merita tako prenosna kot sprejemna naprava, preveritelj preveri, ali je razlike med izmerjenimi vrednostmi obeh naprav mogoče pojasniti na podlagi negotovosti merilnih sistemov in ali je bila v poročilu o emisijah obeh naprav uporabljena pravilna aritmetična sredina.

Če razlik med izmerjenimi vrednostmi obeh naprav ni mogoče pojasniti na podlagi negotovosti merilnih sistemov, preveritelj preveri, ali so bile uvedene prilagoditve za uskladitev razlik med izmerjenimi vrednostmi, ali so bile te prilagoditve konservativne in ali je te prilagoditve odobril pristojni organ.

5. Če se od upravljavcev v skladu s členom 12(3) Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012 zahteva, da v načrt spremljanja vključijo dodatne elemente, ki so pomembni za izpolnjevanje zahtev iz člena 24(1) Sklepa Komisije 2011/278/EU (12), preveritelj preveri pravilno uporabo in izvajanje postopkov iz člena 12(3) Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012. Pri tem tudi preveri, ali je upravljavec pristojnemu organu do 31. decembra v poročevalnem obdobju predložil informacije o načrtovanih ali dejanskih spremembah zmogljivosti, ravni dejavnosti in delovanja naprave.

Člen 18

Preverjanje metod, ki so bile uporabljene v primeru manjkajočih podatkov

1. Če so se v skladu s členom 66 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 za dopolnitev manjkajočih podatkov uporabile metode iz načrta spremljanja, kot ga je odobril pristojni organ, preveritelj preveri, ali so bile uporabljene metode ustrezne za zadevni primer in ali so bile pravilno uporabljene.

Če pristojni organ upravljavcu ali operaterju zrakoplova odobri uporabo drugih metod poleg metod iz prvega pododstavka v skladu s členom 66 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, preveritelj preveri, ali je bil odobreni pristop pravilno uporabljen in ustrezno dokumentiran.

Če upravljavec ali operater zrakoplova odobritve pristopa ne more pridobiti pravočasno, preveritelj preveri, ali s pristopom, ki ga upravljavec ali operater zrakoplova uporablja za dopolnitev manjkajočih podatkov, zagotavlja, da emisije niso ocenjene prenizko, in ali zaradi tega pristopa ne prihaja do bistveno napačnih navedb.

2. Preveritelj preveri učinkovitost nadzornih dejavnosti, s katerimi upravljavec ali operater zrakoplova preprečuje, da bi prišlo do manjkajočih podatkov iz člena 66 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066.

3. Če se v poročilih o izhodiščnih podatkih ali poročilih o podatkih o novih udeležencih pojavijo podatkovne vrzeli, preveritelj preveri, ali so v načrtu metodologije spremljanja določene metode za odpravo podatkovnih vrzeli v skladu s členom 12 Delegirane uredbe (EU) …/…, ali so bile te metode primerne za zadevni primer in ali so bile pravilno uporabljene.

Če v načrtu metodologije spremljanja ni določena metoda za odpravo podatkovnih vrzeli, preveritelj preveri, ali pristop, ki ga je upravljavec uporabil pri odpravi pomanjkljivosti, temelji na razumnih dokazih in zagotavlja, da podatki, ki jih zahteva Delegirana uredba (EU) …/…, niso podcenjeni ali precenjeni.

Člen 19

Ocena negotovosti

1. Če mora upravljavec v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2066 za podatke o dejavnosti in faktorje za izračun dokazati skladnost s pragovi negotovosti, preveritelj potrdi veljavnost informacij, ki so se uporabile za izračun ravni negotovosti iz odobrenega načrta spremljanja.

2. Če upravljavec uporabi metodologijo spremljanja iz člena 22 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, ki ne temelji na stopnjah, preveritelj preveri:

(a)	ali je upravljavec ocenil in količinsko opredelil negotovost ter s tem dokazal, da je izpolnjen pogoj v zvezi s splošnim pragom negotovosti za letno raven emisij toplogrednih plinov v skladu s členom 22(c) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066;

(b)	veljavnost informacij, ki so se uporabile za oceno in količinsko opredelitev negotovosti;

(c)	ali je splošni pristop, ki se je uporabil za oceno in količinsko opredelitev negotovosti, v skladu s členom 22(b) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066;

(d)	ali so predloženi dokazi o izpolnjenih pogojih za metodologijo spremljanja iz člena 22(a) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066.

3. Če Delegirana uredba (EU) …/… zahteva, da upravljavec izvede poenostavljeno oceno negotovosti, preveritelj potrdi veljavnost informacij, uporabljenih za navedeno oceno.

Člen 20

Vzorčenje

1. Preveritelj lahko pri preverjanju skladnosti nadzornih dejavnosti in postopkov iz člena 14(b) in (c) ali pri izvajanju pregledov iz členov 15 in 16 uporabi metode vzorčenja, ki so specifične za napravo ali operaterja zrakoplova, če je vzorčenje utemeljeno na podlagi analize tveganja.

2. Če preveritelj med vzorčenjem odkrije neskladnost ali napačno navedbo, od upravljavca ali operaterja zrakoplova zahteva, da pojasni glavne vzroke za neskladnost ali napačno navedbo, da lahko oceni vpliv neskladnosti ali napačne navedbe na sporočene podatke. Preveritelj na podlagi rezultata navedene ocene odloči, ali so potrebne dodatne nadzorne dejavnosti, ali je treba povečati vzorec in kateri del populacije podatkov, iz katere so bili pridobljeni podatki, mora upravljavec ali operater zrakoplova popraviti.

3. Preveritelj dokumentira rezultat pregledov iz členov 14 do 17 v notranji dokumentaciji o preverjanju, pri čemer vanjo vključi vse podatke o dodatnih vzorcih.

Člen 21

Obiski na lokaciji

1. Preveritelj med postopkom preverjanja enkrat ali večkrat ob primernem času opravi obisk na lokaciji, da oceni delovanje merilnih naprav in sistemov spremljanja, opravi razgovore in dejavnosti, ki se zahtevajo v skladu s tem poglavjem, ter zbere dovolj informacij in dokazov, da lahko ugotovi, ali poročilo upravljavca ali operaterja zrakoplova ne vsebuje bistveno napačnih navedb.

2. Upravljavec ali operater zrakoplova preveritelju omogoči dostop do svojih prostorov.

3. Za namene preverjanja poročila upravljavca o emisijah preveritelj opravi obisk na lokaciji tudi, da pregleda omejitve naprave ter popolnost tokov vira in virov emisij.

4. Za namene preverjanja poročila upravljavca o izhodiščnih podatkih ali poročila o podatkih o novih udeležencih preveritelj opravi obisk na lokaciji tudi, da pregleda omejitve naprave in njenih podnaprav ter popolnost tokov vira, virov emisij in tehničnih povezav.

5. Za namene preverjanja poročila upravljavca o emisijah, poročila o izhodiščnih podatkih ali poročila o podatkih o novih udeležencih preveritelj na podlagi analize tveganja odloči, ali so potrebni obiski na dodatnih lokacijah, tudi če se nekatere pomembne dejavnosti pretoka podatkov in nadzorne dejavnosti opravljajo na drugih lokacijah, kot so sedež družbe in drugi ločeni prostori.

Člen 22

Odprava napačnih navedb ter odprava neskladnosti in neizpolnjevanja

1. Če preveritelj med preverjanjem ugotovi napačne navedbe, neskladnosti ali neizpolnjevanje Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 ali Delegirane uredbe (EU) …/…, kot je ustrezno, o tem pravočasno obvesti upravljavca ali operaterja zrakoplova in zahteva ustrezne popravke.

Upravljavec ali operater zrakoplova odpravi vse sporočene napačne navedbe ali neskladnosti.

Če je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 ali Delegirane uredbe (EU) …/…, upravljavec ali operater zrakoplova o tem obvesti pristojni organ ter ustrezno in nemudoma odpravi neizpolnjevanje.

2. Preveritelj dokumentira in v notranji dokumentaciji o preverjanju kot odpravljene označi vse napačne navedbe, neskladnosti ali neizpolnjevanje Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 ali Delegirane uredbe (EU) …/…, ki jih je upravljavec ali operater zrakoplova odpravil med preverjanjem.

3. Če upravljavec ali operater zrakoplova napačnih navedb ali neskladnosti, ki mu jih preveritelj sporoči v skladu z odstavkom 1, ne odpravi, preden preveritelj izda poročilo o preverjanju, preveritelj od upravljavca ali operaterja zrakoplova zahteva, da pojasni glavne vzroke za neskladnost ali napačno navedbo, da lahko oceni njun vpliv na sporočene podatke.

Preveritelj določi, ali neodpravljene napačne navedbe same po sebi ali skupaj z drugimi napačnimi navedbami bistveno vplivajo na skupne sporočene podatke o emisijah, tonskih kilometrih ali podatke, pomembne za brezplačno dodelitev. Pri ocenjevanju pomembnosti napačnih navedb preveritelj upošteva resnost in vrsto napačne navedbe ter okoliščine, v katerih so te nastale.

Preveritelj oceni, ali neodpravljena neskladnost sama po sebi ali skupaj z drugimi neskladnostmi vpliva na sporočene podatke in ali lahko to povzroči bistveno napačno navedbo.

Če upravljavec ali operater zrakoplova ne odpravi neizpolnjevanja Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 ali Delegirane uredbe (EU) …/… v skladu z odstavkom 1, preden preveritelj izda poročilo o preverjanju, preveritelj oceni, ali neodpravljeno neizpolnjevanje vpliva na sporočene podatke in ali to lahko povzroči bistveno napačno navedbo.

Preveritelj lahko napačne navedbe šteje za bistvene, če je to upravičeno zaradi resnosti in vrste napačnih navedb ter okoliščin, v katerih so nastale, čeprav same po sebi ali skupaj z drugimi napačnimi navedbami ne presegajo ravni pomembnosti iz člena 23.

Člen 23

Raven pomembnosti

1. Za namene preverjanja poročil o emisijah je raven pomembnosti določena na 5 % skupnih sporočenih emisij v poročevalnem obdobju, v katerem se opravlja preverjanje, za:

(a)	naprave kategorije A iz člena 19(2)(a) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 in naprave kategorije B iz člena 19(2)(b) navedene izvedbene uredbe;

(b)	operaterje zrakoplova z letnimi emisijami 500 kiloton fosilnega CO2 ali manj.

2. Za namene preverjanja poročil o emisijah je raven pomembnosti določena na 2 % skupnih sporočenih emisij v poročevalnem obdobju, v katerem se opravlja preverjanje, za:

(a)	naprave kategorije C iz člena 19(2)(c) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066;

(b)	operaterje zrakoplova z letnimi emisijami več kot 500 kiloton fosilnega CO2.

3. Za namene preverjanja poročil operaterjev zrakoplova o tonskih kilometrih je raven pomembnosti določena na 5 % skupnih sporočenih podatkov o tonskih kilometrih v poročevalnem obdobju, v katerem se opravlja preverjanje.

4. Za namene preverjanja poročil o izhodiščnih podatkih ali poročil o podatkih o novih udeležencih je raven pomembnosti določena na 5 % skupne sporočene vrednosti naslednjega:

(a)	skupnih emisij naprave, če se podatki nanašajo na emisije;

(b)	vsote uvoza in proizvodnje neto izmerljive toplote, kjer je ustrezno, če se podatki nanašajo na izmerljive podatke o toploti;

(c)	vsote količin odpadnih plinov, uvoženih in proizvedenih v napravi, kjer je ustrezno;

(d)	ravni dejavnosti vsake zadevne posamezne podnaprave z referenčno vrednostjo za proizvode.

Člen 24

Sklepi na podlagi ugotovitev preverjanja

Preveritelj po opravljenem preverjanju in preučitvi informacij, pridobljenih med preverjanjem:

(a)	preveri končne podatke upravljavca ali operaterja zrakoplova, vključno s podatki, ki so bili spremenjeni na podlagi informacij, pridobljenih med preverjanjem;

(b)	preuči razloge, ki jih upravljavec ali operater zrakoplova navede za morebitne razlike med končnimi in predhodno predloženimi podatki;

(c)	preuči rezultat ocenjevanja, da lahko določi, ali je bil načrt spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ, ali načrt metodologije spremljanja, kot je ustrezno, vključno s postopki, opisanimi v njem, pravilno izveden;

(d)	oceni, ali je tveganje pri preverjanju sprejemljivo nizko, da lahko zagotovi zadostno zanesljivost;

(e)	poskrbi, da so bili zbrani zadostni dokazi, da lahko predloži mnenje pri preverjanju z zadostno zanesljivostjo, da poročilo ne vsebuje bistveno napačnih navedb;

(f)	poskrbi, da je postopek preverjanja dokumentiran v celoti v notranji dokumentaciji o preverjanju in da v poročilu o preverjanju predloži končne ugotovitve.

Člen 25

Neodvisen pregled

1. Preveritelj pred izdajo poročila o preverjanju notranjo dokumentacijo o preverjanju in poročilo o preverjanju predloži neodvisnemu pregledovalcu.

2. Neodvisni pregledovalec ne opravlja dejavnosti preverjanja, ki jih sam pregleduje.

3. Neodvisen pregled zajema celoten postopek preverjanja, ki je opisan v tem poglavju in evidentiran v notranji dokumentaciji o preverjanju.

Neodvisni pregledovalec s pregledom zagotovi, da je bil postopek preverjanja opravljen v skladu s to uredbo, da so bili postopki za dejavnosti preverjanja iz člena 41 pravilno izvedeni ter da sta zagotovljeni ustrezna strokovna skrbnost in presoja.

Neodvisni pregledovalec oceni tudi, ali so zbrani dokazi zadostni, da lahko preveritelj izda poročilo o preverjanju z zadostno zanesljivostjo.

4. Če nastanejo okoliščine, zaradi katerih bi bilo po pregledu treba spremeniti poročilo o preverjanju, neodvisni pregledovalec preuči tudi te spremembe in dokaze o njih.

5. Preveritelj pravilno pooblasti osebo, ki potrdi poročilo o preverjanju na podlagi ugotovitev neodvisnega pregledovalca in dokazov v notranji dokumentaciji o preverjanju.

Člen 26

Notranja dokumentacija o preverjanju

1. Preveritelj pripravi in zbere notranjo dokumentacijo o preverjanju, ki vsebuje vsaj:

(a)	rezultate opravljenih dejavnosti preverjanja;

(b)	strateško analizo, analizo tveganja in načrt preverjanja;

(c)	dovolj informacij, ki potrjujejo mnenje pri preverjanju, vključno z utemeljitvijo ocene, ali ugotovljene napačne navedbe bistveno vplivajo na sporočene podatke o emisijah, tonskih kilometrih ali podatkih, pomembnih za brezplačno dodelitev.

2. Notranja dokumentacija o preverjanju iz odstavka 1 se pripravi tako, da lahko neodvisni pregledovalec iz člena 25 in nacionalni akreditacijski organ ocenita, ali je bilo preverjanje opravljeno v skladu s to uredbo.

Preveritelj po potrditvi poročila o preverjanju v skladu s členom 25(5) vključi rezultate neodvisnega pregleda v notranjo dokumentacijo o preverjanju.

3. Preveritelj na zahtevo pristojnega organa omogoči dostop do notranje dokumentacije o preverjanju, da mu olajša oceno preverjanja.

Člen 27

Poročilo o preverjanju

1. Preveritelj na podlagi informacij, zbranih med preverjanjem, upravljavcu ali operaterju zrakoplova za vsako preverjeno poročilo o emisijah, poročilo o tonskih kilometrih, poročilo o izhodiščnih podatkih ali poročilo o podatkih o novih udeležencih izda poročilo o preverjanju. Poročilo o preverjanju vsebuje vsaj eno od naslednjih ugotovitev:

(a)	poročilo je potrjeno kot zadovoljivo;

(b)	poročilo upravljavca ali operaterja zrakoplova vsebuje bistveno napačne navedbe, ki pred izdajo poročila o preverjanju niso bile odpravljene;

(c)	obseg preverjanja je premajhen v skladu s členom 28, zato preveritelj ni mogel pridobiti zadostnih dokazov, da bi izdal mnenje pri preverjanju z zadostno zanesljivostjo, da poročilo ne vsebuje bistveno napačnih navedb;

(d)	neskladnosti same po sebi ali skupaj z drugimi neskladnostmi preprečujejo potrebno jasnost, zato preveritelj ne more z zadostno zanesljivostjo trditi, da poročilo upravljavca ali operaterja zrakoplova ne vsebuje bistveno napačnih navedb;

(e)

če za načrt metodologije spremljanja ni potrebna odobritev pristojnega organa, neizpolnjevanje Delegirane uredbe (EU) …/… preprečuje potrebno jasnost, zato preveritelj ne more z zadostno zanesljivostjo trditi, da poročilo o izhodiščnih podatkih ali poročilo o podatkih o novih udeležencih ne vsebuje bistveno napačnih navedb.

Za namene točke (a) prvega pododstavka se lahko poročilo upravljavca ali operaterja zrakoplova potrdi kot zadovoljivo samo, če ne vsebuje bistveno napačnih navedb.

2. Upravljavec ali operater zrakoplova pristojnemu organu predloži poročilo o preverjanju skupaj z zadevnim poročilom upravljavca ali operaterja zrakoplova.

3. Poročilo o preverjanju vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)	ime preverjenega upravljavca ali operaterja zrakoplova;

(b)	cilje preverjanja;

(c)	obseg preverjanja;

(d)	sklic na preverjeno poročilo upravljavca ali operaterja zrakoplova;

(e)	merila, na podlagi katerih je bilo poročilo upravljavca ali operaterja zrakoplova preverjeno, po potrebi vključno z dovoljenjem in različicami načrta spremljanja, ki jih je odobril pristojni organ, ali načrta metodologije spremljanja, kot je ustrezno, ter obdobje veljavnosti posameznega načrta;

(f)	v primeru preverjanja poročila o izhodiščnih podatkih, potrebnega za dodelitev za obdobje 2021–2025, ko pristojni organ ni zahteval odobritve načrta metodologije spremljanja, potrditev, da je preveritelj preveril načrt metodologije spremljanja in da je ta načrt skladen z Delegirano uredbo (EU) …/…;

(g)	če zadeva preverjanje poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova o emisijah, skupne emisije ali tonske kilometre po dejavnostih iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES in po napravah ali operaterjih zrakoplova;

(h)	če zadeva preverjanje poročila o izhodiščnih podatkih ali poročila o podatkih o novih udeležencih, preverjene letne zbirne podatke za vsako leto v izhodiščnem obdobju za vsako podnapravo za letno raven dejavnosti in emisije, pripisane podnapravi;

(i)	poročevalno obdobje ali izhodiščno obdobje, v katerem se je preverjanje opravljalo;

(j)	odgovornosti upravljavca ali operaterja zrakoplova, pristojnega organa in preveritelja;

(k)	izjavo o mnenju pri preverjanju;

(l)	opis morebitnih ugotovljenih napačnih navedb in neskladnosti, ki niso bile odpravljene pred izdajo poročila o preverjanju;

(m)	datume opravljenih obiskov na lokaciji in osebe, ki so jih opravile;

(n)	informacije o tem, ali so bili obiski na lokaciji opuščeni, in razloge za njihovo opustitev;

(o)	kakršno koli neizpolnjevanje Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 ali Delegirane uredbe (EU) …/…, ki je bilo ugotovljeno med preverjanjem;

(p)	če pri pristojnem organu ni mogoče pravočasno pridobiti odobritve metode, ki se je uporabila za dopolnitev podatkovne vrzeli v skladu z zadnjim pododstavkom člena 18(1), potrdilo, da je uporabljena metoda konservativna in ali povzroča oziroma ne povzroča bistveno napačnih navedb;

(q)	izjavo, ali zaradi metode, uporabljene za dopolnitev kakršne koli podatkovne vrzeli v skladu s členom 12 Delegirane uredbe (EU) …/…, pride do bistveno napačnih navedb;

(r)

če preveritelj ugotovi spremembe zmogljivosti, ravni dejavnosti in delovanja naprave, ki bi lahko vplivale na dodelitev pravic do emisije napravi in niso bile sporočene pristojnemu organu do 31. decembra v poročevalnem obdobju v skladu s členom 24(1) Sklepa Komisije 2011/278/EU, opis navedenih sprememb in povezane opombe;

(s)	po potrebi priporočila za izboljšave;

(t)	imena EU ETS vodilnega presojevalca, neodvisnega pregledovalca ter po potrebi EU ETS presojevalca in tehničnega strokovnjaka, ki so sodelovali pri preverjanju poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova;

(u)	datum in podpis pooblaščene osebe v imenu preveritelja, vključno z njegovim imenom.

4. Preveritelj v poročilu o preverjanju opiše napačne navedbe, neskladnosti in neizpolnjevanje Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 ali Delegirane uredbe (EU) …/… dovolj podrobno, da lahko upravljavec ali operater zrakoplova in pristojni organ razumeta:

(a)	resnost in vrsto napačne navedbe, neskladnosti ali neizpolnjevanje Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 ali Delegirane uredbe (EU) …/…;

(b)	zakaj ima napačna navedba bistveni vpliv oziroma ga nima;

(c)	na kateri element poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova se nanaša napačna navedba ali na kateri element načrta spremljanja ali načrta metodologije spremljanja se nanaša neskladnost;

(d)	na kateri člen v Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2066 ali v Delegirani uredbi (EU) …/… se nanaša neizpolnjevanje.

5. Za namene preverjanja poročil o emisijah ali poročil o tonskih kilometrih, če država članica od preveritelja poleg elementov iz odstavka 3 zahteva dodatne informacije o postopku preverjanja, ki niso nujne za razumevanje mnenja pri preverjanju, lahko upravljavec ali operater zrakoplova zaradi učinkovitosti predloži navedene dodatne informacije pristojnemu organu ločeno od poročila o preverjanju, na drug dan, vendar najpozneje do 15. maja istega leta.

Člen 28

Nezadosten obseg

Preveritelj lahko določi, da je obseg preverjanja iz člena 27(1)(c) nezadosten v vseh naslednjih primerih:

(a)	manjkajo podatki, zaradi česar preveritelj ne more pridobiti dokazov, ki so potrebni za zmanjšanje tveganja pri preverjanju na raven, na kateri bi bila zagotovljena zadostna zanesljivost;

(b)	načrta spremljanja ni odobril pristojni organ;

(c)	načrt spremljanja ali načrt metodologije spremljanja, kot je ustrezno, ni dovolj obsežen ali jasen, da bi se lahko sprejeli sklepi v zvezi s preverjanjem;

(d)	upravljavec ali operater zrakoplova ni predložil zadostnih informacij, na podlagi katerih bi preveritelj lahko opravil preverjanje;

(e)	če je Delegirana uredba (EU) …/… ali država članica zahtevala, da pristojni organ pred predložitvijo poročila o izhodiščnih podatkih odobri načrt metodologije spremljanja, pristojni organ pa navedenega načrta ni odobril pred začetkom preverjanja.

Člen 29

Obravnava neodpravljenih nebistvenih neskladnosti

1. Preveritelj po potrebi oceni, ali je upravljavec ali operater zrakoplova odpravil neskladnosti iz poročila o preverjanju, ki se nanaša na predhodno obdobje spremljanja, v skladu z zahtevami za upravljavca iz člena 69(4) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066.

Če upravljavec ali operater zrakoplova ne odpravi navedenih neskladnosti v skladu s členom 69(4) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, preveritelj prouči, ali ta opustitev povečuje oziroma bi lahko povečala tveganje napačnih navedb.

Preveritelj v poročilu o preverjanju navede, ali je upravljavec ali operater zrakoplova te neskladnosti odpravil.

2. Preveritelj med preverjanjem v notranji dokumentaciji o preverjanju navede vse podrobnosti o tem, kdaj in kako je upravljavec ali operater zrakoplova odpravil ugotovljene neskladnosti.

Člen 30

Izboljšanje postopka spremljanja in poročanja

1. Če preveritelj opredeli področja delovanja upravljavca ali operaterja zrakoplova iz točk (a) do (e) tega odstavka, ki jih je mogoče izboljšati, v poročilo o preverjanju vključi priporočila za izboljšanje, ki se nanašajo na delovanje upravljavca ali operaterja zrakoplova na naslednjih področjih:

(a)	ocena tveganja upravljavca ali operaterja zrakoplova;

(b)	razvoj, dokumentiranje, opravljanje in vzdrževanje dejavnosti pretoka podatkov in nadzornih dejavnosti ter ocena nadzornega sistema;

(c)	razvoj, dokumentiranje, izvajanje in vzdrževanje postopkov za dejavnosti pretoka podatkov in nadzorne dejavnosti ter drugih postopkov, ki jih mora upravljavec ali operater zrakoplova uvesti v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2066 ali v skladu s členom 11(2) Delegirane uredbe (EU) …/…;

(d)	spremljanje emisij ali tonskih kilometrov in poročanje o njih, tudi glede doseganja najvišje stopnje, zmanjševanja tveganja ter povečanja učinkovitosti pri spremljanju in poročanju;

(e)	spremljanje in sporočanje podatkov za poročila o izhodiščnih podatkih in poročila o podatkih o novih udeležencih.

2. Med preverjanjem, ki sledi letu, v katerem so bila v poročilu o preverjanju navedena priporočila za izboljšanje, preveritelj preveri, ali je upravljavec ali operater zrakoplova ta priporočila za izboljšanje upošteval in na kakšen način.

Če upravljavec ali operater zrakoplova teh priporočil ni upošteval ali jih ni upošteval pravilno, preveritelj oceni, kako to vpliva na tveganje napačnih navedb in neskladnosti.

Člen 31

Poenostavljeno preverjanje naprav

1. Z odstopanjem od člena 21(1) in če to v skladu z drugim pododstavkom tega člena odobri pristojni organ, se preveritelj lahko odloči, da ne opravi obiskov naprav na lokaciji. Ta odločitev se sprejme na podlagi rezultatov analize tveganja in po ugotovitvi, da lahko preveritelj dostopa do zadevnih podatkov na daljavo in da so izpolnjeni pogoji za neopravljanje obiskov na lokaciji. Preveritelj o tem obvesti upravljavca brez nepotrebnega odlašanja.

Upravljavec zaprosi pristojni organ, da odobri preveriteljevo odločitev, da ne opravi obiska na lokaciji.

Na podlagi vloge, ki jo predloži zadevni upravljavec, se pristojni organ odloči, ali bo odobril odločitev preveritelja, da ne opravi obiska na lokaciji, pri čemer upošteva vse naslednje elemente:

(a)	informacije, ki jih je predložil preveritelj o rezultatih analize tveganja;

(b)	informacijo, da je zagotovljen dostop do zadevnih podatkov na daljavo;

(c)	dokaze, da zahteve iz odstavka 3 za napravo ne veljajo;

(d)	dokaze, da so izpolnjeni pogoji za neopravljanje obiskov na lokaciji.

2. Odobritev pristojnega organa iz odstavka 1 tega člena ni potrebna za neopravljanje obiskov na lokaciji za naprave z nizkimi emisijami iz člena 47(2) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066.

3. Preveritelj vedno opravi obisk na lokaciji v naslednjih primerih:

(a)	če preveritelj prvič preverja poročilo upravljavca o emisijah;

(b)	če preveritelj ni opravil obiska na lokaciji v dveh poročevalnih obdobjih neposredno pred tekočim poročevalnim obdobjem;

(c)	če se je v poročevalnem obdobju bistveno spremenil načrt spremljanja, vključno s spremembami iz člena 15(3) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066;

(d)	če je poročilo upravljavca o izhodiščnih podatkih ali o podatkih o novih udeležencih preverjeno.

4. Točka (c) odstavka 3 se ne uporablja, če se je v poročevalnem obdobju spremenila samo privzeta vrednost za faktor za izračun iz člena 15(3)(h) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066.

Člen 32

Pogoji za neopravljanje obiskov na lokaciji

Pogoji za neopravljanje obiskov na lokaciji iz člena 31(1) so kar koli od naslednjega:

(1)

preverjanje zadeva napravo kategorije A iz člena 19(2)(a) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 ali napravo kategorije B iz člena 19(2)(b) navedene izvedbene uredbe, pri čemer:

(a)	ima naprava samo en tok vira iz člena 19(3)(c) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, ki je zemeljski plin, ali enega ali več tokov vira de minimis, ki skupaj ne presegajo praga za tokove vira de minimis iz člena 19 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066;

(b)	se zemeljski plin spremlja s fiskalnim merjenjem, ki ga ureja ustrezna pravna ureditev za nadzor nad fiskalnimi merilniki in ki izpolnjuje zahtevane stopnje negotovosti, povezane z veljavno stopnjo;

(c)	se uporabljajo samo privzete vrednosti za faktorje za izračun zemeljskega plina;

(2)

preverjanje zadeva napravo kategorije A iz člena 19(2)(a) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 ali napravo kategorije B iz člena 19(2)(b) navedene izvedbene uredbe, pri čemer:

(a)	ima naprava samo en tok vira, ki je gorivo brez emisij iz proizvodnih procesov; to gorivo je bodisi trdno gorivo, ki zgori neposredno v napravi brez vmesnega skladiščenja, bodisi tekoče ali plinasto gorivo, pri katerem je mogoče vmesno skladiščenje;

(b)

se podatki o dejavnosti, povezani s tokom vira, spremljajo z eno od naslednjih metod:

(i)	metodo fiskalnega merjenja, ki jo ureja ustrezna pravna ureditev za nadzor nad fiskalnimi merilniki in ki izpolnjuje zahtevane stopnje negotovosti, povezane z veljavno stopnjo;

(ii)	metodo, ki temelji izključno na podatkih z računa, ob upoštevanju sprememb zalog, kjer je ustrezno;

(c)	se uporabljajo samo privzete vrednosti za faktorje za izračun;

(d)	je pristojni organ dovolil, da se za napravo uporablja poenostavljen načrt spremljanja v skladu s členom 13 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066;

(3)	preverjanje zadeva napravo z nizkimi emisijami iz člena 47(2) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 in uporabljajo se odstavki (a) do (c) točke 2.

(4)

preverjanje zadeva napravo, ki se nahaja na lokaciji brez posadke, pri čemer:

(a)	se telemetrični podatki z lokacije brez posadke pošljejo neposredno na drugo lokacijo, kjer se vsi podatki obdelajo, upravljajo in shranjujejo;

(b)	je ista oseba odgovorna za upravljanje in zapisovanje vseh podatkov za lokacijo;

(c)

je merilnike na lokaciji že pregledal upravljavec ali laboratorij v skladu s členom 60 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 ter je iz podpisanega dokumenta ali fotografskih dokazov z odtisnjenim datumom, ki jih je predložil upravljavec, razvidno, da od navedenega pregleda ni bilo sprememb meritev ali delovanja pri napravah;

(5)

preverjanje zadeva napravo, ki se nahaja na oddaljeni ali nedostopni lokaciji, zlasti plavajočo napravo, pri čemer:

(a)	obstaja visoka raven centralizacije podatkov, zbranih z navedene lokacije in prenesenih neposredno na drugo lokacijo, kjer se vsi podatki obdelajo, upravljajo in shranjujejo z zagotovljeno kakovostjo;

(b)

Uporabi se lahko tudi točka 2, če naprava poleg toka vira iz točke 2(a) uporablja enega ali več tokov vira de minimis, ki skupaj ne presegajo praga za tokove vira de minimis iz člena 19 Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066.

Člen 33

Poenostavljeno preverjanje operaterjev zrakoplova

1. Ne glede na člen 21(1) te uredbe se preveritelj lahko odloči, da ne bo opravil obiska na lokaciji malega onesnaževalca iz člena 55(1) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066, če na podlagi analize tveganja ugotovi, da ima dostop do vseh zadevnih podatkov na daljavo.

2. Če operater zrakoplova uporabi poenostavljena orodja iz člena 55(2) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 za določitev porabe goriva ter so bili sporočeni podatki pridobljeni z uporabo navedenih orodij in brez kakršnega koli prispevka operaterja zrakoplova, se lahko preveritelj na podlagi analize tveganja odloči, da pregledov iz členov 14, 16, člena 17(1) in (2) ter člena 18 te uredbe ne bo opravil.

Člen 34

Poenostavljeni načrti preverjanja

Če preveritelj uporabi poenostavljen načrt preverjanja, v notranji dokumentaciji o preverjanju utemelji uporabo takšnih načrtov in navede dokaze, da so bili pogoji za uporabo poenostavljenih načrtov preverjanja izpolnjeni.

POGLAVJE III

ZAHTEVE ZA PREVERITELJE

Člen 35

Sektorski obsegi akreditacije

Preveritelj izda poročilo o preverjanju samo upravljavcu ali operaterju zrakoplova, ki opravlja dejavnost s področja dejavnosti iz Priloge I, za katero je bila v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 765/2008 in te uredbe preveritelju podeljena akreditacija.

Člen 36

Postopek ohranjanja usposobljenosti

1. Preveritelj uvede, dokumentira, izvaja in vzdržuje postopek ohranjanja usposobljenosti, da zagotovi usposobljenost celotnega osebja, zadolženega za dejavnosti preverjanja, za dodeljene naloge.

2. Preveritelj v okviru postopka ohranjanja usposobljenosti iz odstavka 1 določi, dokumentira, izvaja in vzdržuje vsaj:

(a)	splošna merila usposobljenosti za celotno osebje, ki opravlja dejavnosti preverjanja;

(b)	posebna merila usposobljenosti za vsako funkcijo preveritelja, ki opravlja dejavnosti preverjanja, zlasti za EU ETS presojevalca, EU ETS vodilnega presojevalca, neodvisnega pregledovalca in tehničnega strokovnjaka;

(c)	metodo za zagotavljanje stalnega vzdrževanja usposobljenosti in rednega spremljanja celotnega osebja, ki opravlja dejavnosti preverjanja;

(d)	postopek za zagotavljanje stalnega izobraževanja osebja, ki opravlja dejavnosti preverjanja;

(e)	postopek ocenjevanja, ali preverjanje spada v obseg akreditacije preveritelja in ali ima preveritelj znanje, osebje in vire, potrebne za določitev skupine za preverjanje in uspešno opravljanje dejavnosti preverjanja v zahtevanem roku.

Merila usposobljenosti iz točke (b) prvega pododstavka so specifična za vsak obseg akreditacije, na katerem te osebe opravljajo dejavnosti preverjanja.

Pri ocenjevanju usposobljenosti osebja v skladu s točko (c) prvega pododstavka preveritelj usposobljenost oceni glede na merila usposobljenosti iz točk (a) in (b).

Postopek iz točke (e) prvega pododstavka obsega tudi postopek ocenjevanja, ali je skupina za preverjanje usposobljena v celoti in ali ima potrebno osebje za opravljanje dejavnosti preverjanja posameznega upravljavca ali operaterja zrakoplova.

Preveritelj določi splošna in posebna merila usposobljenosti, ki so skladna z merili iz člena 37(4) ter členov 38, 39 in 40.

3. Preveritelj redno spremlja vse osebje, ki opravlja dejavnosti preverjanja, da lahko potrdi njegovo stalno usposobljenost.

4. Preveritelj redno pregleduje postopek ohranjanja usposobljenosti iz odstavka 1, s čimer zagotovi, da:

(a)	se merila usposobljenosti iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 2 določijo v skladu z zahtevami glede usposobljenosti na podlagi te uredbe;

(b)	se odpravijo vse težave, ki se ugotovijo pri določanju splošnih in posebnih meril usposobljenosti v skladu s točkama (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 2;

(c)	se vse zahteve v okviru postopka ohranjanja usposobljenosti po potrebi posodabljajo in vzdržujejo.

5. Preveritelj uvede sistem za zapisovanje rezultatov dejavnosti, ki se opravljajo v okviru postopka ohranjanja usposobljenosti iz odstavka 1.

6. Usposobljenost in učinkovitost EU ETS presojevalca in EU ETS vodilnega presojevalca oceni ustrezno usposobljen ocenjevalec.

Usposobljeni ocenjevalec spremlja navedene presojevalce pri preverjanju poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova na lokaciji naprave ali v prostorih operaterja zrakoplova, da ugotovi, ali izpolnjujejo merila usposobljenosti.

7. Če član osebja ne dokaže, da so merila usposobljenosti za njemu dodeljeno nalogo izpolnjena v celoti, preveritelj določi in organizira dodatno izobraževanje ali nadzorovano pridobivanje delovnih izkušenj. Preveritelj navedenega člana osebja spremlja, dokler ta preveritelju ne dokaže, da izpolnjuje merila usposobljenosti.

Člen 37

Skupine za preverjanje

1. Za vsako posamezno preverjanje preveritelj določi skupino za preverjanje, ki je sposobna opravljati dejavnosti preverjanja iz poglavja II.

2. Skupino za preverjanje sestavljajo vsaj EU ETS vodilni presojevalec ter po potrebi glede na ugotovitve preveritelja v okviru ocene iz člena 8(1)(e) in glede na strateško analizo ustrezno število EU ETS presojevalcev in tehničnih strokovnjakov.

3. Preveritelj za neodvisen pregled dejavnosti preverjanja pri posameznem preverjanju imenuje neodvisnega pregledovalca, ki ni del skupine za preverjanje.

4. Vsak član skupine:

(a)	dobro razume svojo vlogo posameznika v postopku preverjanja;

(b)	je sposoben učinkovito komunicirati v jeziku, ki je potreben pri opravljanju njegovih nalog.

5. V skupini za preverjanje je vsaj ena oseba, ki je tehnično usposobljena in ima znanje, potrebno za ocenjevanje specifičnih tehničnih vidikov spremljanja in poročanja, povezanih z dejavnostmi iz Priloge I, ki jih opravlja naprava ali upravljavec zrakoplova. V skupini za preverjanje je tudi oseba, ki je sposobna komunicirati v jeziku, ki se uporablja pri preverjanju poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova v državi članici, v kateri preveritelj opravlja navedeno preverjanje.

Če preveritelj opravlja preverjanje poročil o izhodiščnih podatkih in poročil o podatkih o novih udeležencih, je v skupini za preverjanje vsaj ena dodatna oseba, ki je tehnično usposobljena in ima znanje, potrebno za ocenjevanje specifičnih tehničnih vidikov zbiranja, spremljanja in sporočanja podatkov, pomembnih za brezplačno dodelitev.

6. Če je skupina za preverjanje sestavljena iz ene same osebe, ta oseba izpolnjuje vse zahteve glede usposobljenosti za EU ETS presojevalca in EU ETS vodilnega presojevalca ter zahteve iz odstavkov 4 in 5.

Člen 38

Zahteve glede usposobljenosti EU ETS presojevalcev in EU ETS vodilnih presojevalcev

1. EU ETS presojevalec je usposobljen za opravljanje preverjanja. Zato EU ETS presojevalec:

(a)

pozna vsaj Direktivo 2003/87/ES, Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2066, Delegirano uredbo (EU) …/… v primeru preverjanja poročila o izhodiščnih podatkih ali poročila o podatkih o novih udeležencih, to uredbo, ustrezne standarde in drugo zadevno zakonodajo, veljavne smernice ter ustrezne smernice in zakonodajo države članice, v kateri preveritelj opravlja preverjanje;

(b)

ima najmanj znanje in izkušnje na področju revizije podatkov in informacij, vključno s/z:

(i)	metodologijami revizije podatkov in informacij, vključno z uporabo ravni pomembnosti in ocenjevanjem pomembnosti napačnih navedb;

(ii)	analizo tveganja pri delovanju in tveganja pri nadzoru;

(iii)

tehnikami vzorčenja, ki se uporabljajo pri vzorčenju podatkov in preverjanju nadzornih dejavnosti;

(iv)	ocenjevanjem podatkovnih in informacijskih sistemov, sistemov IT, dejavnosti pretoka podatkov, nadzornih dejavnosti, nadzornih sistemov in postopkov za nadzorne dejavnosti.

(c)	je sposoben opravljati najmanj dejavnosti v okviru preverjanja poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova v skladu s poglavjem II;

(d)	ima najmanj znanje in izkušnje v zvezi z za sektor značilnimi tehničnimi vidiki spremljanja in poročanja, ki so pomembni za področje dejavnosti iz Priloge I, na katerem EU ETS presojevalec opravlja preverjanje.

2. EU ETS vodilni presojevalec izpolnjuje zahteve glede usposobljenosti za EU ETS presojevalca ter je usposobljen za vodenje skupine za preverjanje in odgovoren za opravljanje dejavnosti preverjanja v skladu s to uredbo.

Člen 39

Zahteve glede usposobljenosti za neodvisne pregledovalce

1. Neodvisni pregledovalec je ustrezno pooblaščen za pregled osnutka poročila o preverjanju in notranje dokumentacije o preverjanju v skladu s členom 25.

2. Neodvisni pregledovalec izpolnjuje zahteve glede usposobljenosti EU ETS vodilnega presojevalca iz člena 38(2).

3. Neodvisni pregledovalec je ustrezno usposobljen za analizo predloženih informacij, s katero potrdi popolnost in celovitost informacij, opozori na manjkajoče ali nasprotujoče si informacije ter preveri pretok podatkov, da oceni, ali je notranja dokumentacija o preverjanju popolna in ali vsebuje dovolj informacij za potrditev osnutka poročila o preverjanju.

Člen 40

Pomoč tehničnih strokovnjakov

1. Preveritelj lahko v dejavnosti preverjanja vključi tehnične strokovnjake, ki zagotovijo podrobno strokovno znanje in izkušnje o posebnih vsebinah, potrebne za podporo EU ETS presojevalcu in EU ETS vodilnemu presojevalcu pri opravljanju dejavnosti preverjanja.

2. Če neodvisni pregledovalec ni usposobljen za ocenjevanje posameznega vidika v okviru postopka pregleda, preveritelj za pomoč zaprosi tehničnega strokovnjaka.

3. Tehnični strokovnjak je usposobljen ter ima strokovno znanje in izkušnje, potrebne za učinkovito podporo EU ETS presojevalcu in EU ETS vodilnemu presojevalcu ali po potrebi neodvisnemu pregledovalcu v zvezi z vsebino, za katero so potrebni njegovo strokovno znanje in izkušnje. Poleg tega ima tehnični strokovnjak ustrezno znanje o vprašanjih iz člena 38(1)(a), (b) in (c).

4. Tehnični strokovnjak opravlja določene naloge pod vodstvom in polno odgovornostjo EU EST vodilnega presojevalca skupine za preverjanje, v kateri tehnični strokovnjak opravlja svoje naloge, ali neodvisnega pregledovalca.

Člen 41

Postopki za dejavnosti preverjanja

1. Preveritelj uvede, dokumentira, izvaja in vzdržuje enega ali več postopkov za dejavnosti preverjanja iz poglavja II ter postopke in procese iz Priloge II. Pri uvajanju in izvajanju teh postopkov in procesov preveritelj opravlja dejavnosti v skladu s harmoniziranim standardom iz Priloge II.

2. Preveritelj oblikuje, dokumentira, izvaja in vzdržuje sistem vodenja kakovosti, s čimer zagotovi stalni razvoj, izvajanje, izboljševanje ter pregledovanje teh postopkov in procesov iz odstavka 1 v skladu s harmoniziranim standardom iz Priloge II.

Člen 42

Evidenca in sporočanje

1. Preveritelj vodi evidenco, vključno z evidenco o usposobljenosti in nepristranskosti osebja, s čimer dokaže izpolnjevanje te uredbe.

2. Preveritelj v skladu s harmoniziranim standardom iz Priloge II upravljavcu ali operaterju zrakoplova in drugim zadevnim stranem redno posreduje informacije.

3. Preveritelj zagotavlja zaupnost informacij, pridobljenih med preverjanjem, v skladu s harmoniziranim standardom iz Priloge II.

Člen 43

Nepristranskost in neodvisnost

1. Preveritelj je neodvisen od upravljavca ali operaterja zrakoplova in nepristranski pri opravljanju dejavnosti preverjanja.

Zaradi zagotovitve neodvisnosti in nepristranskosti preveritelj ali kateri koli del iste pravne osebe ni upravljavec ali operater zrakoplova, lastnik upravljavca ali operaterja zrakoplova ali v lasti upravljavca ali operaterja zrakoplova ter z upravljavcem ali operaterjem zrakoplova nima odnosov, ki bi lahko vplivali na njegovo neodvisnost in nepristranskost. Prav tako je neodvisen od organov, ki trgujejo s pravicami do emisije v okviru sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v skladu s členom 19 Direktive 2003/87/ES.

2. Preveritelj je organiziran tako, da zagotavlja svojo objektivnost, neodvisnost in nepristranskost. Za namene te uredbe se uporabljajo ustrezne zahteve iz harmoniziranega standarda iz Priloge II.

3. Preveritelj ne opravlja dejavnosti preverjanja za upravljavca ali operaterja zrakoplova, ki predstavljajo zanj nesprejemljivo tveganje za nepristranskost ali povzročajo navzkrižje interesov. Preveritelj v preverjanje poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova ne vključi osebja ali pogodbenih sodelavcev, če to povzroča dejansko ali potencialno navzkrižje interesov. Preveritelj tudi zagotovi, da dejavnosti osebja ali organizacij ne vplivajo na zaupnost, objektivnost, neodvisnost in nepristranskost preverjanja.

Šteje se, da nesprejemljivo tveganje za nepristranskost ali navzkrižje interesov iz prvega stavka prvega pododstavka med drugim nastane zlasti v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

če preveritelj ali kateri koli del iste pravne osebe zagotavlja storitve svetovanja za vzpostavitev dela postopka spremljanja in poročanja, opisanega v načrtu spremljanja, ki ga je odobril pristojni organ, ali v načrtu metodologije spremljanja, kot je ustrezno, vključno z določitvijo metodologije spremljanja ter pripravo osnutka poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova in osnutka načrta spremljanja ali načrta metodologije spremljanja;

(b)	če preveritelj ali kateri koli del iste pravne osebe zagotavlja tehnično pomoč pri vzpostavljanju ali vzdrževanju sistema, s katerim se spremljajo podatki o emisijah, tonskih kilometrih ali podatki, pomembni za brezplačno dodelitev, in se poroča o njih.

4. Šteje se, da navzkrižje interesov preveritelja zaradi odnosov med njim in upravljavcem ali operaterjem zrakoplova nastane zlasti v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)	če odnos med preveriteljem in upravljavcem ali operaterjem zrakoplova temelji na skupnem lastništvu, skupnem upravljanju, skupnem vodenju ali osebju, skupnih virih, skupnih financah in skupnih pogodbah ali trženju;

(b)	če je upravljavcu ali operaterju zrakoplova svetovalni organ, organ za tehnično pomoč ali druga organizacija, ki je povezana s preveriteljem in ogroža njegovo nepristranskost, zagotovila svetovalne storitve iz točke (a) odstavka 3 ali tehnično pomoč iz točke (b) navedenega odstavka.

Za namene točke (b) prvega pododstavka se šteje, da je nepristranskost preveritelja ogrožena, če odnosi med preveriteljem in svetovalnim organom, organom za tehnično pomoč ali drugo organizacijo temeljijo na skupnem lastništvu, skupnem upravljanju, skupnem vodenju ali osebju, skupnih virih, skupnih financah in skupnih pogodbah ali trženju in skupnem plačevanju prodajne provizije ali drugih spodbud za zagotavljanje novih strank.

5. Preveritelj pri neodvisnem pregledu ali izdaji poročila o preverjanju ne uporablja zunanjih izvajalcev. Če preveritelj v zunanje izvajanje odda druge dejavnosti preverjanja, za namene te uredbe izpolnjuje ustrezne zahteve iz harmoniziranega standarda iz Priloge II.

Vendar sklepanje pogodb s posamezniki za opravljanje dejavnosti preverjanja ne pomeni oddaje v zunanje izvajanje za namene prvega pododstavka, če preveritelj pri sklepanju pogodb s takšnimi osebami izpolnjuje ustrezne zahteve iz harmoniziranega standarda iz Priloge II.

6. Preveritelj uvede, dokumentira, izvaja in vzdržuje postopek za zagotavljanje stalne nepristranskosti in neodvisnosti preveritelja, delov iste pravne osebe kot preveritelj, drugih organizacij iz odstavka 4 ter celotnega osebja in vseh pogodbenih sodelavcev, ki sodelujejo pri preverjanju. Navedeni postopek vključuje mehanizem zagotavljanja nepristranskosti in neodvisnosti preveritelja ter izpolnjuje ustrezne zahteve iz harmoniziranega standarda iz Priloge II.

7. Če EU ETS vodilni presojevalec opravi šest letnih preverjanj za določenega operaterja zrakoplova, potem za tega operaterja zrakoplova tri zaporedna leta ne opravlja storitev preverjanja. Najdaljše šestletno obdobje vključuje kakršna koli preverjanja toplogrednih plinov, ki se opravijo za operaterja zrakoplova po začetku veljavnosti te uredbe.

POGLAVJE IV

AKREDITACIJA

Člen 44

Akreditacija

Preveritelj, ki upravljavcu ali operaterju zrakoplova izda poročilo o preverjanju, se akreditira za obseg dejavnosti iz Priloge I, za katerega preveritelj preverja poročilo upravljavca ali operaterja zrakoplova.

Za namene preverjanja poročil o izhodiščnih podatkih ali poročil o novih udeležencih je preveritelj, ki izda poročilo o preverjanju upravljavcu, poleg tega akreditiran za skupino dejavnosti št. 98 iz Priloge I.

Člen 45

Cilji akreditacije

V postopku akreditiranja in med spremljanjem akreditiranih preveriteljev vsak nacionalni akreditacijski organ oceni, ali preveritelj in njegovo osebje, ki opravljata dejavnosti preverjanja:

(a)	sta usposobljena za preverjanje poročil upravljavca ali operaterja zrakoplova v skladu s to uredbo;

(b)	preverjata poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova v skladu s to uredbo;

(c)	izpolnjujeta zahteve iz poglavja III.

Člen 46

Vloga za akreditacijo

1. Vsaka pravna oseba ali drug pravni subjekt lahko zaprosi za akreditacijo v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 765/2008 in določbami tega poglavja.

V vlogi so navedene informacije, ki se zahtevajo na podlagi harmoniziranega standarda iz Priloge III.

2. Poleg informacij iz odstavka 1 tega člena vložnik pred začetkom ocenjevanja v skladu s členom 45 nacionalnemu akreditacijskemu organu predloži tudi:

(a)	vse informacije, ki jih zahteva nacionalni akreditacijski organ;

(b)	postopke in informacije o postopkih iz člena 41(1) ter informacije o sistemu vodenja kakovosti iz člena 41(2);

(c)	merila usposobljenosti iz člena 36(2)(a) in (b), rezultate postopka vzdrževanja usposobljenosti iz člena 36 ter drugo ustrezno dokumentacijo o usposobljenosti celotnega osebja, ki sodeluje v dejavnostih preverjanja;

(d)	informacije o postopku za zagotavljanje stalne nepristranskosti in neodvisnosti iz člena 43(6), vključno z ustrezno evidenco o nepristranskosti in neodvisnosti vložnika in njegovega osebja;

(e)	informacije o tehničnih strokovnjakih in ključnem osebju, ki sodelujejo pri preverjanju poročil upravljavca ali operaterja zrakoplova;

(f)	sistem in postopek za zagotavljanje ustrezne notranje dokumentacije o preverjanju;

(g)	druge pomembne evidence iz člena 42(1).

Člen 47

Priprave na ocenjevanje

1. Vsak nacionalni akreditacijski organ pri pripravi ocene iz člena 45 upošteva kompleksnost področja, za katerega želi vložnik pridobiti akreditacijo, in kompleksnost sistema vodenja kakovosti iz člena 41(2), postopke in informacije o postopkih iz člena 41(1) ter geografska območja, na katerih vložnik opravlja ali namerava opravljati preverjanje.

2. Za namene te uredbe nacionalni akreditacijski organ izpolnjuje minimalne zahteve iz harmoniziranega standarda iz Priloge III.

Člen 48

Ocenjevanje

1. Ocenjevalna skupina iz člena 58 za namene priprave ocene iz člena 45 opravi vsaj naslednje dejavnosti:

(a)	pregled vseh ustreznih dokumentov in evidenc iz člena 46;

(b)	obisk prostorov vložnika, da pregleda reprezentativni vzorec notranje dokumentacije o preverjanju ter oceni izvajanje vložnikovega sistema vodenja kakovosti in postopkov ali procesov iz člena 41;

(c)	opazovanje reprezentativnega dela obsega akreditacije, za katerega je bila vložena vloga, ter delovanja in usposobljenosti reprezentativnega števila osebja vložnika, ki sodeluje pri preverjanju poročila upravljavca ali operaterja zrakoplova, s čimer zagotovi, da osebje deluje v skladu s to uredbo.

Pri izvajanju navedenih aktivnosti ocenjevalna skupina izpolnjuje zahteve iz harmoniziranega standarda iz Priloge III.

2. Ocenjevalna skupina ugotovitve in neskladnosti sporoči vložniku v skladu z zahtevami iz harmoniziranega standarda iz Priloge III ter od njega zahteva, da na sporočene ugotovitve in neskladnosti odgovori v skladu z navedenimi določbami.

3. Vložnik sprejme popravljalne ukrepe za morebitne neskladnosti, sporočene v skladu z odstavkom 2, ter v svojem odgovoru na sporočene ugotovitve in neskladnosti, ki jih je opredelila ocenjevalna skupina, navede, katere ukrepe je sprejel ali jih namerava sprejeti v roku, ki ga je določil nacionalni akreditacijski organ, da se odpravijo morebitne ugotovljene neskladnosti.

4. Nacionalni akreditacijski organ pregleda odgovore vložnika na ugotovitve in neskladnosti, predložene v skladu z odstavkom 3.

Če nacionalni akreditacijski organ meni, da je odgovor vložnika nezadosten ali neučinkovit, od njega zahteva dodatne informacije ali ukrepe. Zahteva lahko tudi dokazilo o učinkovitem izvajanju sprejetih ukrepov ali naknadno oceni, ali so bili popravljalni ukrepi izvedeni učinkovito.

Člen 49

Odločitev o akreditaciji in akreditacijska listina

1. Nacionalni akreditacijski organ pri pripravi in sprejetju odločitve o tem, ali podeli, razširi ali podaljša akreditacijo vložnika, upošteva zahteve iz harmoniziranega standarda iz Priloge III.

2. Če se nacionalni akreditacijski organ odloči, da podeli, razširi ali podaljša akreditacijo vložnika, v zvezi s tem izda akreditacijsko listino.

Akreditacijska listina vsebuje najmanj informacije, ki se zahtevajo na podlagi harmoniziranega standarda iz Priloge III.

Akreditacijska listina velja v obdobju, ki ni daljše od petih let od dne, ko ga je nacionalni akreditacijski organ izdal.

Člen 50

Nadzor

1. Nacionalni akreditacijski organ enkrat letno opravi nadzor vsakega preveritelja, ki mu je izdal akreditacijsko listino.

Nadzor obsega najmanj:

(a)	obisk prostorov preveritelja, da se lahko opravijo dejavnosti iz člena 48(1)(b);

(b)	opazovanje delovanja in usposobljenosti reprezentativnega števila osebja preveritelja v skladu s členom 48(1)(c).

2. Nacionalni akreditacijski organ prvi nadzor preveritelja v skladu z odstavkom 1 opravi najpozneje 12 mesecev od dne, ko je navedenemu preveritelju izdal akreditacijsko listino.

3. Nacionalni akreditacijski organ pripravi načrt za nadzor vsakega preveritelja tako, da lahko oceni reprezentativne vzorce obsega akreditacije, v skladu z zahtevami iz harmoniziranega standarda iz Priloge III.

4. Na podlagi rezultatov nadzora iz odstavka 1 se nacionalni akreditacijski organ odloči, ali bo potrdil nadaljnjo veljavnost akreditacije.

5. Če preveritelj preverjanje opravlja v drugi državi članici, lahko nacionalni akreditacijski organ, ki je preveritelja akreditiral, od nacionalnega akreditacijskega organa države članice, v kateri se preverjanje opravlja, zaprosi, da opravi nadzorne dejavnosti v njegovem imenu in pod njegovo pristojnostjo.

Člen 51

Ponovna ocena

1. Nacionalni akreditacijski organ pred iztekom akreditacijske listine ponovno oceni preveritelja, ki mu je izdal akreditacijsko listino, da določi, ali se lahko veljavnost navedene akreditacijske listine podaljša.

2. Nacionalni akreditacijski organ pripravi načrt za ponovno oceno vsakega preveritelja tako, da lahko oceni reprezentativne vzorce obsega akreditacije. Nacionalni akreditacijski organ pri načrtovanju in izvajanju ponovne ocene izpolnjuje zahteve iz harmoniziranega standarda iz Priloge III.

Člen 52

Izredna ocena

1. Nacionalni akreditacijski organ lahko kadar koli izredno oceni preveritelja, s čimer zagotovi, da preveritelj izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

2. Da lahko nacionalni akreditacijski organ presodi, ali je potrebna izredna ocena, ga preveritelj takoj obvesti o vseh znatnih spremembah, ki se nanašajo na vidik njegovega statusa ali delovanja in so pomembne za akreditacijo. Znatne spremembe vključujejo spremembe iz harmoniziranega standarda iz Priloge III.

Člen 53

Razširitev obsega akreditacije

Nacionalni akreditacijski organ kot odziv na vlogo preveritelja za razširitev obsega že podeljene akreditacije opravi potrebne dejavnosti, da ugotovi, ali preveritelj izpolnjuje zahteve iz člena 45 v zvezi z razširitvijo obsega akreditacije, za katero je vložil vlogo.

Člen 54

Upravni ukrepi

1. Nacionalni akreditacijski organ lahko začasno odvzame ali prekliče akreditacijo preveritelja ali zmanjša njen obseg, če preveritelj ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe.

Nacionalni akreditacijski organ začasno odvzame ali prekliče akreditacijo preveritelja ali zmanjša njen obseg, če preveritelj to zahteva.

Nacionalni akreditacijski organ uvede, dokumentira, izvaja in vzdržuje postopek za začasni odvzem akreditacije, preklic akreditacije in zmanjšanje obsega akreditacije.

2. Nacionalni akreditacijski organ začasno odvzame akreditacijo ali zmanjša njen obseg v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)	preveritelj je hudo kršil zahteve iz te uredbe;

(b)	preveritelj stalno in večkrat ni izpolnjeval zahtev iz te uredbe;

(c)	preveritelj je kršil druge posebne pogoje nacionalnega akreditacijskega organa.

3. Nacionalni akreditacijski organ prekliče akreditacijo v naslednjih primerih:

(a)	preveritelj ni odpravil vzrokov za začasni odvzem akreditacijske listine;

(b)	član višjega vodstva preveritelja ali osebja preveritelja, ki sodeluje pri dejavnostih preverjanja v okviru te uredbe, je bil spoznan za krivega goljufije;

(c)	preveritelj je namerno predložil lažne informacije ali prikrival informacije.

4. Zoper odločitev nacionalnega akreditacijskega organa o začasnem odvzemu ali preklicu akreditacije ali zmanjšanju njenega obsega v skladu z odstavkoma 2 in 3 se lahko vloži ugovor.

Države članice uvedejo postopke za reševanje navedenih ugovorov.

5. Odločitev nacionalnega akreditacijskega organa o začasnem odvzemu, preklicu ali zmanjšanju obsega akreditacije začne veljati, ko ta o tem obvesti preveritelja.

Nacionalni akreditacijski organ konča začasni odvzem akreditacijske listine, ko prejme zadovoljive informacije in je prepričan, da preveritelj izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

POGLAVJE V

ZAHTEVE V ZVEZI Z AKREDITACIJSKIMI ORGANI ZA AKREDITACIJO PREVERITELJEV SISTEMA EU ZA TRGOVANJE Z EMISIJAMI

Člen 55

Nacionalni akreditacijski organ

1. Naloge v zvezi z akreditacijo v skladu s to uredbo opravljajo nacionalni akreditacijski organi, imenovani v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 765/2008.

2. Če država članica dovoli potrjevanje preveriteljev, ki so fizične osebe, v skladu s to uredbo, je za naloge v zvezi s potrjevanjem navedenih preveriteljev pooblaščen nacionalni organ, ki ni nacionalni akreditacijski organ, imenovan v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 765/2008.

3. Če se država članica odloči za uporabo možnosti iz odstavka 2, zagotovi, da zadevni nacionalni organ izpolnjuje zahteve iz te uredbe, vključno z zahtevami iz člena 71 te uredbe, in predloži potrebna dokumentarna dokazila v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 765/2008.

4. Nacionalni akreditacijski organ je član organa, priznanega v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 765/2008.

5. Nacionalni akreditacijski organ je pooblaščen za opravljanje dejavnosti akreditiranja kot dejavnosti javnega organa, pri čemer ga uradno prizna država članica, v kateri akreditiranja javni organi neposredno ne opravljajo.

6. Za namene te uredbe nacionalni akreditacijski organ naloge opravlja v skladu z zahtevami iz harmoniziranega standarda iz Priloge III.

Člen 56

Čezmejna akreditacija

Če država članica meni, da ekonomsko ni smiselno ali vzdržno imenovati svojega nacionalnega akreditacijskega organa ali zagotavljati akreditacijskih storitev v smislu člena 15 Direktive 2003/87/ES, navedena država članica uporabi nacionalni akreditacijski organ druge države članice.

Zadevna država članica o tem obvesti Komisijo in druge države članice.

Člen 57

Neodvisnost in nepristranskost

1. Nacionalni akreditacijski organ je organiziran tako, da je popolnoma neodvisen od preveriteljev, ki jih ocenjuje, in nepristranski pri opravljanju dejavnosti akreditiranja.

2. Zato ne ponuja ali opravlja dejavnosti ali storitev, ki jih opravlja preveritelj, ter ne opravlja svetovalnih storitev, ni lastnik delnic preveritelja in v preveritelju nima drugega finančnega ali upravljavskega interesa.

3. Ne glede na člen 55(2) so struktura, odgovornosti in naloge nacionalnega akreditacijskega organa jasno ločene od strukture, odgovornosti in nalog pristojnega organa in drugih nacionalnih organov.

4. Nacionalni akreditacijski organ sprejme vse končne odločitve v zvezi z akreditacijo preveriteljev.

Vendar lahko nacionalni akreditacijski organ nekatere dejavnosti odda podizvajalcem, pri čemer veljajo zahteve iz harmoniziranega standarda iz Priloge III.

Člen 58

Ocenjevalna skupina

1. Nacionalni akreditacijski organ imenuje ocenjevalno komisijo za vsako posamezno oceno.

2. Ocenjevalno komisijo sestavlja vodilni ocenjevalec in po potrebi ustrezno število ocenjevalcev ali tehničnih strokovnjakov za posamezen obseg akreditacije.

V ocenjevalni komisiji je najmanj ena oseba, ki se spozna na vidike spremljanja emisij toplogrednih plinov in poročanja o njih v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2066, pomembne za obseg akreditacije, ter je usposobljena in ima znanje za ocenjevanje dejavnosti preverjanja na napravi ali pri operaterju zrakoplova za navedeni obseg, ter najmanj ena oseba, ki pozna ustrezno nacionalno zakonodajo in smernice.

Če nacionalni akreditacijski organ oceni usposobljenost in učinkovitost preveritelja za področje uporabe št. 98 iz Priloge I k tej uredbi, je v ocenjevalni skupini vsaj ena dodatna oseba, ki zna zbirati, spremljati in sporočati podatke, pomembne za brezplačno dodelitev v skladu z Delegirano uredbo (EU) …/…, ter je usposobljena in ima znanje za ocenjevanje dejavnosti preverjanja za navedeni obseg.

Člen 59

Zahteve glede usposobljenosti za ocenjevalce

1. Ocenjevalec, ki ocenjuje preveritelja, je usposobljen za opravljanje dejavnosti, zahtevane v skladu s poglavjem IV. Zato ocenjevalec:

(a)	izpolnjuje zahteve iz harmoniziranega standarda v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 iz Priloge III;

(b)	pozna Direktivo 2003/87/ES, Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2066, Delegirano uredbo (EU) …/…, če ocenjevalci ocenjujejo usposobljenost in učinkovitost preveritelja za področje uporabe št. 98 iz Priloge I k tej uredbi, to uredbo, ustrezne standarde in drugo ustrezno zakonodajo ter veljavne smernice;

(c)	ima znanje o reviziji podatkov in informacij iz člena 38(1)(b) te uredbe, ki ga je pridobil z usposabljanjem, ali dostop do osebe, ki ima znanje in izkušnje s področja revizije takšnih podatkov in informacij.

2. Vodilni ocenjevalec izpolnjuje zahteve glede usposobljenosti iz odstavka 1 ter je usposobljen za vodenje ocenjevalne komisije in odgovoren za ocenjevanje v skladu s to uredbo.

3. Notranji pregledovalci in osebe, ki sprejemajo odločitve o podelitvi, razširitvi ali podaljšanju akreditacije, imajo poleg tega, da izpolnjujejo zahteve glede usposobljenosti iz odstavka 1, tudi dovolj znanja in izkušenj za oceno akreditacije.

Člen 60

Tehnični strokovnjaki

1. Nacionalni akreditacijski organ lahko v ocenjevalno komisijo sprejme tehnične strokovnjake, s čimer si zagotovi podrobno strokovno znanje in izkušnje z določenega strokovnega področja, ki jih potrebuje za podporo vodilnemu ocenjevalcu ali ocenjevalcu pri opravljanju ocenjevalnih dejavnosti.

2. Tehnični strokovnjak je dovolj usposobljen za učinkovito podporo vodilnemu ocenjevalcu in ocenjevalcu na področju, za katero se zahtevajo strokovno znanje in izkušnje takšnega strokovnjaka. Poleg tega:

(a)

pozna Direktivo 2003/87/ES, Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2066, Delegirano uredbo (EU) …/…, če tehnični strokovnjak ocenjuje usposobljenost in učinkovitost preveritelja za področje uporabe št. 98 iz Priloge I k tej uredbi, to uredbo, ustrezne standarde in drugo ustrezno zakonodajo ter veljavne smernice;

(b)	v zadostni meri pozna dejavnosti preverjanja.

3. Tehnični strokovnjak opravlja določene naloge pod vodstvom in polno odgovornostjo vodilnega ocenjevalca zadevne ocenjevalne skupine.

Člen 61

Postopki

Nacionalni akreditacijski organ izpolnjuje zahteve iz člena 8 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 62

Pritožbe

Če nacionalni akreditacijski organ od pristojnega organa, upravljavca ali operaterja zrakoplova ali drugih zainteresiranih strani prejme pritožbo v zvezi s preveriteljem, v razumnem roku vendar najpozneje v treh mesecih od datuma prejema pritožbe:

(a)	preveri utemeljenost pritožbe;

(b)	zagotovi, da lahko zadevni preveritelj predloži pripombe;

(c)	sprejme ustrezne ukrepe za obravnavanje pritožbe;

(d)	evidentira pritožbo in sprejete ukrepe ter

(e)	odgovori pritožniku.

Člen 63

Evidenca in dokumentacija

1. Nacionalni akreditacijski organ vodi evidenco za vsako osebo, ki sodeluje v postopku akreditiranja. Ta evidenca vključuje evidenco o ustreznih kvalifikacijah, izobraževanju, izkušnjah, nepristranskosti in usposobljenosti, ki je potrebna, da se dokaže skladnost s to uredbo.

2. Nacionalni akreditacijski organ vodi evidenco preveritelja v skladu s harmoniziranim standardom na podlagi Uredbe (ES) št. 765/2008 iz Priloge III.

Člen 64

Dostop do informacij in zaupnost

1. Nacionalni akreditacijski organ redno objavlja in posodablja podatke o nacionalnem akreditacijskem organu in njegovih dejavnostih akreditiranja.

2. Nacionalni akreditacijski organ v skladu s členom 8(4) Uredbe (ES) št. 765/2008 vzpostavi primerne ureditve za zagotavljanje zaupnosti prejetih podatkov, če je to primerno.

Člen 65

Medsebojni strokovni pregled

1. Nacionalni akreditacijski organi se med seboj redno strokovno pregledujejo.

Medsebojne strokovne preglede organizira organ, priznan v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 765/2008.

2. Organ, priznan v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 765/2008, pripravi ustrezna merila za medsebojni strokovni pregled ter izvaja učinkovit in neodvisen postopek medsebojnih strokovnih pregledov, da oceni, ali je:

(a)	nacionalni akreditacijski organ, za katerega se opravlja medsebojni strokovni pregled, dejavnosti akreditiranja opravljal v skladu s poglavjem IV;

(b)	nacionalni akreditacijski organ, za katerega se opravlja medsebojni strokovni pregled, izpolnil zahteve iz tega poglavja.

Merila vključujejo zahteve glede usposobljenosti za medsebojne strokovne pregledovalce in skupine medsebojnih strokovnih pregledovalcev, ki so specifične za sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, kot ga vzpostavlja Direktiva 2003/87/ES.

3. Organ, priznan v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 765/2008, objavi rezultat medsebojnega strokovnega pregleda nacionalnega akreditacijskega organa ter ga predloži Komisiji, nacionalnim organom, pristojnim za nacionalne akreditacijske organe v državi članici, in pristojnemu organu države članice ali informacijski točki iz člena 70(2).

4. Če je nacionalni akreditacijski organ uspešno opravil medsebojni strokovni pregled, ki ga je pred začetkom veljavnosti te uredbe organiziral organ, priznan v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 765/2008, ne glede na določbe odstavka 1 po začetku veljavnosti te uredbe zanj ni potreben ponovni medsebojni strokovni pregled, če dokaže skladnost s to uredbo.

V zvezi s tem zadevni nacionalni akreditacijski organ predloži zahtevo in potrebno dokumentacijo organu, priznanemu v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Organ, priznan v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 765/2008, odloči, ali so pogoji za odobritev izjeme izpolnjeni.

Izjema velja največ tri leta od dneva obvestila o odločitvi nacionalnemu akreditacijskemu organu.

5. Nacionalni organ, v skladu s členom 55(2) pooblaščen za naloge v zvezi s potrjevanjem preveriteljev, ki so fizične osebe, v skladu s to uredbo dosega stopnjo verodostojnosti, enakovredno verodostojnosti nacionalnih akreditacijskih organov, ki so uspešno opravili medsebojni strokovni pregled.

V ta namen zadevna država članica takoj po odločitvi o pooblastitvi nacionalnega organa za izvajanje potrjevanja Komisiji in drugim državam članicam predloži vsa potrebna dokumentarna dokazila. Dokler zadevna država članica ne predloži navedenih dokumentarnih dokazil, nacionalni organi preveriteljev za namene te uredbe ne potrdijo.

Zadevna država članica redno pregleduje delovanje nacionalnega organa, s čimer zagotovi, da še naprej dosega navedeno stopnjo verodostojnosti, in o tem obvešča Komisijo.

Člen 66

Popravljalni ukrep

1. Države članice v rednih časovnih presledkih spremljajo svoje nacionalne akreditacijske organe, da zagotovijo njihovo stalno izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, pri čemer upoštevajo rezultate medsebojnega strokovnega pregleda, opravljenega v skladu s členom 65.

2. Če nacionalni akreditacijski organ ne izpolnjuje zahtev ali obveznosti iz te uredbe, zadevna država članica sprejme ustrezen popravljalni ukrep ali zagotovi, da se tak popravljalni ukrep sprejme, o čemer obvesti tudi Komisijo.

Člen 67

Medsebojno priznavanje preveriteljev

1. Države članice priznavajo enakovrednost storitev, ki jih opravljajo nacionalni akreditacijski organi, ki so uspešno opravili medsebojni strokovni pregled. Države članice sprejmejo akreditacijske listine preveriteljev, ki so jih akreditirali navedeni nacionalni akreditacijski organi, in spoštujejo pravico preveriteljev do opravljanja preverjanj za njihov obseg akreditacije.

2. Če nacionalni akreditacijski organ ni opravil celovitega postopka medsebojnega strokovnega pregleda, države članice sprejmejo akreditacijske listine preveriteljev, ki jih je akreditiral navedeni nacionalni akreditacijski organ, če je organ, priznan v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 765/2008, za navedeni nacionalni akreditacijski organ začel medsebojni strokovni pregled in ni ugotovil neskladnosti nacionalnega akreditacijskega organa s to uredbo.

3. Če potrjevanje preveriteljev izvaja nacionalni organ iz člena 55(2), države članice sprejmejo potrdilo, ki ga izda tak organ, in spoštujejo pravico potrjenih preveriteljev do opravljanja preverjanja za njegov obseg akreditacije.

Člen 68

Spremljanje opravljenih storitev

Če država članica med inšpekcijskim pregledom, opravljenim v skladu s členom 31(4) Direktive 2006/123/ES, ugotovi, da preveritelj ne deluje v skladu s to uredbo, pristojni organ ali nacionalni akreditacijski organ navedene države članice o tem obvesti nacionalni akreditacijski organ, ki je akreditiral preveritelja.

Nacionalni akreditacijski organ, ki je akreditiral preveritelja, sporočanje navedenih informacij obravnava kot pritožbo v smislu člena 62 in ustrezno ukrepa, pri čemer pristojnemu organu ali nacionalnemu akreditacijskemu organu odgovori v skladu z drugim pododstavkom člena 73(2).

Člen 69

Elektronska izmenjava podatkov in uporaba avtomatiziranih sistemov

1. Države članice lahko zahtevajo, da preveritelji uporabljajo elektronske predloge ali posebne oblike datotek za poročila o preverjanju v skladu s členom 74(1) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 ali v skladu s členom 13 Delegirane uredbe (EU) …/…

2. Za druge vrste komunikacije med upravljavcem, operaterjem zrakoplova, preveriteljem, pristojnim organom in nacionalnim akreditacijskim organom v skladu s členom 74(2) Izvedbene uredbe (EU) 2018/2066 se lahko določijo standardizirane elektronske predloge ali oblika datotek.

POGLAVJE VI

IZMENJAVA INFORMACIJ

Člen 70

Izmenjava informacij in informacijske točke

1. Države članice vzpostavijo učinkovito izmenjavo ustreznih informacij in učinkovito sodelovanje med svojim nacionalnim akreditacijskim organom ali po potrebi nacionalnim organom, pooblaščenim za potrjevanje preveriteljev, in pristojnim organom.

2. Če je v državi članici v skladu s členom 18 Direktive 2003/87/ES imenovan več kot en pristojni organ, država članica enega od teh pristojnih organov pooblasti za informacijsko točko za izmenjavo informacij, usklajevanje sodelovanja iz odstavka 1 in dejavnosti iz tega poglavja.

Člen 71

Program dela akreditacije in poslovno poročilo

1. Nacionalni akreditacijski organ pristojnemu organu vsake države članice vsako leto do 31. decembra predloži program dela akreditacije, ki vključuje seznam preveriteljev, ki jih je akreditiral in ki so ga v skladu s členom 77 obvestili, da nameravajo opravljati preverjanja v navedenih državah članicah. Program dela akreditacije vsebuje najmanj naslednje informacije o vsakem preveritelju:

(a)	predvideni čas in kraj preverjanja;

(b)	informacije o dejavnostih, ki jih nacionalni akreditacijski organ načrtuje za navedenega preveritelja, zlasti nadzorne dejavnosti in ponovne ocene;

(c)	datume predvidenih opazovanih presoj, ki jih bo opravil nacionalni akreditacijski organ, da bi ocenil preveritelja, vključno z naslovom in kontaktnimi podatki upravljavcev ali operaterjev zrakoplova, ki bodo obiskani v okviru opazovanih presoj;

(d)	informacije o tem, ali je nacionalni akreditacijski organ od nacionalnega akreditacijskega organa države članice, v kateri preveritelj opravlja preverjanje, zahteval, da opravi nadzorne dejavnosti.

Če se spremenijo informacije iz prvega pododstavka, nacionalni akreditacijski organ pristojnemu organu vsako leto do 31. januarja predloži posodobljen program dela.

2. Po predložitvi programa dela akreditacije v skladu z odstavkom 1 pristojni organ nacionalnemu akreditacijskemu organu predloži vse ustrezne informacije, vključno z ustrezno nacionalno zakonodajo ali smernicami.

3. Nacionalni akreditacijski organ vsako leto do 1. junija pristojnemu organu predloži poslovno poročilo. Poslovno poročilo vsebuje najmanj naslednje informacije o vsakem preveritelju, ki ga je akreditiral navedeni nacionalni akreditacijski organ:

(a)	podrobnosti o akreditaciji preveriteljev, ki jih je navedeni nacionalni akreditacijski organ na novo akreditiral, vključno z obsegom akreditacije teh preveriteljev;

(b)	spremembe obsega akreditacije teh preveriteljev;

(c)	povzetek rezultatov nadzornih dejavnosti in ponovnih ocenjevanj, ki jih je opravil nacionalni akreditacijski organ;

(d)	povzetek rezultatov opravljenih izrednih ocenjevanj, vključno z razlogi za njihovo opravljanje;

(e)	vse pritožbe zoper preveritelja od zadnjega poslovnega poročila in ukrepi, ki jih je sprejel nacionalni akreditacijski organ;

(f)	podrobnosti o ukrepih, ki jih je nacionalni akreditacijski organ sprejel v odgovor na informacije, ki jih je predložil pristojni organ, razen če je nacionalni akreditacijski organ informacije obravnaval kot pritožbo v smislu člena 62.

Člen 72

Izmenjava informacij o upravnih ukrepih

Če je nacionalni akreditacijski organ preveritelju naložil upravne ukrepe v skladu s členom 54 ali če je začasni odvzem akreditacije prenehal veljati ali če je bila odločitev nacionalnega akreditacijskega organa o uvedbi upravnih ukrepov iz člena 54 razveljavljena z odločitvijo o ugovoru, nacionalni akreditacijski organ obvesti naslednje udeležence:

(a)	pristojni organ države članice, v kateri je akreditiran preveritelj;

(b)	pristojni organ in nacionalni akreditacijski organ vsake države članice, v kateri preveritelj opravlja preverjanja.

Člen 73

Izmenjava informacij s strani pristojnega organa

1. Pristojni organ države članice, v kateri preveritelj opravlja preverjanje, nacionalnemu akreditacijskemu organu, ki je akreditiral navedenega preveritelja, vsako leto sporoči najmanj naslednje:

(a)	pomembne rezultate preverjanja poročila upravljavca in operaterja zrakoplova ter poročil o preverjanju, zlasti o vseh ugotovljenih neskladnostih preveritelja s to uredbo;

(b)	rezultate pregleda upravljavca ali operaterja zrakoplova, če so ti rezultati za nacionalni akreditacijski organ pomembni za akreditacijo in nadzor preveritelja ali če ti rezultati vsebujejo ugotovljeno neskladnost preveritelja s to uredbo;

(c)	rezultate ocene notranje dokumentacije o preverjanju navedenega preveritelja, če je pristojni organ notranjo dokumentacijo o preverjanju ocenil v skladu s členom 26(3);

(d)	pritožbe, ki jih je pristojni organ prejel zoper navedenega preveritelja.

2. Če informacije iz odstavka 1 dokazujejo, da je pristojni organ ugotovil neskladnost preveritelja s to uredbo, nacionalni akreditacijski organ sporočanje navedenih informacij šteje za pritožbo pristojnega organa zoper navedenega preveritelja v smislu člena 62.

Nacionalni akreditacijski organ sprejme ustrezne ukrepe za obravnavanje takšnih informacij in pristojnemu organu odgovori v razumnem roku, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva njihovega prejema. Nacionalni akreditacijski organ v svojem odgovoru pristojni organ obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel, in po potrebi o upravnih ukrepih, ki jih je naložil preveritelju.

Člen 74

Izmenjava informacij o nadzoru

1. Če se od nacionalnega akreditacijskega organa države članice, v kateri preveritelj opravlja preverjanje, v skladu s členom 50(5) zahteva, da opravi nadzorne dejavnosti, navedeni nacionalni akreditacijski organ ugotovitve sporoči nacionalnemu akreditacijskemu organu, ki je akreditiral preveritelja, razen če se nacionalna akreditacijska organa dogovorita drugače.

2. Nacionalni akreditacijski organ, ki je akreditiral preveritelja, ugotovitve iz odstavka 1 upošteva pri oceni, ali preveritelj izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

3. Če ugotovitve iz odstavka 1 dokazujejo, da preveritelj te uredbe ne spoštuje, nacionalni akreditacijski organ, ki je akreditiral preveritelja, sprejme ustrezne ukrepe v skladu s to uredbo in nacionalni akreditacijski organ, ki je opravil nadzorne dejavnosti, obvesti o naslednjem:

(a)	katere ukrepe je sprejel nacionalni akreditacijski organ, ki je akreditiral preveritelja;

(b)	če je primerno, kako je preveritelj odpravil ugotovljene neskladnosti;

(c)	če je primerno, kakšni upravni ukrepi so bili uvedeni za preveritelja.

Člen 75

Izmenjava informacij z državo članico, v kateri ima preveritelj sedež

Če je preveritelju akreditacijo podelil nacionalni akreditacijski organ v državi članici, ki ni država članica, v kateri ima preveritelj sedež, se program dela akreditacije in poslovno poročilo iz člena 71 ter informacije iz člena 72 predložijo tudi pristojnemu organu države članice, v kateri ima preveritelj sedež.

Člen 76

Podatkovne baze akreditiranih preveriteljev

1. Nacionalni akreditacijski organ ali po potrebi nacionalni organi iz člena 55(2) vzpostavi in vodi podatkovno bazo ter omogoči dostop do nje drugim nacionalnim akreditacijskim organom, nacionalnim organom, preveriteljem, upravljavcem, operaterjem zrakoplova in pristojnim organom.

Organ, priznan na podlagi člena 14 Uredbe (ES) št. 765/2008, olajša in uskladi dostop do podatkovnih baz, da tako omogoči učinkovito in stroškovno učinkovito komunikacijo med nacionalnimi akreditacijskimi organi, nacionalnimi organi, preveritelji, upravljavci, operaterji zrakoplova in pristojnimi organi, ter lahko navedene podatkovne baze združi v centralno podatkovno bazo.

2. Podatkovna baza iz odstavka 1 vsebuje najmanj naslednje informacije:

(a)	ime in naslov vsakega preveritelja, ki ga akreditira navedeni nacionalni akreditacijski organ;

(b)	države članice, v katerih preveritelj opravlja preverjanje;

(c)	obseg akreditacije vsakega preveritelja;

(d)	datum podelitve akreditacije in datum poteka veljavnosti akreditacije;

(e)	vse informacije o upravnih ukrepih, ki so bili naloženi preveritelju.

Informacije so javno dostopne.

Člen 77

Obvestilo preveriteljev

1. Da lahko nacionalni akreditacijski organ pripravi osnutek programa dela akreditacije in poslovnega poročila iz člena 71, preveritelj nacionalnemu akreditacijskemu organu, ki je akreditiral navedenega preveritelja, vsako leto do 15. novembra predloži naslednje informacije:

(a)	načrtovani čas in kraj preverjanj, ki jih je preveritelj predvidel v časovnem načrtu;

(b)	naslov in kontaktne podatke upravljavcev ali operaterjev zrakoplovov, katerih poročila o emisijah, poročila o tonskih kilometrih, poročila o izhodiščnih podatkih ali poročila o podatkih o novih udeležencih se preverjajo;

(c)	imena članov skupine za preverjanje in obseg akreditacije, v katerega spada dejavnost upravljavca ali operaterja zrakoplova.

2. Spremenjene informacije iz odstavka 1 preveritelj nacionalnemu akreditacijskemu organu sporoči v roku, dogovorjenem z njim.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 78

Razveljavitev Uredbe (EU) št. 600/2012 in prehodne določbe

1. Uredba (EU) št. 600/2012 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2019 oziroma od datuma začetka veljavnosti te uredbe, kar koli nastopi pozneje.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

2. Določbe Uredbe (EU) št. 600/2012 se še naprej uporabljajo za preverjanje emisij in po potrebi za podatke o dejavnosti, nastale pred 1. januarjem 2019.

Člen 79

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2019 oziroma od datuma začetka veljavnosti te uredbe, kar koli nastopi pozneje.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2066 z dne 19. decembra 2018 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta in spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012 (glej stran 1 tega Uradnega lista).

(3) Uredba Komisije (EU) št. 600/2012 z dne 21. junija 2012 o preverjanju poročil o emisijah toplogrednih plinov in poročil o tonskih kilometrih ter o akreditaciji preveriteljev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 12.7.2012, str. 1).

(4) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

(5) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(6) Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (UL L 218, 13.8.2008, str. 82).

(7) Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).

(8) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12.)

(9) Še ni objavljena v Uradnem listu.

(10) Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L 140, 5.6.2009, str. 114).

(11) Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).

(12) Sklep Komisije 2011/278/EU z dne 27. aprila 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 130, 17.5.2011, str. 1).

Uredba Komisije (EU) št. 600/2012	Ta uredba
Členi 1 do 31	Členi 1 do 31
—	Člen 32
Členi 32 do 78	Členi 33 do 79
Priloge I do III	Priloge I do III
—	Priloga IV