18.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 181/39

(1)

Komisija je 26. marca 2018 v Uradnem listu Evropske unije objavila obvestilo o začetku zaščitne preiskave v zvezi z uvozom 26 kategorij izdelkov iz jekla (2018/C 111/10) (3). Komisija se je odločila, da bo začela preiskavo, saj je dovolj dokazov, da uvoz teh izdelkov morda povzroča ali bi lahko povzročil resno škodo zadevnim proizvajalcem iz Unije.

(2)

Komisija je 28. junija objavila tudi obvestilo, v skladu s katerim je bila preiskava razširjena na dve dodatni kategoriji izdelkov (4).

(3)

Na podlagi informacij, ki jih ima Komisija na voljo na podlagi mehanizma predhodnega nadzora jekla (5) in iz virov industrije Unije, je razvidno, da je zaradi povečevanja uvoza teh kategorij izdelkov in prevladujočih neugodnih gospodarskih in trgovinskih pogojev, vključno s položajem jeklarske industrije Unije, upravičen poglobljen pregled.

(4)

Poleg tega je zaradi ukrepov proti uvozu jekla, ki so jih sprejele Združene države Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA) na podlagi oddelka 232 zakona o širitvi trgovine iz leta 1962 (v nadaljnjem besedilu: oddelek 232), obstajalo veliko tveganje za nadaljnje povečanje uvoza zaradi preusmeritve trgovine.

(5)

Te okoliščine lahko ob stalnih presežnih zmogljivostih na svetovni ravni ogrozijo jeklarsko industrijo Unije, ki jo še vedno ogroža verjetno neizbežno povečanje uvoza in še vedno okreva od škode, ki so jo povzročile nepoštene trgovinske prakse, kot dokazujejo številni ukrepi trgovinske zaščite za izdelke iz jekla, ki so bili sprejeti v svetu.

(6)

Komisija je 11. aprila 2018 izdala opombo k spisu, ki vsebuje ključne statistične podatke o uvozu in razpoložljive kazalnike škode. V zvezi s to opombo k spisu je Komisija prejela 41 prispevkov tretjih držav, nacionalnih združenj in posameznih jeklarskih družb.

(7)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da Komisija ni ustrezno in pravočasno razkrila dokazov, na podlagi katerih je začela zaščitno preiskavo. Trdile so, da zaradi tega niso mogle v celoti uveljavljati svoje pravice do obrambe. Natančneje, več zainteresiranih strani je trdilo, da opomba k spisu, ki je bila objavljena 11. aprila 2018, ni vsebovala podatkov o prodaji v Uniji, izvozu iz Unije, potrošnji v Uniji ali celotni proizvodnji v Uniji.

(8)

Opomba k spisu je v nasprotju s temi trditvami vsebovala podatke o prodaji v Uniji, potrošnji v Uniji in celotni proizvodnji v Uniji. Komisija tudi meni, da so bili poleg tega glavni elementi in razpoložljivi dokazi ustrezno povzeti v obvestilu o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, in obvestilu STO o preiskavi v skladu s členom 12.1(a) Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih.

(9)

Komisija zato meni, da je izpolnila svoje pravne obveznosti za ustrezno zaščito pravic zainteresiranih strani do obrambe. V vsakem primeru imajo zainteresirane strani še vedno možnost, da v preostanku preiskave uveljavijo svoje pravice.

(10)

Za pridobitev informacij, ki so potrebne za podrobno oceno, je Komisija poslala vprašalnike znanim proizvajalcem v EU in vsem proizvajalcem izvoznikom, uvoznikom in uporabnikom izdelkov v preiskavi, ki so to zahtevali v rokih iz obvestila o začetku. Te stranke so bile tako kot tretje države pozvane, da predložijo svoja stališča. Komisija je prejela 222 izpolnjenih vprašalnikov in 74 stališč.

(11)

Komisija je začela zaščitno preiskavo v zvezi s 26 kategorijami izdelkov iz jekla, ki se uvažajo v EU, 28. junija pa jo je z obvestilom o spremembi obvestila o začetku (6) razširila na dodatni dve kategoriji izdelkov. Za vseh 28 kategorij izdelkov (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek ali zadevne kategorije izdelkov) se uporablja mehanizem nadzora jekla, ki ga je Komisija uvedla maja 2016. Zanje veljajo tudi carinski ukrepi ZDA na podlagi oddelka 232. Zadevne kategorije izdelkov skupaj z oznakami KN, pod katere se ti izdelki trenutno uvrščajo, so navedene v Prilogi I.

(12)

V tej predhodni oceni Komisija ugotavlja, da je 28 kategorij izdelkov, ki jih proizvajajo proizvajalci v Uniji (v nadaljnjem besedilu: podobni izdelki ali kategorije podobnih izdelkov), podobnih ali neposredno konkurenčnih zadevnim kategorijam izdelkov. Zadevni izdelki, ki jih proizvaja Unija, in tisti, ki se uvažajo, imajo enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti, enako uporabo, informacije o ceni in kakovosti so vedno na voljo, poleg tega pa se tudi prodajajo po podobnih ali enakih prodajnih poteh strankam, ki jih lahko kupujejo od domačih proizvajalcev ali tujih izvoznikov. Zato med zadevnimi kategorijami izdelkov in tistimi, ki jih pod ustreznimi kategorijami proizvajajo proizvajalci v Uniji, obstaja močna konkurenca.

(13)

Komisija je v tej predhodni analizi ugotovila tudi, da obstaja pomembna medsebojna povezava in močna konkurenca med izdelki, razvrščenimi v različne kategorije, in med izdelki v različnih fazah proizvodnje znotraj določenih kategorij, saj se glavna surovina ali vhodna sestavina nekaterih kategorij uporablja pri proizvodnji drugih izdelkov v drugih kategorijah izdelkov.

(14)

Nekateri primeri ponazarjajo to povezavo ter konkurenco znotraj kategorij izdelkov in med njimi. Široki vroče valjani trakovi so na primer izdelani iz plošč in valjani v navitja ali pa so valjani ravno na kvarto ogrodjih. Z rezanjem traku na določeno dolžino nastanejo listi pločevine. Ozki trakovi se proizvajajo neposredno ali z razrezovanjem širokih vroče valjanih trakov. Vroče valjani ploščati izdelki se prav tako uporabljajo v proizvodnji cevi za petrokemično industrijo, hladno valjane ploščate izdelke pa uporabljajo proizvajalci varjenih cevi. Velik del proizvedenih širokih vroče valjanih trakov se nadalje predela za proizvodnjo hladno valjanih trakov, ki so tanjši in imajo boljšo končno obdelavo površine. Znaten delež hladno valjanih izdelkov je prevlečenih s kovinsko prevleko; s kositrom ali kromom za proizvodnjo pločevink ali s cinkom (7).

(15)

Veliko proizvajalcev v Uniji je dejavnih v proizvodnji večine zgoraj navedenih izdelkov. Družba Arcelor Mittal na primer ne proizvaja samo vroče in hladno valjane pločevine in trakov, pač pa tudi nanaša prevleko na nekatere izdelke iz jekla in proizvaja plošče. Podobno podjetja, kot sta Voest Alpine in Tata Steel, proizvajajo vroče in hladno valjano pločevino in trakove, pa tudi iz teh izdelkov proizvedene prevlečene izdelke iz jekla.

(16)

Zaradi te medsebojne povezave se lahko konkurenčni pritisk tudi zlahka prenese z enega izdelka na drugega. Če se na primer ukrepi trgovinske zaščite naložijo za en izdelek, na primer jeklena navitja, se lahko ta izdelek v isti državi nadalje preoblikuje in izvaža v drugačni obliki, kar omogoča izogibanje dodatnim ukrepom in nadaljnje konkuriranje domačim izdelkom. Prav tako ni izključeno, da tretje države nekatere od teh izdelkov uvažajo po nizkih cenah, jih preoblikujejo in ponovno izvozijo v Unijo.

(17)

Zaradi teh medsebojnih povezav in ker – kot je pojasnjeno v nadaljevanju – morebitna preusmeritev trgovine zaradi ukrepa ZDA na podlagi oddelka 232 zadeva vse kategorije izdelkov, saj se ti ukrepi uporabljajo horizontalno za vse izdelke iz jekla, ne glede na njihovo obliko, velikost ali sestavo, je bila analiza za namen začasne določitve izvedena za vseh 28 zadevnih kategorij izdelkov skupaj (zadevni izdelek, tj. jeklo v različnih oblikah) ter za vsako posamezno kategorijo izdelkov posebej (8).

(18)

Večina proizvajalcev v Uniji je članov Evropske zveze za železo in jeklo (v nadaljnjem besedilu: Eurofer) ali, če proizvajajo cevi, Evropskega združenja za jeklene cevi (v nadaljnjem besedilu: ESTA). Ti industrijski združenji predstavljata več kot 95 % proizvodnje jekla v Uniji. Njuni člani se nahajajo v skoraj vseh državah članicah.

(19)

V imenu svojih članov sta ti industrijski združenji Komisijo obvestili, da podpirata začetek zaščitne preiskave ter sprejetje ukrepov v zvezi s preusmeritvijo trgovine, ki izhaja iz ukrepov na podlagi oddelka 232 in ima resne negativne učinke na trg jekla, ki si še ni popolnoma opomogel po jeklarski krizi.

(20)

Komisija je na podlagi podatkov Eurostata, mehanizma predhodnega nadzora jekla in informacij, ki jih je predložila industrija Unije, izvedla predhodno analizo povečanja uvoza zadevnih izdelkov v obdobju 2013–2017. Prav tako je proučila gibanje uvoza v prvem četrtletju leta 2018, da bi potrdila nedavno povečanje uvoza.

(21)

Gibanje celotnega uvoza zadevnih izdelkov je potekalo, kot je razvidno iz preglednice:

(22)

Na splošno se je uvoz 28 zadevnih kategorij izdelkov skupaj v obdobju 2013–2017 povečal za 62 % v absolutnem smislu. Povečanje uvoza je bilo zlasti opazno do leta 2016. Nato se je uvoz še naprej povečeval in ostal na zelo visoki ravni.

(23)

Tudi uvoz velike večine posameznih kategorij izdelkov, ki jih je zajemala preiskava, se je v zadnjih petih letih povečal v absolutnem smislu. Uvoz največjih kategorij v smislu uvoza (kategorije izdelkov št. 1, 4 in 7) se je na primer povečal za 45 %, 168 % oziroma 78 %.

(24)

Pri petih kategorijah izdelkov (10, 11, 19, 24 in 27) pa se uvoz ni povečal. Komisija zato meni, da bi bilo treba te kategorije izdelkov na tej stopnji izključiti s področja uporabe začasnih ukrepov. Komisija si kljub temu pridržuje pravico, da teh pet kategorij vključi v področje uporabe dokončnih ukrepov in bo v ta namen še naprej spremljala uvoz izdelkov iz teh kategorij. Gibanje uvoza za vsako kategorijo izdelkov je predstavljeno v Prilogi II.

(25)

Poleg izključitve zgoraj navedenih kategorij izdelkov na tej stopnji je Komisija tudi proučila izključitev nekaterih držav s področja uporabe ukrepov v skladu s sklepi iz uvodne izjave (121). Zato je Komisija uvoz teh kategorij izdelkov iz navedenih držav izključila iz preostalih predhodnih analiz in še enkrat proučila razvoj uvoza.

(26)

Na podlagi tega se je uvoz izdelkov, na katere se nanaša ta predhodna analiza, gibal na naslednji način:

(27)

V obdobju 2013–2017 se je uvoz povečal za 68 % v absolutnem smislu, pri čemer so se tržni deleži povečali z 12,1 % na 17,80 %. Največ se je povečal v obdobju 2013–2016, vendar se je v letu 2017 še naprej povečeval in ostal na visoki ravni.

(28)

Trend povečevanja uvoza se nadaljuje tudi v letu 2018. Če primerjamo prvo četrtletje leta 2018 s prvim četrtletjem leta 2017, se je uvoz skupno povečal za 10 %. Pri devetih kategorijah izdelkov je povečanje več kot 20-odstotno, pri eni izmed teh kategorij (kategorija 13) pa več kot 100-odstotno. Do tega povečanja je prišlo pred začetkom veljavnosti ukrepov na podlagi oddelka 232.

(29)

Komisija zato ugotavlja, da se je uvoz 23 kategorij izdelkov v absolutnem smislu nenadno znatno povečal. Poleg tega se je uvoz v prvem četrtletju leta 2018 še povečal, zaradi pričakovane preusmeritve trgovine zaradi ukrepov na podlagi oddelka 232 pa naj bi se povečal še bolj.

(30)

Komisija je predhodno ugotovila, da je bilo zgoraj navedeno povečanje uvoza izdelkov iz jekla v Unijo posledica nepredvidenega razvoja okoliščin zaradi številnih dejavnikov, ki povzročajo in poslabšujejo neravnovesja v mednarodni trgovini zadevnih izdelkov.

(31)

Prvič, nominalne svetovne zmogljivosti za proizvodnjo jekla so se od leta 2000 več kot podvojile, in sicer z 1,05 milijarde ton leta 2000 na 2,29 milijarde ton leta 2016, na zelo visoki ravni pa so ostale tudi leta 2017 (2,27 milijarde ton) (9). Poleg tega je dejanska svetovna proizvodnja jekla (1,6 milijarde ton) leta 2016 še vedno za 100 milijonov ton presegala svetovno povpraševanje po jeklu (1,5 milijarde ton). Zaradi tega je v zadnjih letih nastala velika vrzel med nominalnimi globalnimi zmogljivostmi in proizvodnjo ter med proizvodnjo in povpraševanjem, kar je privedlo do doslej največjih presežnih zmogljivosti na svetovnem trgu jekla, ki vztrajajo kljub ukrepom za njihovo zmanjšanje. Medtem ko se je svetovna proizvodnja v letu 2017 zaradi okrevanja gospodarstva povečala za več kot 5 %, pa se bo povpraševanje po jeklu na svetovni ravni leta 2018 povečalo le zmerno, v letu 2019 pa naj bi se to povečevanje še upočasnilo. V letu 2017 je bilo vidno okrevanje, vendar so še vedno prisotna pomembna tveganja.

(32)

Jeklarske družbe so še naprej finančno ranljive, saj so, kot rečeno, v jeklarskem sektorju še vedno prisotna strukturna neravnovesja. Ta neravnovesja še povečujejo izkrivljajoče subvencije in ukrepi državne podpore (10). Glede na pomembne fiksne stroške v jeklarskem sektorju so številni proizvajalci jekla, zlasti tam, kjer država izkrivlja običajno delovanje tržnih sil, ohranjali visoko izkoriščenost zmogljivosti in trge tretjih držav preplavili s svojimi izdelki po nizkih cenah, če jih niso mogli prodati na domačem trgu. Uvoz v EU se je povečal, cene pa so se na splošno znižale. Uvozne cene so bile leta 2017 glede na primerjavo povprečnih cen za vsako kategorijo izdelkov na splošno nižje od cen industrije Unije. Taka primerjava povprečnih cen ne odraža nujno vseh posebnosti, ki lahko vplivajo na primerljivost, vseeno pa je dober pokazatelj splošne ravni cen uvoza v primerjavi s cenami Unije. Nelojalno nižanje prodajnih cen je bilo ugotovljeno za 17 kategorij izdelkov, znašalo pa je med 1,2 % in 23 %.

(33)

Drugič, navedeni učinek so še zaostrile prakse na trgih tretjih držav, ki omejujejo trgovino. Dejansko je v odziv na presežno ponudbo jekla in prakse, ki izkrivljajo trg, od let 2014/2015 več držav začelo pogosteje uporabljati trgovinsko politiko in instrumente trgovinske zaščite v jeklarskem sektorju, da bi zavarovale domače proizvajalce. Mehika, Južna Afrika, Indija in Turčija so za več izdelkov iz jekla povišale uvozne dajatve za 2,5 % do 40 %, in sicer za vroče in hladno valjano jeklo, ploščate izdelke iz jekla, kot so trakovi, ter armaturne palice. Uvoz teh izdelkov se je v obdobju preiskave praviloma povečal. Poleg tega so tretje države v letu 2017 še naprej uvajale ukrepe omejevanja trgovine; nekatere so uvedle minimalne uvozne cene (Indija), nekatere so uvedle obvezne nacionalne standarde za jeklo (Indonezija), druge pa so uvedle lokalne zahteve glede vsebnosti, med drugim prek vladnih naročil (ZDA).

(34)

Poleg tega se uporaba instrumentov trgovinske zaščite stalno povečuje. Na podlagi statističnih podatkov STO je bilo v obdobju 2011–2013 letno v povprečju uvedenih približno 77 preiskav na področju jekla, v obdobju 2015–2016 pa se je to povprečje povečalo na 117. Februarja 2018 je bilo v ZDA veljavnih 169 protidampinških in izravnalnih dajatev za jeklo, v teku pa je bilo tudi 25 preiskav, ki bi lahko vodile k še večjemu omejevanju uvoza jekla v ZDA (11). Ker so ZDA ena največjih držav uvoznic jekla na svetu – predstavljajo približno 13,1 % svetovnega uvoza jekla (leta 2016) – je bil učinek takega velikega števila trgovinskih sredstev občuten tudi v svetovnem merilu.

(35)

Tretjič, glede na stalne presežne zmogljivosti na svetovni ravni bodo nezakoniti in omejevalni ukrepi ZDA na podlagi oddelka 232 zaradi svoje ravni in obsega verjetno povzročili precejšnjo preusmeritev trgovine z izdelki iz jekla v Unijo. ZDA so izračunale, da bi morala uvedba enotne dajatve za vse izdelke z ukrepom na podlagi oddelka 232, pri kateri ne bi bila izključena skoraj nobena država, zmanjšati uvoz za približno 13 milijonov ton, kar ustreza 7 % potrošnje v Uniji (12). Trg Unije je zaradi povpraševanja in cen na splošno zelo privlačen za izdelke iz jekla. Nekatere od glavnih izvoznic v ZDA so tudi tradicionalne dobaviteljice jekla v Unijo in ni dvoma, da bodo te države, pa tudi druge, katerih izvoz in proizvodnjo bodo prizadeli ukrepi ZDA in pričakovana preusmeritev trgovine, svoj izvoz preusmerile v Unijo. Celo delna preusmeritev teh trgovinskih tokov v Unijo bo neizogibno povzročila nov padec cen in nelojalno nižanje prodajnih cen na trgu EU, tako da bodo cene primerljive s tistimi iz leta 2016, to pa bo imelo znatne negativne posledice na dobičkonosnost jeklarske industrije Unije. Opozoriti je treba tudi, da lahko dodatno povečanje uvoza, ki lahko še poslabša gospodarski položaj jeklarske industrije Unije, izvira zlasti iz držav, za katere trenutno ne veljajo protidampinški/izravnalni ukrepi.

(36)

Zaradi tega nepredvidenega razvoja okoliščin se je uvoz jekla v Unijo občutno povečal, povečeval pa se bo tudi v prihodnje.

(37)

Da bi lahko formulirala predhodno oceno o tem, ali obstajajo dokazi o resni škodi ali tveganju za nastanek resne škode za industrijo Unije za zadevni izdelek v postopku ocenjevanja, je Komisija v skladu s členom 9 Uredbe 2015/478 in členom 6 Uredbe 2015/755 proučila trende potrošnje, proizvodnje, izkoriščenosti zmogljivosti, prodaje, tržnega deleža, cen, donosnosti, zalog, donosnosti vloženega kapitala (ROCE), denarnega toka in zaposlenosti za zadevni izdelek za leta od 2013 do 2017 (podatki za leto 2018 še niso zbrani).

(38)

Ta analiza je bila izvedena za vseh 23 kategorij izdelkov skupaj in za posamezne kategorije, pokazala pa je povečanje uvoza (v nadaljnjem besedilu: izdelki/kategorije izdelkov v ocenjevanju). Kot je pojasnjeno v oddelku II, Komisija meni, da je takšna globalna in celovita analiza v tej preiskavi ustrezna glede na medsebojno povezanost in raven konkurence med različnimi izdelki z vidika povpraševanja in ponudbe.

(39)

Pri proučevanju splošnega stanja so se potrošnja v Uniji, prodaja proizvajalcev v Uniji in ustrezen tržni delež gibali na naslednji način:

(40)

Potrošnja izdelkov v ocenjevanju se je povečala vsako leto v obdobju 2013–2017, na splošno za 15 %. Povečala se je tudi prodaja proizvajalcev v Uniji, vendar v precej manjšem obsegu kot potrošnja v Uniji, tj. samo za 7 %. Zato proizvajalci v Uniji niso mogli izkoristiti naraščajočega povpraševanja v Uniji, njihov tržni delež pa se je zmanjšal s 86,8 % na 80,9 %. Kot rečeno, se je uvoz v istem obdobju uvoz povečal za 68 %.

(41)

Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev v Uniji sta se proizvodnja in proizvodna zmogljivost gibali na naslednji način:

(42)

Proizvodne zmogljivosti so se v obdobju 2013–2017 povečale za 3 %, kar je manj, kot se je povečala raven proizvodnje, tj. za 9 %. Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti se je tako z 72 % povečala na 76 %.

(43)

Zaloge sodelujočih družb so se v obdobju 2013–2017 skupaj povečale za 20 %.

(44)

Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost in denarni tok proizvajalcev Unije so se gibali na naslednji način:

(45)

V obdobju 2013–2016 je prišlo do znatnega padca cen na trgu Unije: prodajne cene na enoto so se znižale za 15 %. Kot rečeno, se je uvoz v tem obdobju znatno povečal. Povprečna prodajna cena na enoto pa se je v letu 2017 zvišala in dosegla raven, primerljivo z ravnjo leta 2013. Dobičkonosnost je v obdobju 2013–2016 na splošno ostala na zelo nizki ravni. Kljub znatnemu znižanju cen je industrija Unije v letu 2016 svoje proizvodne stroške lahko zmanjšala v tolikšni meri, da ji je uspelo doseči majhno stopnjo dobička v višini 2,2 %. Razmere so se v letu 2017 začasno izboljšale. Prodajne cene so se med letoma 2016 in 2017 povečale za skoraj 20 % in dosegle raven iz leta 2013. Industrija Unije je dosegla stopnjo dobička 6,2 %, saj so stroški proizvodnje (surovine) kljub temu, da so se povečali, ostali nižji kot leta 2013. Celotni denarni tok industrije Unije se je povečal za približno 60 %.

(46)

Proizvajalci v Uniji, ki proizvajajo zadevne kategorije izdelkov v ocenjevanju, so v petih letih izgubili skoraj 10 000 delovnih mest.

(47)

Poleg splošne analize svetovnih razmer za zadevni izdelek, za katero Komisija meni, da je ustrezno izhodišče za presojo nujnosti zaščitnih ukrepov v tej preiskavi, je Komisija ocenila tudi stanje na ravni posameznih kategorij izdelkov, da bi potrdila zgoraj navedene trende na razčlenjeni ravni.

(48)

Za posamezne kategorije izdelkov so razmere bolj raznolike, vendar so trendi na splošno enaki. V Prilogi III so navedeni ekonomski kazalniki za posamezne kategorije izdelkov.

(49)

Potrošnja v Uniji se je v zadnjih petih letih povečala za vse kategorije izdelkov, razen dveh. Medtem ko je bilo to povečanje pri nekaterih posameznih izdelkih majhno (najmanjše povečanje je znašalo 2 %), pa je bilo pri drugih veliko večje; največje povečanje je znašalo 169 %.

(50)

Obseg prodaje je bil v obdobju 2013–2017 na splošno stabilen, v nekaterih primerih pa se je nekoliko povečal, vendar se z izjemo treh kategorij izdelkov ni povečal toliko kot potrošnja v EU. Posledica tega je bilo zmanjšanje tržnih deležev v petletnem obdobju za vse izdelke razen treh.

(51)

Proizvodnja se je na splošno povečala za 18 od 23 izdelkov, prav tako pa tudi stopnje izkoriščenosti zmogljivosti.

(52)

Cene vseh izdelkov so se v obdobju 2013–2016 znatno znižale (razen enega izdelka, za katerega so veljale protidampinške dajatve v obliki minimalne uvozne cene). V letu 2017 so se cene popravile zaradi splošnega okrevanja trga jekla in različnih ukrepov trgovinske zaščite, sprejetih proti nepoštenemu določanju cen in subvencioniranemu uvozu. Za 16 izdelkov so bile v letu 2017 cene nižje kot leta 2013. Opozoriti je treba, da so bile povprečne uvozne cene skoraj sistematično nižje od cen v Uniji za vsa leta in za vse kategorije izdelkov.

(53)

Kar zadeva dobiček, so se vse kategorije izdelkov do leta 2016 prodajale z izgubo ali z veliko manjšim dobičkom. Samo sedem izdelkov je v letu 2017 doseglo stopnjo dobička nad 6 %. Ti izdelki so pomembni, kar zadeva obseg proizvodnje v EU, za šest od njih pa trenutno veljajo (nedavni) protidampinški ali izravnalni ukrepi. Ti ukrepi zadevajo samo nekatere države izvora. Vsi drugi izdelki so še naprej ustvarjali izgubo (trije izdelki) ali pa so bili blizu praga dobička (13 izdelkov). Stopnja dobička, nižja od 6 %, ne šteje za zadostno za pokritje naložb, ki so potrebne za vzdrževanje dejavnosti, saj je Komisija v večini nedavnih preiskav kot zadostno za pokritje naložb v tem sektorju uporabila stopnjo dobička okrog 8 %. Denarni tok se je v obdobju 2013–2017 za polovico izdelkov poslabšal, pri šestih izdelkih pa je bil v letu 2017 celo negativen. Donosnost naložbenega kapitala (ROCE) je v obdobju 2013–2016 ostala nizka, vendar se je za veliko večino kategorij izdelkov pozneje izboljšala, čeprav je bila za pet izdelkov v letu 2017 še vedno negativna.

(54)

Zaloge so se za 17 kategorij izdelkov povečale. Zmanjšale so se samo za pet kategorij izdelkov, za eno kategorijo izdelkov pa so v zadevnem obdobju ostale na isti ravni.

(55)

Zgornja analiza potrjuje, da se je v obdobju 2013–2016 položaj jeklarske industrije v Uniji znatno poslabšal. To se je pokazalo z zmanjšanjem tržnih deležev in z znatnim znižanjem cen, zaradi česar industrija ni mogla izkoristiti nižjih stroškov surovin. Ti trendi so obstajali tako na svetovni ravni kot na ravni posameznih izdelkov. Razmere so se v letu 2017 deloma izboljšale. Čeprav so številne kategorije izdelkov še vedno pod ravnjo trajnostnega dobička, se je za nekatere stanje izboljšalo, najverjetneje zaradi nedavne uvedbe protidampinških in protisubvencijskih ukrepov. Zato se za posamezne kategorije izdelkov in za vse kategorije skupaj šteje, da je industrija Unije še vedno v občutljivem položaju in ranljiva za nadaljnje povečanje uvoza, zlasti če se bo uvoz iz držav, za katere veljajo ukrepi trgovinske zaščite, nadomestil z izvozom, preusmerjenim s trga ZDA zaradi ukrepov na podlagi oddelka 232.

(56)

To velja na primer zlasti za kategorije izdelkov 1, 2 in 4, ki so pomembne zaradi povpraševanje v Uniji, pa tudi zato, ker se te kategorije izdelkov (zlasti kategoriji 1 in 2) uporabljajo kot surovina za proizvodnjo drugih izdelkov iz jekla. Za kategorije izdelkov 1, 2 in 4 je bilo finančno stanje leta 2016 negativno, leta 2017 pa je po uvedbi protidampinških in protisubvencijskih ukrepov proti nekaterim državam, na primer Kitajski in Rusiji, postalo pozitivno. Vendar je bil uvoz iz teh držav nedavno delno nadomeščen z uvozom iz Indije, Koreje in Turčije, pri čemer sta Koreja in Turčija tudi pomembni dobaviteljici ZDA. V prvem četrtletju leta 2018, tj. pred uvedbo ukrepov v ZDA, se je uvoz v Unijo v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2017 že povečal za kategorijo izdelkov 1, to povečanje pa je predvsem posledica uvoza iz Turčije.

(57)

Nadaljnje povečanje uvoza jekla v Unijo bi industriji Unije, ki si še ni popolnoma opomogla, verjetno preprečilo, da bi izkoristila pozitivne učinke nedavnih ukrepov trgovinske zaščite.

(58)

Komisija je v svojem sporočilu o jeklarski industriji iz marca 2016 (13) ugotovila, da se jeklarska industrija Unije sooča s številnimi resnimi izzivi, ki so jih povzročile presežne zmogljivosti na svetovni ravni, močno povečanje svetovnega izvoza in doslej največji val nepoštenih trgovinskih praks.

(59)

Hkrati je Unija za odpravo škode, ki jo je povzroči nepošteni uvoz, uvedla številne protidampinške in protisubvencijske ukrepe proti uvozu izdelkov iz jekla. Skupno je trenutno v veljavi 19 protidampinških in protisubvencijskih ukrepov proti nelojalnemu uvozu 14 kategorij izdelkov v preiskavi iz različnih držav. V obdobju preiskave, tj. 2013–2017, je bilo v 13 novih preiskavah ugotovljeno, da je industrija jekla v EU utrpela (oziroma v enem primeru je obstajalo tveganje za to) materialno škodo zaradi nepoštenih trgovinskih praks.

(60)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 55, je industrija Unije še vedno v občutljivem položaju in ranljiva za nadaljnje povečanje uvoza. Nedavna odločitev ZDA, da izvoza iz EU ne bo izključila s področja uporabe ukrepov na podlagi oddelka 232, bo verjetno zmanjšala možnosti proizvajalcev v Uniji, da svoje izdelke izvažajo v ZDA, njihov položaj pa bo postal še bolj občutljiv.

(61)

Uvoz jekla se je znatno povečal in je leta 2017 ostal na visoki ravni. Nadaljnje povečanje uvoza v letu 2018, zlasti iz tistih držav ali od tistih izvoznikov, za katere ne veljajo ukrepi trgovinske zaščite, bo industriji verjetno preprečilo popolno okrevanje in izkoriščanje teh ukrepov. Jeklarska industrija Unije se dejansko še vedno šteje za ranljivo na nadaljnja povečanja uvoza.

(62)

Brez začasnih zaščitnih ukrepov je verjetno, da bo v bližnji prihodnosti nastala dejanska resna škoda.

(63)

V zvezi s tem je Komisija v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) 2015/478 in členom 6(3) Uredbe (EU) 2015/755 proučila stopnjo povečanja izvoza v Unijo in verjetnost, da se razpoložljive zmogljivosti uporabijo za izvoz v Unijo.

(64)

Prvič, kot je bilo ugotovljeno zgoraj, se je uvoz v Unijo v obdobju 2013–2017 znatno povečal, in sicer za skupaj 68 %. Medtem ko je bilo to povečanje izrazito zlasti do leta 2016, se je uvoz v naslednjem obdobju še naprej povečeval, čeprav počasneje. Kakor je poudarjeno v uvodnih izjavah (37) in (82) v zvezi s kritičnimi okoliščinami, se je uvoz v prvem četrtletju leta 2018 spet občutno povečal, in sicer za skoraj 10 %. Zato je stopnja povečanja uvoza velika.

(65)

Drugič, glede na presežne zmogljivosti v različnih državah se pričakuje, da bodo omejevalni ukrepi ZDA na podlagi oddelka 232 zaradi svoje ravni in obsega verjetno povzročili precejšnjo preusmeritev trgovine z izdelki iz jekla v Unijo.

(66)

ZDA so napovedale, da bodo zmanjšale uvoz za približno 13 milijonov ton, zato so marca 2018 uvedle dodatno uvozno dajatev v višini 25 % na uvoz zelo velikega števila izdelkov iz jekla. Jeklo, ki ne bo več izvoženo v ZDA, bo neizogibno preusmerjeno v druge tretje države.

(67)

Nekatere od glavnih izvoznic v ZDA so tudi tradicionalne dobaviteljice jekla v Unijo. Bolj verjetno je, da bodo te in tudi druge države v veliki meri pripravljene preusmeriti svoj izvoz v Unijo. Trg Unije je zaradi povpraševanja in cen na splošno zares zelo privlačen za izdelke iz jekla. EU je za Kitajsko, vendar pred ZDA, eden od glavnih trgov za jeklo, na katerem se je povpraševanje v zadnjih letih povečalo, cene pa so si prav tako opomogle.

(68)

V tem okviru bo znatno povečanje ponudbe na trgu Unije zaradi pritoka uvoza na splošno povzročilo pritisk za zniževanje cen, tako da bodo cene primerljive s tistimi iz leta 2016, kar bo imelo znatne negativne posledice na dobičkonosnost jeklarske industrije Unije.

(69)

V teh okoliščinah in na podlagi navedenega se predhodno ugotavlja, da si je jeklarska industrija Unije leta 2017 na področju nekaterih kategorij izdelkov sicer opomogla, zlasti zaradi ukrepov trgovinske zaščite, za večino kategorij izdelkov v ocenjevanju pa je finančno stanje še vedno precej pod vzdržno ravnjo, zaradi česar je industrija Unije še vedno občutljiva na novo povečanje uvoza. V skladu s tem Komisija ugotavlja, da za jeklarsko industrijo v Uniji za 23 kategorij izdelkov v ocenjevanju obstaja tveganje za nastanek resne škode.

(70)

Komisija je predhodno ugotovila, da na naslednji podlagi obstaja vzročna zveza med povečanim uvozom zadevnega izdelka v ocenjevanju na eni strani in tveganjem za nastanek resne škode na drugi strani.

(71)

Najprej je treba ponovno poudariti, da so izdelki, ki jih proizvajajo proizvajalci v Uniji, podobni ali neposredno konkurenčni zadevnim izdelkom. Imajo enake osnovne značilnosti in enako uporabo, prodajajo se po podobnih ali enakih prodajnih poteh, po cenah pa so močno konkurenčni.

(72)

Kot je pojasnjeno v oddelkih IV in VI, so proizvajalci v Uniji utrpeli škodo v smislu izgube tržnega deleža in znatnega pritiska na cene, kar je povzročilo negativno ali nevzdržno raven dobička. Pri nekaterih izdelkih se zdi, da je resna škoda neizbežna, čeprav so si proizvajalci opomogli.

(73)

V obdobju 2013–2017 se je uvoz zadevnega izdelka znatno povečal in zaradi cen, ki so nižje kot pri proizvajalcih iz Unije, zmanjšal tržne deleže industrije Unije. Dejansko se je tržni delež uvoza na splošno povečal z 12,2 % na 17,6 %, uvozne cene pa so za vse posamične izdelke ostale skoraj sistematično nižje od prodajnih cen industrije Unije.

(74)

Vzročna zveza med povečanim uvozom in položajem proizvajalcev v Uniji je bila še posebej izrazita v obdobju 2013–2016, ko je poceni uvoz dosegel najvišjo raven (+62 %), cene proizvajalcev v EU pa so se znižale za 15 %. Za kategorijo 13 je znižanje cen znašalo celo 20 %, za kategoriji 1 in 3 pa 19 % oziroma 18 %. Zato so imeli proizvajalci podobnih izdelkov v Uniji izgubo, ali pa bo bili blizu praga dobička. V letu 2017 je uvoz ostal na visoki ravni in je še naprej nelojalno nižal prodajne cene kljub splošnemu povišanju cen. Cene v EU so si opomogle, vendar ne dovolj za številne izdelke, ki so se vedno prodajali z izgubo ali manjšim dobičkom.

(75)

Čeprav se je dobiček pri nekaterih kategorijah izdelkov izboljšal, je njihov položaj še vedno ranljiv. Glede na gibanja v prejšnjih letih so te kategorije izdelkov posebej občutljive na pritiske na cene, vsako nadaljnje povečanje uvoza po nizkih cenah pa bi imelo znaten negativen učinek na njihov položaj.

(76)

V tem okviru se šteje, da bodo omejevalni ukrepi, ki so jih sprejele ZDA na podlagi oddelka 232 zakona o širitvi trgovine, glede na svojo raven in obseg verjetno povzročili neizbežno resno škodo proizvajalcem v Uniji.

(77)

Komisija zato začasno ugotavlja, da za 23 kategorij izdelkov v ocenjevanju obstaja vzročna zveza med povečanjem uvoza, pritiskom na tržno ceno jekla v Uniji in tveganjem za nastanek resne škode za proizvajalce v Uniji.

(78)

Da bi proučila, ali se resne škode res ne more pripisati drugim dejavnikom kot povečanju uvoza, je Komisija izvedla predhodno analizo, da bi ugotovila, ali so k resni škodi, ki so jo utrpeli proizvajalci v Uniji, morda prispevali tudi drugi dejavniki.

(79)

Ugotovila je, da so presežne zmogljivosti na svetovni ravni imele določeno vlogo zaradi povečevanja poceni uvoza v Unijo. Potrošnja zadevnih izdelkov iz jekla se je povečala, zato ni mogla oslabiti vzročne zveze.

(80)

Komisija je proučila tudi, ali je mogoče resno škodo pripisati uvozu zadevnih izdelkov iz držav članic Evropskega gospodarskega prostora (EGP). Na podlagi Sporazuma EGP med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter članicami EGP (Norveška, Islandija in Lihtenštajn) na drugi strani je Unija vzpostavila tesno gospodarsko povezovanje s trgi držav EGP in industrijami zadevnih izdelkov. Industrija na teh trgih je zrela in zasičena, zato se šteje, da bo izključitev izdelkov s poreklom iz držav članic EGP iz zaščitnih ukrepov imela majhen vpliv (če sploh) na ravni uvoza izdelkov. Medtem ko je uvoz nekaterih kategorij izdelkov iz teh držav dejansko prispeval k povečanju uvoza (skupni uvoz iz teh držav se je povečal za približno 9 %), pa je delež tega uvoza v celotnem uvozu omejen (delež EGP pri uvozu znaša približno 1,5 %, ustrezni tržni delež pa znaša skupaj 0,3 %). Poleg tega so države članice EGP tradicionalno manj pomembne dobaviteljice zadevnega izdelka v ZDA, kar pomeni, da je bilo tudi tveganje preusmeritve trgovine predhodno ocenjeno za omejeno. Ob upoštevanju tradicionalno manj pomembnih dobaviteljic v ZDA, zrelosti industrije na trgih EGP in povezanega omejenega tveganja preusmeritve trgovine Komisija meni, da je uvoz zadevnih izdelkov iz držav članic EGP zelo malo, če sploh, prispeval k tveganju za nastanek resne škode.

(81)

Komisija tako ni ugotovila drugih dejavnikov, ki bi lahko oslabili vzročno zvezo med povečanjem uvoza in resno škodo za proizvajalce v Uniji. Kljub temu bo v preostanku preiskave izveden podrobnejši pregled vseh drugih dejavnikov, ki so ali bi lahko prispevali k škodi.

(82)

Kot je navedeno zgoraj, za proizvajalce jekla v Uniji na splošno obstaja tveganje za nastanek škode, resna škoda pa je očitno neizbežna. Za nekatere posamezne kategorije izdelkov je že mogoče sklepati na resno škodo. Nadaljnje povečanje uvoza bo verjetno imelo znatne negativne učinke na gospodarski položaj industrije na splošno.

(83)

Komisija je proučila, ali obstajajo kritične okoliščine, v katerih bi zaradi zamud nastala škoda, ki bi jo bilo težko odpraviti. Zlasti je preučila, ali se je uvoz v zadnjem obdobju še naprej povečeval.

(84)

Na podlagi primerjave med uvozom izdelkov iz jekla v prvem četrtletju leta 2018 in prvem četrtletju leta 2017 se zdi, da se je uvoz 18 od 23 kategorij izdelkov povečal za 26 %. To povečanje uvoza je bistveno večje od povečanja v obdobju 2016–2017, ki je znašalo približno 2 %.

(85)

25-odstotne dajatve na izdelke iz jekla v skladu z oddelkom 232 so bile uvedene 23. marca 2018. Na tej stopnji ni mogoče oceniti polnega učinka ukrepov ZDA v smislu preusmeritve trgovine. Vendar bi se lahko povečanje uvoza v Unijo v prvem četrtletju leta 2018 razumelo kot napoved njihovih učinkov, zato je dober pokazatelj možnega prihodnjega gibanja uvoza v Unijo po uvedbi ukrepov ZDA.

(86)

ZDA so 30. maja 2018 sklenile tudi, da bi bilo treba ukrepe na podlagi oddelka 232 izvajati v zvezi z Unijo, Mehiko in Kanado. Komisija meni, da je to še en ključen element, saj ne le omejuje izvoz iz Unije, ampak tudi povečuje tveganje preusmeritve trgovine iz drugih dveh pomembnih držav proizvajalk jekla.

(87)

Glede na ranljiv položaj industrije in ob upoštevanju zadnjega povečanja uvoza bosta nadaljnja presežna ponudba izdelkov iz jekla na trgu Unije in posledični pritisk na cene nedvomno resno vplivala na položaj proizvajalcev v Uniji.

(88)

Zato Komisija meni, da zaradi resničnega tveganja preusmeritve trgovine in nadaljnjega omejevanja uvoza iz pomembnih držav proizvajalk jekla v ZDA obstajajo kritične okoliščine, v katerih bi kakršna koli zamuda pri sprejetju začasnih zaščitnih ukrepov povzročila škodo, ki bi jo bilo težko popraviti. Komisija je zato zaključila, da je treba nemudoma sprejeti začasne zaščitne ukrepe.

(89)

V skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2015/478 je bilo proučeno, ali kljub začasni ugotovitvi tveganja za nastanek resne škode obstajajo utemeljeni razlogi za zaključek, da sprejetje začasnih ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi proizvajalcev v Uniji, uvoznikov in uporabnikov.

(90)

Industrija Unije obsega približno 40 proizvajalcev iz različnih držav članic Unije, ki so v obdobju 2013–2017 v proizvodnji 25 zadevnih izdelkov neposredno zaposlovali več kot 180 000 oseb. Ugotovljeno je bilo, da se industrija Unije zaradi povečanja uvoza sooča s tveganjem za nastanek resne škode. Spomniti je treba, da industrija Unije nima koristi od povečanja potrošnje in da je njen gospodarski položaj še vedno občutljiv in ranljiv za nadaljnje povečanje uvoza. Strateški pomen jeklarske industrije je že dolgo priznan (14). V interesu Unije je, da ima zdravo in konkurenčno jeklarsko industrijo. Jasno je, da se bodo, če ne bodo sprejeti nobeni ukrepi, cene in tržni delež proizvajalcev v Uniji še zmanjšali, kar bo povzročilo zmanjšanje proizvodnje, povečanje finančnih izgub in ukinjanje delovnih mest v jeklarski industriji in v povezanih industrijah. Z uvedbo začasnih zaščitnih ukrepov bo začasno mogoče odpraviti resno škodo in industriji Unije olajšati prilagoditev.

(91)

Potrošniki in uvozniki si na splošno prizadevajo za najnižjo možno ceno za jeklo in jasno je, da bi bile cene brez ukrepov nižje. Vendar je tudi v njihovem interesu, da je jeklarska industrija Unije konkurenčna in sposobna preživetja ter da lahko zadovoljuje njihove prihodnje potrebe.

(92)

V zvezi s tem več zainteresiranih strani v preiskavi trdi, da uvedba začasnih zaščitnih ukrepov ne bi bila v interesu Unije. Trdijo, da bi ukrepi skoraj gotovo privedli do pomanjkanja ponudbe, zaradi česar bi bila industrija Unije v močnejšem pogajalskem položaju, da izvaja pritisk na cene. Trdijo tudi, da so viri dobave že omejeni z uvedbo protidampinških in protisubvencijskih ukrepov in da morajo biti izdelki, ki niso na voljo pri proizvajalcih v Uniji ali niso na voljo v zadostnih količinah ali z ustreznimi tehničnimi specifikacijami, izključeni iz zaščitnih ukrepov.

(93)

Za vzpostavitev pravega ravnovesja med različnimi legitimnimi interesi in ker je tveganje za nastanek resne škode v tem primeru povezano predvsem s preusmeritvijo trgovine, Komisija meni, da bi morali zaščitni ukrepi ohraniti pretekle ravni uvoza in da bi se morali ukrepi uporabljati le za uvoz, ki presega to raven. V zvezi s tem sistem tarifnih kvot, ki ne omejuje tradicionalnih trgovinskih tokov, zagotavlja usklajenost zaščitnih ukrepov z interesom Unije. S tako obliko ukrepov bi se preprečili negativni učinki preusmeritve trgovine za industrijo Unije, hkrati pa bi se ohranili tradicionalni viri dobave in učinkovita konkurenca na trgu jekla.

(94)

V takih okoliščinah Komisija meni, da tveganje, da bi se zaradi sprejetih ukrepov zmanjšala dobava ali povišale cene, ni verjetno. Prav tako je treba zavrniti trditev, da je treba nekatere kategorije izdelkov izključiti iz zaščitnih ukrepov, ker niso na voljo pri proizvajalcih v Uniji ali niso na voljo v zadostnih količinah ali z ustreznimi tehničnimi specifikacijami, saj bodo tradicionalni trgovinski tokovi zagotovljeni.

(95)

Zato Komisija začasno ugotavlja, da je v interesu Unije, da se sprejmejo začasni zaščitni ukrepi v obliki povišanja dajatev, ki se bo uporabljalo zunaj tradicionalnih trgovinskih tokov za posamezne kategorije izdelkov.

(96)

Predhodno je bilo sklenjeno, da za jeklarsko industrijo Unije obstaja tveganje za nastanek resne škode za 23 kategorij izdelkov v ocenjevanju in da bo v bližnji prihodnosti verjetno nastala dejanska resna škoda. Glede na kritične okoliščine se šteje, da je treba sprejeti začasne zaščitne ukrepe, da se prepreči škoda jeklarski industriji EU, ki bi jo bilo težko odpraviti pred zaključkom te preiskave.

(97)

Pri izbiri ustrezne oblike ukrepov je Komisija upoštevala naslednje tri elemente. Prvič, zaradi preusmeritve izvoza jekla iz ZDA v Unijo zaradi ukrepov na podlagi oddelka 232 bo verjetno nastala resna škoda za celotno jeklarsko industrijo Unije. Drugič, šteje se, da bi bilo treba ohraniti odprtost trga Unije in tradicionalni tok uvoza. Glavno grožnjo položaju jeklarske industrije zares predstavlja uvoz, ki presega te tradicionalne trgovinske tokove. Končno bi morali biti v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) 2015/478 in mednarodnimi obveznostmi Unije, zlasti členom 6 Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih, začasni ukrepi v obliki tarifnih ukrepov.

(98)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 93, Komisija na podlagi navedenega meni, da bi morali biti začasni zaščitni ukrepi v obliki sistema tarifnih kvot, nad katerimi se bo plačala dodatna dajatev. Da bi vsem tradicionalnim dobaviteljicam zagotovili dostop do trga Unije, bi morale take tarifne kvote temeljiti na povprečju letne ravni uvoza v letih 2015, 2016 in 2017. Ker se bodo tarifne kvote uporabljale 200 koledarskih dni, jih je treba določiti na ustrezni sorazmerni ravni glede na letne vrednosti.

(99)

Stopnjo dodatne dajatve za količino nad kvoto bi bilo treba določiti na ravni, ki je skladna s ciljem preprečevanja resne škode za industrijo Unije. Glede na ugotovitve o tveganju za nastanek resne škode in dejstvo, da do resne škode na splošno še ni prišlo, se Komisiji izračun stopnje škode na podlagi konstruirane povprečne neškodljive cene izdelkov industrije Unije na tono v zadnjem obdobju ne zdi primeren.

(100)

V teh okoliščinah Komisija meni, da je primernejši v prihodnost usmerjen pristop, pri katerem bi se raven dajatve, potrebne za odvračanje uvoza, ki presega tradicionalne trgovinske tokove in povzroča resno škodo industriji Unije, določila, ko bi bila kvota dosežena.

(101)

V zvezi s tem je industrija Unije predložila dve dopolnilni metodi za izračun dajatve z zadostnim odvračalnim učinkom, ki se zdita Komisiji ustrezni; prva je model delnega ravnotežja trga Unije za jeklo, z drugo pa se izračunavajo pribitki za pokritje za izdelke iz jekla.

(102)

Model delnega ravnotežja je niz enačb glede povpraševanja in ponudbe, osredotočenih na en del gospodarstva, za preostalo gospodarstvo pa velja predpostavka ceteris paribus. Predpostavlja tudi, da makroekonomski učinki analiziranega scenarija niso dovolj veliki, da bi vplivali na makroekonomske agregate, kot je na primer splošna raven plač v gospodarstvu.

(103)

Model, ki ga predlaga industrija Unije, temelji na javno dostopni kodi, ki je programirana in rešena v programu za obdelavo razpredelnic. Modeli delnega ravnovesja so bolj na splošno standardno orodje za analizo trgovinske politike s strani preiskovalnih organov, vključno s Komisijo.

(104)

Kot večina drugih modelov tudi tale uporablja tako imenovano Armingtonovo predpostavko, da so izdelki različnega izvora nepopolni nadomestki. V skladu s tem modelom se obravnava samo funkcija ponudbe na trgu Unije, in sicer domača ponudba v Uniji, uvoz s strani držav, za katere veljajo zaščitni ukrepi, in uvoz s strani držav, ki so izvzete iz zaščitnih ukrepov. Končno se uporablja funkcija povpraševanja v Uniji, ki ustreza skupni ravni cen, za opredelitev povpraševanja po jeklu na skupni ravni, to pa se porazdeli glede na relativne cene na tri navedene vire ponudbe. Ta zadnji proces urejajo tako imenovane Armingtonove elastičnosti, tj. ekonomski parametri, ki predstavljajo elastičnost zamenjave med izdelki iz različnih držav porekla, ki se razlikujejo glede na vrsto izdelka in trge.

(105)

Podatki za model izvirajo iz združenja Eurofer in Eurostata. Armingtonove elastičnosti ter elastičnost ponudbe in povpraševanja izhajajo iz uveljavljenih virov, na primer United States International Trade Commission in Global Trade Analysis Project. Armingtonova elastičnost je določena na 3,75, elastičnost povpraševanja je določena na – 0,5, tri elastičnosti ponudbe pa so v skladu s temi viri določene na 4.

(106)

Ker gre za model ene države, so potrebne nekatere eksplicitne in implicitne predpostavke, zlasti glede trga jekla v ZDA in učinka ukrepov, uvedenih na podlagi oddelka 232.

(107)

Prvič, predpostavlja se, da bodo ti ukrepi s trga ZDA uspešno izključili trenutni izvoz iz držav, za katere veljajo ukrepi na podlagi oddelka 232. V naslednjem koraku se delež tega izključenega izvoza, ki bo preusmerjen na trg EU, za vsako državo proizvajalko, ki trenutno izvaža v ZDA, izračuna po metodologiji, ki upošteva in tehta štiri različna merila: oddaljenost od Unije, razpoložljivost držav, ki so sposobne absorbirati preusmerjeni izvoz, v zadevni regiji, obstoj držav s precejšnjimi presežnimi zmogljivostmi v regiji in obstoj veljavnih ukrepov trgovinske zaščite v državi. V skladu s tem izračunom bo 72 % sedanjega uvoza jekla v ZDA preusmerjenih na trg EU, to pa ustreza 55 % celotnega uvoza jekla v Unijo v letu 2017. Poleg tega se domneva, da bo ta dodaten uvoz nadomestil proizvodnjo v Uniji v enaki količini.

(108)

Model je opredeljen z zgoraj navedenimi parametri in tržnimi podatki, popravljenimi glede na predpostavke iz prejšnjih dveh uvodnih izjav. Model se nato reši s preskusi zaščitnih tarifnih ukrepov v različnem obsegu za uvoz v Unijo zunaj kvote. Glede na rezultate modela bi bil ob dajatvi v višini 25 % še vedno mogoča raven uvoza, ki bi za približno 19 % presegala raven uvoza v referenčnem obdobju 2015–2017. Dajatev v višini 32 % bi še vedno omogočala 10 % večji uvoz kot v referenčnem obdobju. Z dajatvijo v višini 41 % pa bi se uvoz ohranil na ravni iz obdobja 2015–2017.

(109)

Rezultati makroekonomskega trgovinskega modela se dopolnijo z nizom mikroekonomskih simulacij tipičnih pribitkov za pokritje za 12 različnih kategorij izdelkov v ocenjevanju. Predpostavka za analizo je, da bi v primeru padca cen proizvajalci še naprej v celoti izkoriščali svoje zmogljivosti in izvažali v Unijo, dokler bi bili pokriti variabilni stroški. Razlika med prodajno ceno in variabilnimi stroški se imenuje pribitek za pokritje. To pomeni, da bi proizvajalec proizvajal še naprej, dokler stopnja pribitka za pokritje ne bi bila nenegativna. V analizi je za vsako od 12 kategorij izdelkov v ocenjevanju določena cena za uvoz v Unijo, pri kateri bi bila stopnja pribitka za pokritje za izvoznike v EU v celoti izčrpana. Razlika med to ceno in neškodljivo domačo ceno na trgu Unije bi morala biti tako dajatev za uvoz zunaj kvote, ki je potrebna za zagotavljanje neškodljive ravni cen na trgu Unije.

(110)

Pri analizi je bila uporabljena košarica cen surovin na podlagi javnih indeksov podjetja Metal Bulletin, variabilnih stroškov kitajskih podjetij iz zbirke podatkov CRU in predvidenih stroškov prevoza med Kitajsko in EU v višini 60 USD na tono, kar naj bi bila konzervativna ocena. Analiza kaže, da bi morali biti pribitki za pokritje in tako tudi potrebne odvračilne dajatve za uvoz zunaj kvote v razponu 19–45 % z mediano 34 %, kar bi v bistvu potrdilo višino dajatve za uvoz zunaj kvote, opredeljene z modelom delnega ravnotežja.

(111)

Na podlagi navedenega je Komisija predhodno ugotovila, da bi začasna dajatev za uvoz zunaj kvote v višini 25 % zadostovala za preprečitev resne škode. Ob upoštevanju interesa Unije, pričakovanju pripomb zainteresiranih strani po sprejetju začasnih ukrepov in ob natančnejši študiji o gibanju uvoza pred uvedbo dokončnih ukrepov pomeni ta dajatev, ki je nižja od dajatve v višini 32 % na podlagi modela za zagotavljanje tradicionalne trgovine s povečanjem toka uvoza za 10 %, previden pristop.

(112)

Najboljši način za zagotavljanje optimalne uporabe tarifnih kvot je, da se dodeljujejo v kronološkem vrstnem redu datumov, na katere se sprejmejo deklaracije za sprostitev v prosti promet, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447 (15). Vsem uvoznikom v Uniji bi bilo treba zagotoviti enak in neprekinjen dostop do kvot. Ta način upravljanja zahteva tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo.

(113)

Ali je blago, uvoženo iz držav v razvoju, upravičeno do izključitve iz tarifne kvote, je odvisno od njegovega porekla. Zato je treba uporabiti merila za določanje nepreferencialnega porekla, ki trenutno veljajo v Uniji.

(114)

Da bi se ohranili tradicionalni trgovinski tokovi, se za namene začasnih ukrepov določi posebna kvota za vsako od kategorij izdelkov, za katere ta uredba nalaga začasne ukrepe, ne glede na državo porekla. V nadaljevanju preiskave in ob upoštevanju vpliva začasnih ukrepov bo opredeljeno, ali bi bilo dobro določiti kvote po državah izvoznicah, da bi se zagotovili tradicionalni trgovinski tokovi iz teh držav. Komisija bo morala proučiti potencialni učinek protidampinških in protisubvencijskih ukrepov, ki se trenutno uporabljajo, na dodeljevanje in uporabo kvot za posamezne države.

(115)

Ko se doseže določena kvota brez dajatev, se bodo uporabili zaščitni ukrepi.

(116)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi kombinacija že uvedenih protidampinških in izravnalnih ukrepov za številne kategorije izdelkov z zaščitnimi ukrepi za isti uvoz pomenila nerazumno veliko obremenitev za nekatere proizvajalce izvoznike, ki želijo izvažati v EU, zaradi česar bi jim bil onemogočen dostop do trga Unije.

(117)

Za 12 kategorij izdelkov iz jekla, za katere veljajo začasni zaščitni ukrepi, se za nekatere države porekla dejansko uporabljajo protidampinške in izravnalne dajatve. Zato je treba proučiti, ali bi bil lahko učinek kombinacije teh ukrepov in zaščitnih ukrepov večji od zaželenega (16). Da bi se izognili uvedbi „dvojnih ukrepov“, kadar je tarifna kvota presežena, se obstoječa protidampinška in izravnalna stopnja začasno opusti ali zmanjša, da bi se zagotovilo, da skupni učinek teh ukrepov ne preseže najvišje ravni zaščitnih ukrepov ali protidampinških/izravnalnih dajatev.

(118)

Začasni ukrepi bi se morali uporabljati 200 koledarskih dni od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

(119)

V skladu s členom 18 Uredbe 2015/478 in mednarodnimi obveznostmi Unije se začasni ukrepi ne bi smeli uporabljati za izdelke s poreklom iz držav v razvoju, če delež uvoza tega izdelka iz te države v Unijo ne presega 3 %, pod pogojem, da države v razvoju, ki so članice STO in katerih delež izvoza v Unijo je manjši od 3 %, skupaj ne dosegajo več kot 9 % celotnega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(120)

Predhodna ugotovitev Komisije kaže, da zadevne kategorije izdelkov, ki izvirajo iz nekaterih držav v razvoju, izpolnjujejo zahteve za upravičenost do zgoraj navedenega odstopanja. V Prilogi IV (Seznam izdelkov s poreklom iz držav v razvoju, za katere se uporabljajo začasni ukrepi) so navedene države v razvoju za namene te uredbe. Prav tako so za vsako od 23 kategorij izdelkov navedene države v razvoju, za katere se uporabljajo začasni ukrepi. Komisija meni, da je na tej stopnji primerno izračunati obseg uvoza iz držav v razvoju na podlagi vsake kategorije izdelka, saj je tarifna kvota določena tudi s sklicevanjem na tradicionalne trgovinske tokove za vsako kategorijo posebej. To ne vpliva na prihodnje odločitve glede tega, ali se država lahko šteje za državo v razvoju.

(121)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 80, Komisija glede na tesno povezovanje trgov s članicami EGP, skupno vrednost uvoza iz teh držav in majhno tveganje preusmeritve trgovine meni, da bi morali biti izdelki v ocenjevanju po poreklu iz Norveške, Islandije in Lihtenštajna, izključeni iz uporabe te uredbe –