(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 20. oktobra 2017 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom koles s pedali, s pomožnim električnim motorjem (v nadaljnjem besedilu: električna kolesa), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) v Unijo.

(2)

Komisija je v Uradnem listu Evropske unije (2) objavila obvestilo o začetku (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(3)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 8. septembra 2017 vložilo Združenje evropskih proizvajalcev koles (v nadaljnjem besedilu: pritožnik ali združenje EBMA). Pritožnik predstavlja več kot 25 % celotne proizvodnje električnih koles v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(4)

Komisija je 21. decembra 2017 začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom električnih koles s poreklom iz LRK v Unijo in začela ločeno preiskavo. Komisija je obvestilo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(5)

Pritožnik je 31. januarja 2018 vložil zahtevek za registracijo uvoza električnih koles iz LRK v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe. Komisija je 3. maja 2018 objavila Izvedbeno uredbo (EU) 2018/671 (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji), s katero je za uvoz električnih koles iz LRK od 4. maja 2018 dalje postala obvezna registracija.

(6)

Zainteresirane strani so v odziv na zahtevo po registraciji predložile pripombe, ki so bile obravnavane v uredbi o registraciji. Komisija potrjuje, da je pritožnik predložil zadostne dokaze, ki upravičujejo potrebo po registraciji uvoza. Uvoz in tržni deleži iz LRK so se skokovito povečali. Pripombe so bile zato zavrnjene.

(7)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2016 do 30. septembra 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preiskava trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, organe LRK in znane uvoznike ter jih povabila k sodelovanju.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da je začasno izbrala Švico kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom (v nadaljnjem besedilu: primerljiva država) v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(11)

Nekatere zainteresirane strani, ki so podprle pritožbo, so iz strahu pred maščevanjem zahtevale zaupno obravnavanje svojih identitet, saj nekatere dele svojih električnih koles kupujejo v LRK. Komisija je po presoji predloženih argumentov ugodila njihovim zahtevam.

(12)

Kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: zbornica CCCME) in Združenje evropskih uvoznikov električnih koles (v nadaljnjem besedilu: združenje CEIEB), ki sta oba predstavljala več zainteresiranih strani, sta po začetku postopka predložila pripombe.

(13)

Zbornica CCCME je trdila, da so razlogi, zaradi katerih je Komisija odobrila zaupno obravnavanje identitete nekaterih zainteresiranih strani, ki so podprle pritožbo, nezadostni in neutemeljeni. Po njenem mnenju nekateri člani industrije Unije iz LRK uvažajo celotna električna kolesa, zato jih ob upoštevanju člena 4(1)(a) osnovne uredbe ni treba šteti za člane industrije Unije. Poudarila je, da zaradi zaupnega obravnavanja identitete nekaterih zainteresiranih strani proizvajalci izvozniki ne morejo ustrezno proučiti njihovega stališča v tem primeru.

(14)

Podobno je združenje CEIEB trdilo, da pritožba ne vsebuje seznama vseh znanih proizvajalcev podobnega izdelka v Uniji, kot tudi ne obsega in vrednosti, ki so ju proizvedli ti proizvajalci. Komisija je to trditev zavrnila. Pritožba je vsebovala seznam znanih proizvajalcev v Uniji (5) in njihov celotni obseg proizvodnje (6). Združenje CEIEB je zato lahko ocenilo seznam znanih proizvajalcev podobnega izdelka v Uniji.

(15)

Združenje CEIEB je na podlagi teh informacij lahko ugotovilo, da družbi, navedeni kot proizvajalki Unije, tudi uvažata izdelek v preiskavi iz zadevne države. Zato je jasno, da bi lahko združenje CEIEB v zvezi s tem v celoti uveljavljalo svoje pravice do obrambe. Trditve so bile zato zavrnjene.

(16)

Zbornica CCCME je nadalje trdila, da pritožba ne vsebuje ustrezne ravni zadostnih dokazov, potrebnih za začetek preiskave. V podporo temu je navedla štiri razloge.

(17)

Prvič, podatki o uvozu, ki temeljijo na kitajskih statističnih podatkih o izvozu, pridobljenih od kitajskih carinskih organov, skupaj s prilagoditvami, narejenimi za izbor izdelka v tej preiskavi, ne bi smeli ostati zaupni, Komisija pa bi morala njihov vir ustrezno proučiti.

(18)

Drugič, nekatere informacije v pritožbi, kot je na primer domnevna presežna zmogljivost v zadevnem sektorju v LRK, bi bile zavajajoče, saj se ne nanašajo le na sektor električnih koles, ampak sektor električnih koles in koles skupaj. Podobno bi bila precenjena vrednost trga električnih koles v Uniji, saj ne zajema le električnih koles, ampak vsa lahka električna vozila.

(19)

Tretjič, trditve o subvencioniranju, navedene v pritožbi, bi bile neutemeljene in bi bilo treba zanje izvesti lastno protisubvencijsko preiskavo.

(20)

Četrtič, po mnenju zbornice CCCME je bila v pritožbi predložena vrsta neutemeljenih trditev, ki škodijo industriji električnih koles v LRK, saj naj bi bili v skladu z njimi proizvajalci Unije gonilna sila inovacij v tej panogi, kitajski proizvajalci pa le posnemajo obstoječe stanje tehnologije električnih koles, razvite v Uniji.

(21)

Komisija je izvedla preiskavo pritožbe v skladu s členom 5 osnovne uredbe in sklenila, da so bile zahteve za začetek preiskave izpolnjene, tj. da sta bili ustreznost in točnost dokazov, ki jih je predložil pritožnik, zadostni. V skladu s členom 5(2) osnovne uredbe pritožba vsebuje vse, pritožniku pod razumnimi pogoji dostopne informacije o dejavnikih, navedenih v osnovni uredbi. Komisija je na podlagi predloženih dokazov menila, da je navedena zahteva izpolnjena.

(22)

Kar zadeva argument glede kitajskih podatkov o uvozu, se Komisija sklicuje na oddelek 3.2 uredbe o registraciji in oddelek 4.3 te uredbe, kjer je navedeni argument ustrezno obravnavan.

(23)

Kar zadeva argument glede presežne zmogljivosti, je presežne zmogljivosti za električna kolesa in kolesa zagotovo treba proučiti skupaj, saj se lahko proizvodna zmogljivost za kolesa z malo stroški ali napora preoblikuje v proizvodno zmogljivost za električna kolesa (glej uvodno izjavo 172), in obstajajo dokazi, da je to redna praksa družb, ki proizvajajo oba izdelka.

(24)

Glede pripomb o domnevnem subvencioniranju na kitajskem trgu je Komisija 21. decembra 2017 začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom električnih koles s poreklom iz LRK v Unijo in začela ločeno preiskavo. Ta preiskava še poteka.

(25)

Nazadnje, kar zadeva argumenta glede inovacije in posnemanja, točnost teh trditev iz četrte točke ni vplivala na oceno Komisije, ki je podlaga za začetek tega primera, saj ne spadata med dejavnike, ki se upoštevajo v ta namen.

(26)

Komisija je zato sklenila, da je pritožba vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(27)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(28)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje podobnega izdelka v obdobju preiskave, pri čemer je zagotovila porazdelitev po vrstah izdelka in geografsko porazdelitev.

(29)

Ta vzorec je tako vključeval štiri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 60 % celotnega obsega proizvodnje in 58 % celotne prodaje industrije Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca.

(30)

Združenje EBMA je trdilo, da je vzorec preveč osredotočen na nizozemski trg in francoski proizvajalci niso ustrezno upoštevani.

(31)

Komisija je opozorila, da vzorec vključuje največje trge za izdelek v preiskavi ter največje proizvajalce po obsegu in prodaji na trgu Unije, ki jih je bilo v razpoložljivem času mogoče dovolj dobro proučiti.

(32)

Opozorila je tudi, da proizvodnja francoskih proizvajalcev predstavlja le manjši del proizvodnje električnih koles v Uniji. Zato za zagotovitev reprezentativnosti vzorca ni treba vključiti francoskega proizvajalca.

(33)

Ena zainteresirana stran je predlagala, naj se v vzorec vključi nemški proizvajalec. Vendar zadevna družba ni sodelovala, zato te trditve ni bilo mogoče upoštevati. To ni vplivalo na reprezentativnost vzorca, saj je vzorec zajemal 60 % obsega proizvodnje in je vključeval nemškega proizvajalca.

(34)

Glede na navedeno je Komisija potrdila, da je vzorec reprezentativen za industrijo Unije.

(35)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(36)

Zahtevane informacije je predložilo 21 nepovezanih uvoznikov, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec petih nepovezanih uvoznikov na podlagi največjega obsega uvoza v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(37)

Ena zainteresirana stran je trdila, da vzorec uvoznikov ni reprezentativen, saj ne zajema uvoznikov iz Danske, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva ter je preveč osredotočen na uvoznike, ki kupujejo mestna električna kolesa.

(38)

Vendar so bili sodelujoči uvozniki iz Danske, Nemčije in Združenega kraljestva precej manjši od vzorčenih uvoznikov, uvozniki iz Italije pa niso sodelovali. Prav tako so vzorčeni uvozniki uvažali raznovrstne izdelke, vključno z mestnimi, treking, gorskimi in zložljivimi električnimi kolesi.

(39)

Komisija opozarja tudi, da je vzorec vključeval največji obseg uvoza, ki ga je bilo mogoče dovolj dobro preiskati v razpoložljivem času.

(40)

Glede na navedeno je Komisija potrdila, da je vzorec reprezentativen za sodelujoče uvoznike.

(41)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(42)

Zahtevane informacije je predložilo 96 proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. En proizvajalec je sporočil, da v obdobju preiskave ni izvažal električnih koles v Unijo, zato se je štelo, da ga ni mogoče vključiti v vzorec. Komisija je začasno izbrala vzorec štirih sodelujočih skupin proizvajalcev na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo.

(43)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki električnih koles in organi LRK opravljena posvetovanja o izbranem vzorcu.

(44)

Trije nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki so trdili, da bi morali biti v vzorec vključeni zaradi domnevnih posebnosti njihove proizvodnje ali prodaje, zaradi katerih se razlikujejo od nekaterih ali vseh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(45)

Te posebnosti niso pomembne z vidika člena 17(1) osnovne uredbe, na podlagi katerega je treba izbrati vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Nobeden od treh nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni trdil, da bi ga bilo treba v vzorec vključiti na podlagi tega merila, in nobeden ni trdil, da bi bilo treba spremeniti merilo za izbor vzorca. Zato so bile vse tri zahteve zavrnjene.

(46)

Po izteku roka za odzive na vzorčenje ter po tem, ko je bil vzorec izbran in so bili vprašalniki že poslani, se je javil en proizvajalec izvoznik, ki je zahteval, naj se šteje za sodelujočega, ker se je pravočasno odzval na vzorčenje v vzporedni protisubvencijski preiskavi. Zahteva je bila zavrnjena, saj se družba ni pravočasno javila v tej preiskavi.

(47)

Šest nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov je uradno zahtevalo individualno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe. Dva sta zahtevala tržnogospodarsko obravnavo, zaradi česar je treba analizirati in preveriti še dva dodatna obrazca zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo. Poleg tega so tri družbe od tistih, ki so uradno zahtevale individualno preiskavo, skupine družb s skupno šestimi povezanimi trgovci. Skupine, zadolžene za zadevo, bi morale analizirati in preveriti tudi zadevni del protidampinškega vprašalnika, ki so ga izpolnile te družbe. Preiskava tako velikega števila zahtevkov bi predstavljala preveliko obremenitev in je ni mogoče razumno pričakovati v času, ki je na voljo za to preiskavo. Komisija se je zato odločila, da ne ugodi zahtevkom za individualno preiskavo.

(48)

Komisija je za namene člena 2(7)(b) osnovne uredbe poslala obrazce zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo vsem sodelujočim proizvajalcem izvoznikom v LRK, ki so bili izbrani v vzorec, in nevzorčenim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, ki so želeli zaprositi za individualno stopnjo dampinga. Samo ena od skupin proizvajalcev izvoznikov v LRK, izbranih v vzorec, je predložila obrazec zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo, ki ga je ocenila Komisija.

(49)

Komisija je vprašalnike poslala vsem vzorčenim družbam, vsem proizvajalcem izvoznikom, ki so nameravali zaprositi za individualno preiskavo, in 27 proizvajalcem v morebitnih primerljivih državah, tj. v Avstraliji, na Japonskem, v Mehiki, Južni Koreji, Švici, Tajvanu, na Tajskem, v Turčiji in ZDA.

(50)

Komisija je popolno izpolnjene vprašalnike prejela od vseh vzorčenih proizvajalcev Unije, vseh vzorčenih nepovezanih uvoznikov, vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v LRK, proizvajalcev izvoznikov v LRK, ki so zahtevali individualno preiskavo, in enega proizvajalca iz primerljive države, tj. Švice.

(51)

Komisija je pridobila in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasno ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(52)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2016 do 30. septembra 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preiskava trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(53)

Zadevni izdelek so kolesa s pedali, s pomožnim električnim motorjem, s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 8711 60 10 in ex 8711 60 90 (oznaka TARIC 8711609010) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(54)

Ta opredelitev zajema različne vrste električnih koles.

(55)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne lastnosti in enake osnovne uporabe:

(56)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(57)

Zbornica CCCME je v pripombah, ki jih je predložila po začetku preiskave, nasprotovala nameri Komisije, da vse vrste električnih koles šteje za en sam izdelek. Zlasti je trdila, da bi bilo treba iz obsega preiskave izključiti hitra električna kolesa (električna kolesa s hitrostjo več kot 25 km/h in do 45 km/h). Motor običajnih električnih koles ima največjo moč (7) 250 W, motor hitrih električnih koles pa lahko ima večjo moč, običajno od 350 do 500 W.

(58)

Zbornica CCCME je trdila, da imajo ta kolesa bistveno drugačne lastnosti in predvidene uporabe ter tudi bistveno drugačne cene. Z vidika potrošnika hitra električna kolesa niso medsebojno zamenljiva z nobenimi drugimi električnimi kolesi, zajetimi v tej preiskavi.

(59)

Po mnenju zbornice CCCME se hitra električna kolesa od drugih električnih koles razlikujejo iz več razlogov. Prvič, niso iz enakih surovin in sestavnih delov. Motor za hitra električna kolesa ima na primer večjo nazivno moč, materiali za električna kolesa pa so močnejša in kakovostnejša.

(60)

Drugič, stroški in cene so bistveno drugačni. Za kakovost in moč delov za proizvodnjo hitrih električnih koles veljajo strožje zahteve, zato je strošek proizvodnje hitrih električnih koles višji od stroška proizvodnje običajnih električnih koles, zaradi tega pa je višja tudi končna prodajna cena.

(61)

Tretjič, imajo drugačne oznake KN. Od 1. januarja 2017 so običajna električna kolesa uvrščena pod oznako KN 8711 60 10, hitra električna kolesa pa pod oznako KN 8711 60 90. Pred letom 2017 so bila običajna električna kolesa uvrščena pod oznako (ex) KN 8711 90 10, hitra električna kolesa pa pod oznako (ex) KN 8711 90 90.

(62)

Četrtič, hitra električna kolesa se štejejo za motorna vozila (kategorija vozil L1e-B), zato morajo imeti vozniki dovoljenje in nositi čelado. Za običajna električna kolesa take zahteve ne veljajo. Te zahteve bodo močno omejile, kdo lahko kupi hitra električna kolesa in jih upravlja.

(63)

Petič, hitrih električnih koles ne kupujejo iste vrste potrošnikov. Kupci običajnih električnih koles so večinoma pisarniški delavci ali starejše osebe zaradi dodatnega pomožnega pogona, kupci hitrih električnih koles pa so večinoma mladi, ki ta električna kolesa uporabljajo za zahtevnejše ali športne dejavnosti.

(64)

Pritožnik je trdil, da imajo vsa električna kolesa ključne skupne lastnosti. Zlasti je trdil, da gre v obeh primerih za kolesa, zasnovana tako, da se poganjajo s pedali, in so opremljena s pomožnim električnim motorjem za pomoč pri poganjanju s pedali. Poleg tega se za vsa električna kolesa izvajajo isti preskusi na podlagi evropskega standarda EN 15194. Pritožnik je na tej podlagi sklenil, da gre za namene te preiskave za en sam izdelek.

(65)

Pritožnik je to poudaril tudi zato, ker se lahko vrtilna frekvenca pomožnega motornega pogona s 25 km/h zlahka poveča na 45 km/h in obratno, saj je to zlasti vprašanje programiranja programske opreme in ne dejanskih fizikalnih razlik.

(66)

Med preiskavo je uvoznik trdil, da bi bilo treba električna kolesa, ki spadajo v kategorijo L1e-A, izključiti iz obsega izdelka v preiskavi. Kategorija L1e-A zajema električna kolesa s pomožnim motornim pogonom do 25 km/h in močjo motorja do 1 kW. Domnevno se električna kolesa kategorije L1e-A ne proizvajajo v Uniji in niso posebej navedena v pritožbi. Uvoznik nadalje trdi, da električna kolesa kategorije L1e-A niso mogla povzročiti škode industriji Unije, saj je bilo prvo električno kolo kategorije L1e-A na trgu Unije prodano več kot osem tednov po tem, ko je pritožnik vložil pritožbo.

(67)

Komisija je vse te pripombe upoštevala. Opozorila je, da obseg izdelka v pritožbi dejansko zajema vsa kolesa s pedali, s pomožnim električnim motorjem. Obseg izdelka v pritožbi ne vsebuje nobenih omejitev glede klasifikacije vozila. Zato je bilo sklenjeno, da so električna kolesa kategorije L1e-A zajeta v pritožbi. Z lastnega spletišča uvoznika je bilo tudi razvidno, da imajo električna kolesa kategorije L1e-A vse prednosti običajnega električnega kolesa, vendar z več moči. Uvoznik zlasti poudarja, da v večini držav članic pri električnih kolesih kategorije L1e-A čelada ni potrebna ter da se lahko uporabljajo na običajnih kolesarskih stezah in poteh.

(68)

Kar zadeva hitra električna kolesa, je bila predložena trditev, da so njihovi stroški proizvodnje in prodajna cena precej višji. To samo po sebi ni razlog za izključitev izdelka iz obsega izdelka, saj obseg izdelka navadno vključuje blago, ki se prodaja po različnih cenah. Vendar se ta dejavnik upošteva pri primerjavah v okviru izračuna dampinga in škode.

(69)

Kar zadeva različno predvideno uporabo in dojemanje potrošnikov, se trdi, da se običajna električna kolesa prodajajo zlasti starejšim ljudem, rekreativnim kolesarjem in tudi pisarniškim delavcem, hitra električna kolesa pa se večinoma uporabljajo za zahtevnejše dejavnosti, kot je dnevna migracija. Ker pisarniški delavci svoje običajno električno kolo verjetno uporabljajo za vožnjo od doma do delovnega mesta, je ta uporaba zelo podobna uporabi hitrih električnih koles za dnevno migracijo. Zato se sklene, da se predvidena uporaba in dojemanje potrošnikov precej prekrivata ter zato ne upravičujeta izključitve proizvoda.

(70)

Kar zadeva obe trditvi glede izključitve, je Komisija sklenila, da imajo hitra električna kolesa in kolesa kategorije L1e-A enake fizikalne lastnosti kot druga električna kolesa, zato spadajo v obseg izdelka. Komisija je priznala, da splošna kategorija zadevnega izdelka zajema različne vrste izdelka, vendar to samo po sebi ne more voditi v izključitev iz obsega izdelka. Različna carinska razvrstitev v okviru iste splošne kategorije zadevnega izdelka tudi ni merilo, ki bi samo po sebi vodilo v izključitev. V protidampinških preiskavah je dejansko zelo običajno, da zadevni izdelek vključuje niz carinskih oznak. Nazadnje, zahteve glede uporabe zadevnega izdelka ali podobnega izdelka po prodaji ne vplivajo na osnovne fizikalne lastnosti, ki opredeljujejo navedeni izdelek za namene protidampinških preiskav. Podobno obsega izdelka ne opredeljujejo kategorije potrošnikov, ki se bodo odločili za eno ali drugo vrsto izdelka. Trditve so bile zato zavrnjene.

(71)

En uvoznik je trdil, da bi bilo treba električne trikolesnike izključiti iz obsega izdelka v preiskavi. Trdil je, da ni jasno, ali preiskava dejansko zajema vse vrste koles (vključno z dvo-, tri- in štirikolesniki) ali le dvokolesa, ker je v naslovu obvestila o začetku navedeno, da se protidampinški postopek nanaša na uvoz električnih koles.

(72)

Komisija je opozorila, da obseg izdelka v preiskavi ni opredeljen z naslovom obvestila o začetku, ampak z njegovim oddelkom „2. Izdelek v preiskavi“. V tem oddelku je jasno opredeljeno, da izdelek v preiskavi zajema „kolesa“. Izraz „kolesa“ ni omejen na kolesa z dvema kolesoma, ampak vključuje tudi trikolesnike in štirikolesnike. Ker so dvokolesna kolesa daleč najobičajnejša vrsta koles, se je naslov nanašal na dvokolesna kolesa, pri čemer iz obsega preiskave niso bile izključene druge vrste koles.

(73)

Uvoznik je nadalje trdil, da je bila preiskava posebej osredotočena na dvokolesa. Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Zbrala je informacije o vseh vrstah električnih koles; proizvajalci in izvozniki Unije so morali navesti število koles za vse izdelke, ki so jih proizvedli in prodali na trgu Unije. Zato je jasno, da so bili trikolesniki v preiskavi ločeno opredeljeni in preiskani. Dvokolesa so nedvomno najobičajnejša vrsta koles, zato ni presenetljivo, da se izraz e-kolesa/električna kolesa v preiskavi in tudi na trgu na splošno uporablja za vse vrste električnih koles. To ne pomeni, da se v preiskavi niso upoštevale druge vrste koles.

(74)

Zato se sklene, da imajo hitra električna kolesa, električna kolesa kategorije L1e-A in električna trikolesa enake osnovne fizikalne lastnosti ter končne uporabe kot druge vrste električnih koles, zato jih ni mogoče izključiti iz obsega izdelka v preiskavi.

(75)

Komisija v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe določi normalno vrednost v skladu s členom 2(1) do (6) osnovne uredbe za katerega koli proizvajalca izvoznika v LRK, ki izpolnjuje merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe in bi se zato zanj lahko odobrila TGO.

(76)

Zbornica CCCMC je trdila, da bi morala po prenehanju veljavnosti odstavka 15(a)(ii) Protokola o pristopu LRK k Svetovni trgovinski organizaciji (v nadaljnjem besedilu: STO) 11. decembra 2016 za kitajske izvoznike veljati splošna pravila za določitev normalne vrednosti. V zvezi s tem je navedla, da je uporaba metodologije netržnega gospodarstva za določitev po 11. decembru 2016 v nasprotju z obveznostmi Unije v okviru STO. Trdila je tudi, da normalna vrednost ne sme temeljiti na primerljivi državi, ampak na podatkih o kitajski prodaji in stroških.

(77)

Obvestilo o začetku je bilo objavljeno 20. oktobra 2017. Zato je ustrezna zakonodaja, ki se uporablja za ta postopek, različica osnovne uredbe, ki je veljala ob začetku postopka. Normalno vrednost je zato treba določiti na podlagi člena 2(7)(a) in (b) osnovne uredbe, kakor je veljala na datum začetka te preiskave oktobra 2017. Trditev zbornice CCCME se zato zavrne.

(78)

Merila za tržnogospodarsko obravnavo iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe so na kratko in za lažjo referenco povzeta tako:

(79)

Komisija je pri ugotavljanju, ali so merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe izpolnjena, potrebne informacije zbrala tako, da je proizvajalce izvoznike pozvala, naj izpolnijo obrazec zahtevka za TGO. Samo en vzorčeni proizvajalec izvoznik, tj. skupina Giant Group, je zahteval TGO in odgovoril v določenem roku.

(80)

Ker ta primer vključuje povezane stranke, je Komisija preverila, ali skupina povezanih družb kot celota izpolnjuje pogoje za TGO. Zato se je preiskava v zvezi s TGO, kadar je bila v proizvodnjo ali prodajo zadevnega izdelka neposredno ali posredno vključena podrejena družba ali katera koli druga družba, povezana s proizvajalcem izvoznikom v LRK, izvedla za vsako družbo posebej in za skupino družb kot celoto.

(81)

Komisija je poiskala vse potrebne informacije in preverila vse informacije iz zahtevkov za TGO v prostorih večjih pravnih subjektov skupine.

(82)

Na tej podlagi je Komisija ugotovila, da skupina Giant Group ni dokazala, da izpolnjuje merila za TGO iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, zlasti merili št. 1 in 3. Zato je Komisija zavrnila njen zahtevek za TGO.

(83)

Poleg tega skupini Giant Group ni uspelo dokazati, da se država ni bistveno vmešavala in da stroški glavnih surovin v njeni proizvodnji zadevnega izdelka dejansko odražajo tržne vrednosti. Kot je bilo pojasnjeno v razkritju za TGO, skupina Giant Group kupuje kitajske aluminijaste cevi in okvire, na njihove cene pa vpliva znatno izkrivljanje trga primarnega aluminija zaradi bistvenega vmešavanja države. Na tej podlagi je Komisija sklenila, da skupina Giant Group ni dokazala, da izpolnjuje merilo št. 1 v zvezi s TGO.

(84)

Poleg tega skupina Giant Group prav tako ni dokazala, da ni bila podvržena znatnemu izkrivljanju, ki se prenaša še iz predhodnega sistema netržnega gospodarstva. V skladu z razkritjem za TGO je imela skupina Giant Group korist od več ugodnejših davčnih shem, povračil, finančnih spodbud in posebnih odbitkov za nastale stroške. Te ugodnosti, zlasti vse skupaj, se štejejo za znatno izkrivljanje, ki se prenaša še iz sistema netržnega gospodarstva. Zato ni izpolnjevala merila št. 3 v zvezi s TGO.

(85)

Komisija je ugotovitve razkrila zadevnemu proizvajalcu izvozniku, organom zadevne države in industriji Unije. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe k ugotovitvam in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Komisija je upoštevala predstavljena stališča.

(86)

Skupina Giant Group je po razkritju ugotovitev v zvezi s TGO predložila več pripomb.

(87)

Skupina Giant Group je v zvezi z merilom št. 1 trdila, da je bila cena aluminija, ki se uporablja pri proizvodnji električnih koles, v skladu z mednarodnimi cenami na londonski borzi kovin (v nadaljnjem besedilu: borza LME). V nasprotju s tem je navedla, da nastalega izkrivljanja ni mogoče opredeliti kot znatnega, ker je bil v smislu vrednosti učinek domnevnega izkrivljanja de minimis.

(88)

Kot je Komisija na dolgo pojasnila v dokumentu o razkritju, je šanghajska borza kovin (v nadaljnjem besedilu: borza SHFE) zasnovana tako, da lahko kitajska vlada popolnoma nadzoruje trg aluminija. Za ugotovitev glede bistvenega vmešavanja države ni pomembno, ali se navedeni vpliv uporabi za določitev cen na tržni ravni ali ne ali pa na podlagi drugih premislekov in s tem ob spreminjajoči se deviantnosti tržne ravni. Merilo bistvenega vmešavanja države je izpolnjeno, kadar država nima le možnosti za neznaten vpliv na cene, ampak lahko izvaja precejšen nadzor, ne glede na to, kako ga dejansko izvaja.

(89)

Dejstvo, da je delež aluminija, ki se uporablja pri proizvodnji električnih koles, manjši kot pri drugih izdelkih, ne spremeni dejstva, da proizvajalci električnih koles delujejo na znatno izkrivljenem trgu. V tem konkretnem primeru in ne glede na njegovo vrednost je Komisija na podlagi dejstev, zbranih med preiskavo, ugotovila, da je okvir iz aluminija (proizveden iz aluminijastih cevi) eden od najpomembnejših elementov za proizvodnjo električnih koles, ki posredno vpliva na vse druge dele in sestavne dele.

(90)

V zvezi z merilom št. 3 je skupina Giant Group trdila, da je korist, ki izhaja iz diferenciranih stopenj obdavčitve, izraz legitimnih ciljev industrijske politike LRK in se ne more šteti za izkrivljanje, ki se prenaša še iz predhodnega netržnega gospodarstva. Poleg tega je trdila, da izkrivljanja, če so kakšna, niso znatna. Skupina je trdila še, da je bila za določitev, ali je prednostna dodelitev pravic do uporabe zemljišč pomenila znatno izkrivljanje, uporabljena neustrezna metodologija, saj se prejete ugodnosti niso amortizirale v življenjskem obdobju sredstva.

(91)

Komisija se ni strinjala, da ima opredelitev kot znatno izkrivljanje v smislu člena 2(7)(c) osnovne uredbe kakršno koli pravno ali dejansko povezavo s pojmom „ugodnost“ v smislu Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (v nadaljnjem besedilu: osnovna protisubvencijska uredba). Namesto tega gre za pojem, ki je sestavni del te ocene na podlagi člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(92)

Komisija je ugotovila, da je bila dvema družbama skupine skoraj v celoti povrnjena cena pravice do uporabe zemljišč, tretja pa je po povračilu plačala majhen odstotek vrednosti cene pravice do uporabe zemljišč. Glede na naravo industrije, v kateri je zemljišče najpomembnejše sredstvo in pomembno po naravi, je Komisija lahko sklenila le, da so proizvodni stroški in finančni položaj družbe podvrženi znatnemu izkrivljanju, ki se prenaša iz sistema netržnega gospodarstva.

(93)

Sklep o zavrnitvi zahtevka skupine Giant Group za TGO zato ostaja nespremenjen.

(94)

Komisija je zainteresirane strani obvestila o končnih rezultatih ocene za TGO.

(95)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se je normalna vrednost določila na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom (v nadaljnjem besedilu: primerljiva država) za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bila odobrena TGO. V ta namen je bilo treba izbrati tretjo državo s tržnim gospodarstvom.

(96)

Komisija je poleg Švice, Japonske in Tajvana, ki so bili navedeni v obvestilu o začetku, poskušala najti proizvajalce izdelka v preiskavi v Avstraliji, Mehiki, Južni Koreji, na Tajskem, v Turčiji in ZDA. Na podlagi prejetih informacij je zaprosila 27 znanih proizvajalcev podobnega izdelka, naj predložijo informacije. Vprašalnik, poslan proizvajalcem iz primerljive države, sta izpolnila en proizvajalec v Švici in en proizvajalec v Tajvanu. V vprašalniku, ki ga je izpolnil proizvajalec v Tajvanu, so manjkale bistvene informacije, vključno s stroški proizvodnje na vrsto izdelka in seznamom domače prodaje. Proizvajalec kljub zahtevam Komisije ni do konca izpolnil vprašalnika, zaradi česar je Švica edina morebitna primerljiva država.

(97)

Zbornica CCCME je trdila, da Švica za primerljivo državo ne bi bila primerna iz več razlogov. Prvič, švicarska električna kolesa se razlikujejo od kitajskih – imajo centralni motor, kitajska električna kolesa pa imajo največkrat motor v pestu (nameščen na kolesu), kar sta različni tehnologiji. Prav tako Švicarji uporabljajo dele, ki so bistveno drugačni (močnejši centralni motorji, upravljavci z GPS, zasloni na dotik itd.). Drugič, švicarski proizvajalci proizvajajo lastne znamke, kitajski pa so zlasti proizvajalci originalne opreme za uvoznike Unije. Tretjič, celotni obseg proizvodnje v Švici je precej manjši od tistega v LRK. Četrtič, švicarski proizvajalci svoje dele uvažajo iz Unije in Japonske, kitajski pa jih pridobijo na domačem trgu. Nazadnje, od osmih švicarskih proizvajalcev le trije uvažajo celotna električna kolesa iz Tajvana in jih preprodajo, največji proizvajalec pa vse dele uvaža iz tujine in jih v Švici le sestavi.

(98)

Združenje CEIEB je prav tako trdilo, da Švica ne bi bila primerna za primerljivo državo. Poudarilo je, da je stopnja razvoja v Švici zelo drugačna od tiste v LRK, zato ima Švica drugačne proizvodne stroške (zlasti stroške dela). Poleg tega noben drug trg na svetu nima tako velikega deleža hitrih električnih koles, ki so zaradi zakonsko zahtevane homologacije na splošno dražja.

(99)

Preiskava je potrdila, da ima velika večina električnih koles, ki so jih vzorčeni proizvajalci izvozniki iz LRK izvažali v Unijo, motor v pestu, vsa električna kolesa, ki jih je sodelujoči proizvajalec iz primerljive države v OP prodal na švicarskem trgu, pa imajo centralne motorje. Motor je poleg akumulatorja po navadi najdražji del električnega kolesa. Centralni motor in motor v pestu sta dve različni tehnologiji, ki imata različne tehnične specifikacije in sta različno zapleteni. Centralni motorji imajo drugačno ceno kot motorji v pestu, uporaba enega namesto drugega pa posredno vpliva na druge dele. Električno kolo s centralnim motorjem bi na primer imelo drugačen, pogosto dražji okvir, ki je zasnovan tako, da se prilega motorju. To velja tudi za kolesa v primeru električnih koles z motorji v pestu. Pri električnih kolesih s centralnim motorjem so potrebni nekateri dodatni deli, kot so posebni nosilci za motor, ki pa pri tistih z motorji v pestu niso potrebni. Drugi deli, kot so tipala navora, se razlikujejo glede na vrsto motorja.

(100)

Ker sta to dve različni tehnologiji z različnimi strukturami stroškov in cenami, Komisija z uporabo Švice kot primerljive države ne bi pridobila normalne vrednosti za veliko večino uvoza, in sicer zaradi navedenega posrednega vpliva in težav pri količinski opredelitvi prilagoditev, potrebnih za prilagoditev normalne vrednosti iz Švice, da bi ustrezala vrstam izdelkov, ki se iz Kitajske izvažajo v Unijo.

(101)

Komisija je nadalje proučila izvoz sodelujočega proizvajalca iz primerljive države v druge države, vendar je tudi ta izvoz zajemal izključno električna kolesa s centralnimi motorji.

(102)

Komisija je zato v tej fazi sklenila, da Švica ni ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(103)

Zato je Komisija ob odsotnosti primerne tretje države s tržnim gospodarstvom v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe začasno sklenila, da ni mogoče določiti normalne vrednosti za vzorčene proizvajalce na podlagi domačih cen, konstruirane normalne vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom ali cen pri izvozu iz takih tretjih držav v druge države, vključno z Unijo, in da je zato treba določiti normalno vrednost na podlagi katere koli druge razumne osnove, v tem primeru na podlagi cen, ki so se v Uniji dejansko plačevale ali se plačujejo za podobni izdelek. To se je zdelo primerno zaradi neprimernosti Švice in odsotnosti kakršnega koli drugega sodelovanja, kot je opisano v uvodni izjavi (96) in uvodnih izjavah od (99) do (102). Poleg tega je Komisija menila, da je to upravičeno zaradi velikosti trga Unije, obstoja uvoza in močne notranje konkurence na trgu Unije za ta izdelek.

(104)

Ker v tem primeru TGO ni bila odobrena, je bila normalna vrednost za vse kitajske proizvajalce izvoznike, kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi (103), določena na podlagi cen, ki so se v Uniji dejansko plačevale ali se plačujejo za podobni izdelek, na podlagi podatkov, preverjenih v prostorih vzorčenih proizvajalcev Unije iz uvodne izjave (51).

(105)

Normalna vrednost vsake vrste izdelka temelji na dejanski prodajni ceni (franko tovarna), prilagojeni tako, da vključuje ciljni dobiček industrije Unije.

(106)

Veliko večino vrst izdelka, izvoženih iz LRK v Unijo, je bilo mogoče povezati z vrstami izdelka, proizvedenimi in prodanimi v Uniji. V redkih primerih, kjer natančno ujemanje na ravni kontrolne številke izdelka ni bilo mogoče, je Komisija dobesedno odstranjevala lastnosti iz kontrolne številka izdelka, dokler ni bila pri ujemanju uspešna. V nekaterih izjemnih primerih, kjer se določene vrste koles niso proizvajale v Uniji, se je doseglo čim bližje ujemanje na podlagi drugih lastnosti. Podrobnosti tega postopka so bile razkrite proizvajalcem izvoznikom.

(107)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih ali nepovezanih družb, ki so delovale kot uvoznice.

(108)

Če so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi dejansko plačane ali plačljive cene za zadevni izdelek, ko je bil prodan za izvoz v Unijo.

(109)

Če so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. V teh primerih so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in preprodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški, ter za dobiček (9 %).

(110)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(111)

Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Komisija je izvedla naslednje prilagoditve izvozne cene z uporabo podatkov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki v izpolnjenih vprašalnikih in med preveritvenimi obiski: bančni stroški, stroški manipuliranja in natovarjanja v državi izvoznici, stroški kredita in dobiček za nepovezane trgovce v primeru povezanih trgovcev v Uniji.

(112)

Zbornica CCCME in en vzorčen proizvajalec izvoznik sta trdila, da bi bilo treba za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno to slednjo prilagoditi navzgor, ker so proizvajalci izvozniki proizvajalci originalne opreme.

(113)

Zbornica CCCME je trdila, da ker je večina proizvajalcev električnih koles proizvajalcev originalne opreme, se električna kolesa, ki jih ti proizvajajo, končnim potrošnikom prodajajo prek uvoznikov in distributerjev blagovne znamke. Cena, ki se zaračuna končnim potrošnikom, vključuje pribitek uvoznika blagovne znamke in pribitek distributerja. Zbornica CCCME je opozorila, da se uvozniki blagovnih znamk v industriji električnih koles razlikujejo od običajnih uvoznikov v drugih panogah.

(114)

Opozorila je, da je razlog za navedeno ta, da za večino električnih koles, izvoženih iz LRK v Unijo, oblikovanje, raziskave in razvoj izvajajo uvozniki blagovnih znamk ali uvozniki blagovnih znamk v sodelovanju z izvoznikom. Vsekakor uvozniki blagovne znamke veliko vložijo v to delo, podobno kot sami proizvajalci Unije. Uvozniki blagovne znamke bodo v svojo ceno za ponovno prodajo poleg uvozne cene dodali svojo lastno vrednost blagovne znamke. Zato bi bilo treba izvozno ceno kitajskih električnih koles prilagoditi navzgor, tako da se ji pred primerjavo z normalno vrednostjo prišteje pribitek uvoznika blagovne znamke.

(115)

Komisija je proučila ustrezno prilagoditev na podlagi člena 2(10)(d) (v nadaljnjem besedilu: raven trgovanja) osnovne uredbe. Vendar ustrezni pogoji niso bili izpolnjeni, saj Komisija ni našla doslednih in izrazitih razlik v funkcijah in cenah industrije Unije med prodajo proizvajalcev originalne opreme in prodajo drugih proizvajalcev na trgu Unije na ravni vrst izdelkov v smislu člena 2(10)(d)(i) osnovne uredbe. Tudi člena 2(10)(d)(ii) osnovne uredbe ni bilo mogoče uporabiti, saj ustrezna raven trgovanja – proizvajalcev originalne opreme – obstaja na domačem trgu proizvajalcev Unije.

(116)

Komisija je proučila tudi prilagoditev na podlagi člena 2(10)(k) (v nadaljnjem besedilu: drugi dejavniki), da bi se upoštevali stroški oblikovanja ter raziskav in razvoja, ki jih imajo uvozniki blagovnih znamk. Vendar proizvajalci izvozniki v tej fazi preiskave Komisiji niso predložili zanesljive količinske opredelitve teh stroškov. Komisija zato zainteresirane strani poziva, naj ji predložijo zanesljivo in preverljivo količinsko opredelitev stroškov za prilagoditev na podlagi člena 2(10)(k) osnovne uredbe.

(117)

Trditev zbornice CCCME je bila zato zavrnjena.

(118)

Po navedbah treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov klasifikacija vrste izdelka, ki jo je predlagala Komisija, ni zadoščala za razlikovanje električnih koles z različnimi ravnmi cen. Od Komisije so zahtevali, da klasifikaciji vrste izdelka doda več lastnosti, namreč:

(119)

Pritožnik je po drugi strani trdil, da se cene različnih delov v okviru vsake predlagane lastnosti same po sebi ne razlikujejo. Poleg tega ni nujno, da so električna kolesa z domnevno dražjimi deli v okviru posamezne predlagane lastnosti dražja od tistih z domnevno cenejšim delom. Pritožnik je to podkrepil z več primeri.

(120)

Proizvajalci izvozniki se s tem niso strinjali, pri čemer so na primer poudarili, da pritožnik v svojih primerih zunanji menjalnik višjega cenovnega razreda (z 10 hitrostmi) primerja z notranjim menjalnikom nižjega cenovnega razreda (s tremi hitrostmi). Zato je cena podobna. Podobno se mehanske zavore višjega cenovnega razreda primerjajo s hidravličnimi zavorami nižjega cenovnega razreda. Proizvajalec izvoznik je poudaril tudi, da je primerjava koles z različnimi deli, da bi se dokazalo, da ti deli ne vplivajo na ceno celotnega kolesa, nesmiselna, saj v vsakem primeru obstajajo drugi različni dejavniki, ne le zadevni deli.

(121)

Komisija je upoštevala oba sklopa pripomb. Kar zadeva dodatne lastnosti, Komisija opozarja, da ni mogla ugotoviti, da bi bil notranji menjalnik vedno precej dražji od zunanjega ali da bo hidravlična zavora vedno precej dražja od mehanskega. Te podkategorije vključujejo dele, ki so na zgornjem in spodnjem koncu cenovnega razpona. Komisija je zato sklenila, da očitno ni dosledne večje razlike v cenah med deli v okviru predlaganih dodatnih lastnosti, ki bi upravičila spremembe vrst izdelkov, določenih v tej preiskavi.

(122)

V tej fazi preiskave ni bilo dokazov, ki bi upravičili prilagoditve na podlagi razlike v cenah delov v okviru navedenih lastnosti, pa tudi dodatnih lastnosti, ki so jih pozneje navedli proizvajalci izvozniki (tj. število hitrosti menjalnika in znamka centralnega motorja). V kitajskih električnih kolesih, ki se izvažajo v Unijo, se uporabljajo različni deli v okviru teh lastnosti, ki po vedenju Komisije ne dajejo prednosti določeni vrsti. Enako je mogoče trditi za električna kolesa, proizvedena v Uniji. Komisija je ponovno pozvala zainteresirane strani, naj ji predložijo take preverljive dokaze in informacije, da bo lahko končala presojo navedenih argumentov.

(123)

Komisija je za vzorčene proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(124)

Stopnja dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila določena v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe. Ta stopnja je bila izračunana kot tehtano povprečje na podlagi stopenj, določenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(125)

V zvezi z vsemi drugimi proizvajalci izvozniki iz LRK je Komisija določila raven sodelovanja v LRK. To je izmerila tako, da je ocenila delež obsega izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo v skupnem obsegu izvoza iz zadevne države v Unijo.

(126)

Stopnja sodelovanja je bila visoka. Zato je bila preostala stopnja dampinga, ki velja za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK, začasno določena na ravni, ki ustreza najvišji stopnji dampinga, ugotovljeni za sodelujoče proizvajalce izvoznike v vzorcu.

(127)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

Preglednica 1

(128)

Na začetku obravnavanega obdobja je podoben izdelek v Uniji proizvajalo 41 proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Štirje od njih so v obdobju preiskave ustavili proizvodnjo.

(129)

Ugotovljeno je bilo, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala približno 1,1 milijona kosov. Komisija je ta podatek določila na podlagi podatkov o potrošnji, ki jih je predložila Konfederacija evropske industrije koles (v nadaljnjem besedilu: konfederacija CONEBI), statističnih podatkov o uvozu ter razmerjem med prodajo in proizvodnjo vzorčenih proizvajalcev Unije.

(130)

Ena zainteresirana stran je trdila, da sta zadevna proizvajalca Unije tudi uvoznika električnih koles. Vendar ni trdila, da bi morala biti ta proizvajalca izključena iz opredelitve industrije Unije, ali predložila argumentov za njuno izključitev. Uvoz sam po sebi ni razlog za izključitev iz opredelitve industrije Unije.

(131)

Druga stran je trdila, da družba ATALA in njena povezana družba Accell Nederland ne bi smela biti del industrije Unije, ker družba ATALA uvaža električna kolesa iz LRK. V skladu s pogoji iz člena 4(2) osnovne uredbe družbi ATALA in Acceell nista povezani. Vsekakor pa uvoz sam po sebi ni razlog za izključitev iz opredelitve industrije Unije.

(132)

Drugi proizvajalci Unije, ki so zahtevali zaupnost, so poročali o uvozu iz LRK. Te družbe skupaj z družbami iz uvodnih izjav 130 in 131 predstavljajo manj kot 5 % proizvodnje in prodaje industrije Unije. Zato ne vplivajo bistveno na kazalnike škode industrije Unije kot celote. To, ali se navedene družbe štejejo za del industrije Unije ali ne, ne vpliva bistveno na analizo škode. To vprašanje bo nadalje obravnavano, da se sprejmejo končne ugotovitve.

(133)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi informacij, ki jih je predložila konfederacija CONEBI.

(134)

Potrošnja Unije se je gibala, kot sledi.

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v kosih)

(135)

Potrošnja Unije se je stalno povečevala z 1,1 milijona kosov leta 2014 na skoraj 2 milijona kosov v obdobju preiskave, kar odraža 74-odstotno rast v obravnavanem obdobju. Ta razvoj je bil posledica večje okoljske ozaveščenosti in nadaljnjih naložb v trženje in promocijo ter v tehnološki razvoj električnih koles.

(136)

Od leta 2017 so električna kolesa uvrščena pod oznako KN 8711 60 10. Pred letom 2017 so bila električna kolesa uvrščena pod oznako (ex) KN 8711 90 10, pod katero so bili vključeni drugi izdelki. Da bi se ta težava odpravila, je pritožnik predložil podrobne statistične podatke kitajskih carinskih organov, s katerimi je lahko opredelil kitajski izvoz električnih koles.

(137)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata tako, da je v ustrezno oznako HS ekstrapolirala razmerje kitajskega izvoza električnih koles (kot je bilo določeno zgoraj) glede na skupni izvoz iz LRK pod isto oznako HS. Kitajski statistični podatki o uvozu za devet mesecev leta 2017 neposredno temeljijo na podatkih Eurostata.

(138)

Tržni delež uvoza je bil nato določen tako, da se je obseg uvoza primerjal s potrošnjo Unije, kot je prikazano v preglednici 2 uvodne izjave 134.

(139)

Uvoz iz LRK v Unijo se je gibal, kot sledi.

Preglednica 3

Obseg uvoza (v kosih) in tržni delež

(140)

Obseg uvoza iz LRK se je več kot potrojil, in sicer se je s skoraj 200 000 kosov leta 2014 povečal na skoraj 700 000 kosov v obdobju preiskave. Rast se je povečala med letom 2016 in obdobjem preiskave.

(141)

Hkrati se je delež trga Unije, ki ga je imel uvoz iz LRK, povečal s 17 % leta 2014 na 35 % v obdobju preiskave.

(142)

Zbornica CCCME je izrazila pomisleke glede zanesljivosti statističnih podatkov kitajskih carinskih organov, ki jih je predložil pritožnik, ter zahtevala, naj razkrije podrobne statistične podatke in vir teh podatkov.

(143)

Pritožnik je Komisiji dal na voljo podrobne statistične podatke, ki jih je uporabil za utemeljitev svoje pritožbe. Prav tako je v nezaupni različici pritožbe razkril zbirne podatke o izvozu po letih. Poleg tega je navedel, da so bili vir kitajski carinski organi, navedel je uporabljene oznake in pojasnil svojo metodologijo za izključitev drugih izdelkov, ki niso zadevni izdelek.

(144)

Komisija je s preverjanjem teh podatkov ugotovila, da je pritožnik te statistične podatke carinskih organov kupil pri uveljavljeni kitajski družbi, specializirani za to področje, in da imajo enake informacije na voljo tudi drugi kitajski ponudniki storitev.

(145)

Po drugi strani se je s preverjanjem tudi dokazalo, da je pritožnik v javno dostopni dokumentaciji točno opisal metodologijo, uporabljeno za določitev izvoza električnih koles iz LRK.

(146)

Poleg tega so bili podrobni podatki, ki jih je predložil pritožnik, navzkrižno preverjeni glede na druge vire informacij in so se izkazali za zanesljive. Nobena druga stran ni predlagala alternativnega vira informacij ali alternativne metodologije.

(147)

Komisija je ugotovila tudi, da so podrobni podatki in identiteta družbe, ki je zagotovila te informacije, po naravi zaupni v smislu člena 19(1) osnovne uredbe. Razkritje identitete družbe, ki je zagotovila informacije, bi imelo znaten škodljiv učinek na osebo, ki je zagotovila informacije, ali na osebo, od katere so bile informacije pridobljene.

(148)

V teh okoliščinah ter glede na raven razkritja zbirnih podatkov in metodologije v nezaupni dokumentaciji je Komisija menila, da zadevna stran za uveljavljanje svojih pravic do obrambe ne potrebuje vhodnih podatkov in identitete družbe, ki jih je preprodala.

(149)

Argument zbornice CCCME je bilo zato treba zavrniti.

(150)

Zainteresirane strani so trdile, da je uvoz iz LRK sledil tržnim trendom, saj sta se potrošnja v Uniji in tudi kitajski izvoz povečevala. Vendar je treba opozoriti, da sta obsega rasti kitajskega izvoza in potrošnje v Uniji zelo različna. Kitajski uvoz se je med letom 2014 in obdobjem preiskave povečal za 250 %, potrošnja v Uniji pa se je precej počasneje povečala, in sicer za 74 %. Trend je bil zagotovo enak, vendar je bil obseg povečanja precej drugačen.

(151)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata v skladu z metodo, opisano v uvodni izjavi (137).

(152)

Povprečna cena uvoza iz LRK v Unijo se je gibala, kot sledi.

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/kos)

(153)

Povprečna cena uvoza iz LRK se je med letom 2014 in obdobjem preiskave znižala za 11 %, pri čemer se je najprej znižala za 4 % med letoma 2014 in 2015, nato pa za 12 % med letom 2016 in obdobjem preiskave.

(154)

Ker podroben nabor vrst izdelkov ni bil znan zaradi splošne narave statističnih podatkov Eurostata, razvoj cen ni popolnoma zanesljiv. Vendar je Komisija ugotovila, da so bile povprečne cene uvoza iz LRK bistveno nižje od cen proizvajalcev Unije in uvoza iz drugih tretjih držav razen LRK. Poleg tega se je, čeprav so kitajski izvozniki razširili paleto izdelkov, ki so se prodajali na trgu Unije, in vključili dražja električna kolesa, povprečna cena kitajskega uvoza znižala.

(155)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(156)

Ministrstvo za trgovino LRK (MOFCOM) je trdilo, da bi bilo treba pri analizi nelojalnega nižanja prodajnih cen upoštevati različne elemente, kot so vrsta električnega kolesa (npr. mestno in gorsko električno kolo), lokacija motorja (motor na pestu ali centralni motor), moč akumulatorja in material, iz katerega je električno kolo (npr. jeklo, aluminij, ogljik). Potrjeno je, da so se vsi ti dejavniki upoštevali pri analizi nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(157)

Komisija je izvedla primerjavo cen za vsako vrsto transakcije posebej in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Kar zadeva raven trgovanja pri teh transakcijah, je bilo ugotovljeno, da vzorčeni proizvajalci Unije in vzorčeni kitajski izvozniki prodajajo kupcem, ki so proizvajalci originalne opreme, in pod lastno blagovno znamko. Zato se je proučilo, ali je prilagoditev za raven trgovanja upravičena. V zvezi s tem se je proučilo, ali obstajajo dosledne in izrazite razlike v cenah med prodajo strankam, ki so proizvajalci originalne opreme, in prodajo pod lastno blagovno znamko. Ugotovljeno je bilo, da za prodajo vzorčenih proizvajalcev Unije ne obstajajo take dosledne in izrazite razlike v cenah.

(158)

Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje štirih vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Ugotovljene stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen so znašale od 16,2 % do 41 %.

(159)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(160)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (28), se je vzorčenje uporabilo za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(161)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode.

(162)

Makroekonomske kazalnike (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, rast, produktivnost ter višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga) je Komisija ocenila na podlagi informacij iz statističnih podatkov o uvozu ter tistih, ki so jih predložili konfederacija CONEBI in vzorčeni proizvajalci Unije.

(163)

Komisija je preverila podatek o potrošnji, ki ga je predložila konfederacija CONEBI. Ugotovila je, da te informacije dejansko temeljijo na informacijah, zbranih od nacionalnih združenj evropskih proizvajalcev, da izhajajo iz deklaracij ali razumnih ocen družb ter da so podprte z ustrezno dokumentacijo in raziskovalnimi postopki.

(164)

Iz teh informacij izhajajo kazalniki prodaje, proizvodnje, zmogljivosti in zaposlovanja industrije Unije. Ocenjeni so bili na podlagi ustreznih razmerij vzorčenih proizvajalcev Unije. Ta pristop je v skladu z metodologijo, ki jo je pritožnik opisal v nezaupni različici pritožbe. Nobena zainteresirana stran ni predložila pripomb glede te metodologije.

(165)

Na podlagi tega je Komisija menila, da je sklop makroekonomskih podatkov reprezentativen za gospodarski položaj industrije Unije.

(166)

Komisija je mikroekonomske kazalnike (povprečne prodajne cene na enoto, stroški dela, stroški na enoto, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb) ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so bili ustrezno preverjeni. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije.

(167)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi.

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(168)

Obseg proizvodnje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju kljub 2-odstotnemu zmanjšanju med letom 2016 in obdobjem preiskave povečal za 29 %.

(169)

Na povečanje proizvodnje je vplivalo povečanje potrošnje. Proizvodnjo je treba načrtovati pred zelo kratkimi prodajnimi sezonami, zato deloma temelji na napovedih glede prodaje. Zmanjšanje proizvodnje med letom 2016 in obdobjem preiskave je bilo zato povezano zlasti z nenehnim zmanjševanjem tržnega deleža zaradi uvoza iz LRK, zaradi česar je morala industrija Unije ponovno oceniti svoja pričakovanja.

(170)

Proizvodna zmogljivost se je med letom 2014 in obdobjem preiskave povečala za 35 %. Proizvodna zmogljivost se je povečala za 49 % med letoma 2014 in 2016, nato pa se je med letom 2016 in obdobjem preiskave zmanjšala za 9 %.

(171)

Izkoriščenost zmogljivosti se je s 74 % leta 2014 zmanjšala na 71 % v obdobju preiskave. Izkoriščenost zmogljivosti se je med letoma 2014 in 2016 zmanjšala s 74 % na 65 % zaradi rasti zmogljivosti, ki je bila večja od rasti proizvodnje. Trend se je obrnil med letom 2016 in obdobjem preiskave, ko se je zmogljivost zmanjšala v večjem obsegu kot proizvodnja, zaradi česar se je izkoriščenost zmogljivosti s 65 % povečala na 71 %.

(172)

Izraz zmogljivost se nanaša na teoretično število električnih koles, ki se lahko proizvedejo na razpoložljivih proizvodnih linijah. Proizvodne linije, ki se trenutno uporabljajo za proizvodnjo električnih koles, so zlasti preoblikovane obstoječe proizvodne linije, ki so se prej uporabljale za običajna kolesa. Tako preoblikovanje se lahko izvede hitro in z majhnimi stroški. Zmogljivost proizvodnje električnih koles predstavlja majhen delež obstoječe zmogljivosti za proizvodnjo običajnih koles. Zato kazalnika za zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti nista zelo pomembna, saj ju je ob upoštevanju razvoja na trgu mogoče prilagoditi. V tem konkretnem primeru je Komisija ugotovila še, da za preoblikovanje običajnih koles v električna kolesa tudi niso potrebne znatne naložbe (ki vplivajo na denarni tok, zmožnost zbiranja kapitala ali nadaljevanje dejavnosti), znatni fiksni stroški (z velikim učinkom na dobičkonosnost, povezano z izkoriščenostjo) ali omejitev za povečanje proizvodnje.

(173)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi.

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(174)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 21 %. Obseg prodaje industrije Unije se je povečal za 25 % med letoma 2014 in 2016, nato pa se je med letom 2016 in obdobjem preiskave zmanjšal za 3 %.

(175)

Podobno kot na razvoj obsega proizvodnje je tudi na povečanje obsega prodaje med letoma 2014 in 2016 vplivalo povečevanje potrošnje. Zmanjšanje obsega prodaje med letom 2016 in obdobjem preiskave je bilo neposredno povezano z nenehnim zmanjševanjem tržnega deleža zaradi uvoza iz LRK.

(176)

Prodaja industrije Unije se je povečevala precej počasneje od razvoja potrošnje. Zato se je tržni delež industrije Unije bistveno zmanjšal, in sicer s 76 % v letu 2014 na 53 % v obdobju preiskave.

(177)

Industrija Unije ni mogla popolnoma izkoristiti rasti potrošnje med letom 2014 in obdobjem preiskave. Potrošnja se je povečala za 74 %, industrija Unije pa je svojo prodajo uspela povečati le za 21 %. Zato je industrija Unije v tem obdobju izgubila precejšen tržni delež (23 odstotnih točk). Industrija Unije je morala med letom 2016 in obdobjem preiskave zaradi dampinškega uvoza iz LRK zmanjšati svojo proizvodnjo, prodajo, zaposlovanje in zmogljivost.

(178)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi.

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(179)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju stopnjo zaposlenosti povečala za 40 %. Do večjega dela tega povečanja je prišlo med letoma 2014 in 2016. Zaposlenost se je med letom 2016 in obdobjem preiskave povečala za 2 %.

(180)

Ker se je zaposlovanje povečevalo hitreje od proizvodnje, se je produktivnost zmanjšala za 8 %.

(181)

Višina dejanskih stopenj dampinga glede na obseg in cene uvoza iz LRK je znatno vplivala na industrijo Unije.

(182)

Ni dokazov o preteklem dampingu.

(183)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto štirih vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo, kot sledi.

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(184)

V obravnavanem obdobju so se povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije povečale za 15 %, v skladu s povečanjem povprečnih proizvodnih stroškov, ki so se povečali za 16 %.

(185)

Ker na povprečne stroške in cene vpliva nabor izdelkov, ki ga prodajajo ti proizvajalci, to ne pomeni, da so se stroški in cena primerljivega izdelka v obravnavanem obdobju povečali za 16 %.

(186)

Povprečni stroški dela štirih vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi.

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(187)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za 10 % zaradi povečanja števila tovarniških delavcev v povezavi s povečanjem števila zaposlenih na prodajnih in upravnih funkcijah.

(188)

Ravni zalog štirih vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi.

Preglednica 10

Zaloge

(189)

Raven končnih zalog štirih vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju povišala za 66 %.

(190)

Opozoriti je treba, da je bila raven zalog v obdobju preiskave popisana konec septembra, ko so zaloge navadno majhne, saj je takrat konec prodajne sezone. Nasprotno je bila raven zalog v drugih obdobjih popisana konec decembra, ko so velike zaloge običajne zaradi pričakovanja naslednje prodajne sezone.

(191)

Zaloge so se torej precej povečale. Ugotovljeno je bilo, da je to posledica splošnega razvoja trga in dejstva, da medtem ko je obseg proizvodnje ostal precej manjši od povečanja potrošnje, se je obseg prodaje razvil še počasneje od proizvodnje, zaradi česar so se kopičile zaloge, kar je še zlasti vidno ob koncu obdobja preiskave.

(192)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb štirih vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi.

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(193)

Komisija je dobičkonosnost štirih vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(194)

Stopnje dobička, ki so se z nizkega 2,7 % leta 2014 povečale na 4,3 % v letu 2015, so se znižale na 3,4 % v obdobju preiskave.

(195)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Denarni tok se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 4 %, leta 2015 pa postal negativen. Ni vključeval naložb, izvedenih v obravnavanem obdobju.

(196)

Primerjava stopenj dobička v odstotku prometa z denarnim tokom iz poslovanja, izraženega na isti osnovi, kaže zelo slabo pretvorbo dobička v denarne tokove zaradi spremembe zalog.

(197)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 77 %, pri čemer predstavljajo največ 2 % prodaje.

(198)

Razmerje donosnosti naložb v obravnavanem obdobju se je povečalo za 103 %. Čeprav je industrija električnih koles strukturno denarno intenzivna panoga, je za njeno delovanje potrebnih malo sredstev, ki pa na splošno že obstajajo iz proizvodnje običajnih koles. V tem okviru donosnost naložb ni zelo pomembna.

(199)

Zaradi slabih finančnih rezultatov industrije Unije, kar zadeva dobiček in denarni tok v obdobju preiskave, je bila njena zmožnost zbiranja kapitala omejena.

(200)

Industrija Unije, ki se je soočila s pospešenim dampinškim uvozom iz Kitajske, ni mogla izkoristiti rasti trga električnih koles. Prodaja se je v obravnavanem obdobju povečala za 21 %, potrošnja pa se je povečala za 74 %. Hkrati se je tržni delež zmanjšal za 23 odsotnih točk, od tega pa je 18 % prevzel kitajski uvoz, ki je cene industrije Unije v obdobju preiskave nelojalno znižal za od 16 % do 43 %.

(201)

Pritisk na prodajo se je zaznal v zvezi s proizvodnjo, zalogami, zmogljivostjo, izkoriščenostjo zmogljivosti in stopnjami zaposlenosti. Proizvodnja se je med letoma 2014 in 2015 na splošno povečala po enaki stopnji kot potrošnja (+ 17 % oziroma + 20 %). Vendar pa je morala industrija Unije po letu 2015 ponovno oceniti svoja pričakovanja. Trend v proizvodnji se je nato močno razlikoval in bolj oddaljil od splošnega razvoja trga, pri čemer se je proizvodnja med letom 2015 in obdobjem preiskave povečala za 12 odstotnih točk, poraba pa za 54 odstotnih točk.

(202)

Kljub temu je bila proizvodnja razen leta 2014 sistematično višja od prodaje, zaradi česar so se zaloge močno povečale. Proizvodna zmogljivost, ki se je do leta 2016 povečevala skladno s potrošnjo, se je zmanjšala, da bi se preprečilo znižanje stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, ki se je med letoma 2014 in 2016 znižala za 9 odstotnih točk.

(203)

Med letom 2016 in obdobjem preiskave se je na splošno proizvodnja zmanjševala, zaloge so bile večje kot pred prodajno sezono, zmogljivost se je zmanjšala, zaposlovanje se je ustavilo, uvoz iz LRK pa se je povečal za 155 odstotnih točk.

(204)

Pritisk na cene in nezmožnost, da se izkoristijo ekonomije obsega na trgu v vzponu, sta dobičkonosnost industrije Unije celotno obravnavano obdobje ohranjala na nizkih ravneh. Ta nizka raven dobička in sprememba zalog sta vodila v nizke denarne tokove iz poslovanja, ki so bili nižji od ravni naložb, izvedenih v obravnavanem obdobju, in ustvarila dodaten element ranljivosti za to denarno intenzivno panogo, močno odvisno od likvidnosti, ki jo zagotovijo banke. V obdobju preiskave so šli v stečaj štirje proizvajalci.

(205)

Kazalniki škode za rast, tržni delež, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaloge, stopnje dobička, denarne tokove in zmožnost zbiranja kapitala so se razvijali negativno. Drugi kazalniki niso postali negativni le zaradi močne rasti povpraševanja.

(206)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(207)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila, ali bi tudi drugi znani dejavniki lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije.

(208)

Zagotovila je, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz LRK, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz proizvajalcev Unije ter domnevni učinek naložb in povečanje zmogljivosti.

(209)

Cene dampinškega uvoza iz LRK so v obdobju preiskave občutno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, saj so stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen znašale od 16,2 % do 43,2 %. V obravnavanem obdobju se je tržni delež industrije Unije na trgu, ki je zrasel za 74 %, zmanjšal za 23 odstotnih točk, medtem ko se je uvoz iz LRK povečal za 250 %, tržni delež pa za 17 odstotnih točk ter z 18 % zrasel na 35 %. Zaradi pritiska dampinškega uvoza iz LRK so bili dobiček in denarni tokovi na nizkih ravneh.

(210)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi.

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(211)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav razen LRK se je močno razvil, saj se je njegov tržni delež s 7 % leta 2014 (77 000 kosov) povečal na 12 % (240 000 kosov) v obdobju preiskave. Vendar pa se je povečevanje upočasnilo, ko so kitajski izvozniki okrepili svojo dejavnost po letu 2015.

(212)

Ta uvoz je bil skoraj izključno iz Tajvana in Vietnama. Kljub temu je Komisija ugotovila, da se je po letu 2015 povečevanje uvoza iz Vietnama upočasnilo, kar je mogoče pojasniti z večjo in naraščajočo razliko v cenah v primerjavi s kitajskim uvozom. Podobno se je uvoz iz Tajvana stalno povečeval tudi ob enako velikem zvišanju cen, kar kaže, da je bil ta uvoz morda usmerjen v segment višjega cenovnega razreda trga.

(213)

Cene uvoza iz Tajvana in Vietnama so bile na splošno nižje od cen industrije Unije. Vendar Komisija glede na širok razpon cen električnih koles ne more skleniti, da je ta uvoz nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije na enaki osnovi. Poleg tega se je njegova povprečna cena zvišala, povprečna cena uvoza iz LRK pa se je znižala.

(214)

Razlika v ceni uvoza iz Vietnama in ceno industrije Unije je bila kljub temu velika in ni mogoče izključiti, da je ta uvoz nekoliko prispeval k škodi. Vendar uvoz iz Vietnama po letu 2015 ni več pridobival tržnega deleža in njegov obseg je ostal majhen.

(215)

Zato uvoz iz vseh držav razen LRK ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, ter ni mogel imeti več kot majhnega učinka na škodo.

(216)

Obseg izvoza štirih vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi.

Preglednica 13

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

(217)

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije v države zunaj Unije je bil zanemarljiv (3 % celotnega obsega prodaje v obravnavanem obdobju). Tudi ob upoštevanju znižanja povprečne cene izvoz industrije Unije ni mogel biti vzrok za škodo.

(218)

Zbornica CCCME je trdila, da so naložbe v zmogljivost leta 2016 povzročile presežek proizvodnih zmogljivosti, ki presega katera koli realna pričakovanja glede prodaje, kar je vodilo v precejšnje zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti in močno vplivalo na dobičkonosnost.

(219)

Komisija je ta argument zavrnila. Prvič, ni mogoče trditi, da so naložbe v zmogljivost presegale realna pričakovanja glede prodaje. Kot je razvidno iz preglednice 5, se je proizvodna zmogljivost med letoma 2015 in 2016 povečala za 300 000 kosov. To je bilo popolnoma v skladu z rastjo potrošnje med letoma 2015 in 2016, ki se je, kot je razvidno iz preglednice 2, prav tako povečala za 300 000 kosov. Industrija Unije je zaradi nepoštenega pritiska dampinškega kitajskega uvoza nato med letom 2016 in obdobjem preiskave svojo proizvodno zmogljivost zmanjšala za več kot 150 000 kosov, in sicer kljub nadaljnji rasti trga za več kot 300 000 kosov.

(220)

Drugič, Komisija je ugotovila, da raven naložb v osnovna sredstva ni bila visoka. Nasprotno, v obravnavanem obdobju je bila nižja od 2 % celotnega prihodka od prodaje. Industrija Unije je preoblikovala obstoječe proizvodne linije, zato povečanje zmogljivosti ni bilo pomemben dejavnik za naložbe v osnovna sredstva.

(221)

Tretjič, naložbe v osnovna sredstva se niso upoštevale pri dobičkonosnosti (razen pri amortizaciji, ki se ni bistveno povečala) ali denarnih tokovih (ki so na ravni poslovanja). Zato ne bi bilo pravilno, če bi se kateri od teh kazalnikov razlagal ob upoštevanju ravni naložb.

(222)

Nazadnje, kazalniki Komisije so pokazali, da so se stroški proizvodnje povečali v skladu s prodajnimi cenami. Zato ni bilo mogoče trditi, da je povečanje zmogljivosti nesorazmerno vplivalo na stroške proizvodnje.

(223)

Komisija je začasno določila vzročno zvezo med škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, in dampinškim uvozom iz LRK.

(224)

Opredelila je učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza.

(225)

Začasno je bilo ugotovljeno, da drugi opredeljeni dejavniki, kot so uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz proizvajalcev Unije, domnevni učinek naložb in povečanje zmogljivosti, ne prekinejo vzročne zveze, tudi če se upošteva njihov morebitni skupni učinek.

(226)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica dampinškega uvoza iz LRK ter da drugi posamično ali skupaj upoštevani dejavniki niso zmanjšali vzročne zveze med škodo in dampinškim uvozom.

(227)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(228)

Konfederacija CONEBI, ki povezuje nacionalna združenja, ki predstavljajo proizvajalce koles in dobavitelje delov, je podprla uvedbo ukrepov. Vendar se v tej preiskavi ni opredelil noben posamezen dobavitelj.

(229)

Glede na podatke, ki jih je predložila konfederacija CONEBI, dele za kolesa (za običajna in električna kolesa) proizvaja 424 družb v 19 državah članicah, ki imajo skoraj 21 000 zaposlenih ter so leta 2016 v proizvodnjo in inovacije vložile več kot 660 milijonov EUR.

(230)

Komisija je začasno sklenila, da bi bila uvedba protidampinške dajatve v interesu dobaviteljev industrije Unije.

(231)

Industrijo Unije sestavljajo tako velika kot tudi mala in srednja podjetja (MSP), v obravnavanem obdobju pa je v 12 državah članicah neposredno zaposlovala približno 3 600 ljudi. Potrošnja električnih koles poleg tega predstavlja le majhen delež celotnega trga koles, vendar je preusmeritev povpraševanja z običajnih na električna kolesa hitra ter pomeni strukturni izziv za ohranitev ravni dejavnosti, dodane vrednosti in delovnih mest v celotni industriji koles.

(232)

Kot je navedeno v oddelku 4.4.4, se je glede na analizo razvoja kazalnikov škode od začetka obravnavanega obdobja položaj celotne industrije Unije poslabšal, dampinški uvoz pa je nanjo vplival negativno.

(233)

Komisija pričakuje, da se bo z uvedbo začasne protidampinške dajatve vsem proizvajalcem omogočilo delovanje na trgu Unije v poštenih tržnih razmerah. Zelo verjetno je, da se bo brez ukrepov gospodarski in finančni položaj industrije Unije še poslabšal.

(234)

Komisija je zato začasno sklenila, da bi bila uvedba protidampinške dajatve v interesu industrije Unije.

(235)

Združenje CEIEB je nasprotovalo uvedbi ukrepov. Predstavljalo je 21 uvoznikov iz sedmih držav članic.

(236)

V vzorčenju je sodelovalo enajst članov združenja CEIEB. Poleg tega sta dve družbi, ki nista članici tega združenja, prav tako izrazili svoje nestrinjanje z uvedbo protidampinških ukrepov. Trinajst družb, za katere je znan obseg uvoza, je v obdobju preiskave predstavljalo 10 % celotnega uvoza iz LRK.

(237)

Iz predložitev vzorčenih uvoznikov je razvidno, da bo uvedba ukrepov verjetno vsaj začasno povzročila motnje v njihovih dobavnih verigah in ogrozila njihov finančni položaj, če povečanih stroškov v zvezi z dajatvijo ne bi mogli prenesti na svoje stranke.

(238)

Iz predložitev vzorčenih uvoznikov je razvidno tudi, da so lahko največji uvozniki pridobivali ustrezna električna kolesa in/ali so imeli morebitne druge vire oskrbe zunaj LRK, vključno z industrijo Unije. Ti uvozniki zaposlujejo večino zaposlenih iz uvodne izjave 236.

(239)

Statistični podatki o uvozu kažejo, da sta Vietnam in Tajvan evropskim uvoznikom zagotovila precejšnje količine električnih vozil. Prav tako je verjetno, da bi lahko uvoznike morda oskrbovale druge države, ki imajo dobro razvito proizvodnjo običajnih koles.

(240)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da se z uvedbo dajatev na uvoz običajnih koles iz LRK trg Unije ni zaprl za uvoz, ampak se je nasprotno povečalo število držav, ki so ga oskrbovale z običajnimi kolesi. Nasprotno, na velikih trgih brez ukrepov za običajna kolesa iz LRK, kot so Združene države Amerika in Japonska, je uvoz predstavljal 99 % oziroma 90 % trga, večina tega uvoza pa je bila iz LRK.

(241)

Komisija je ugotovila, da industrija koles zajema več kot 450 proizvajalcev, od katerih jih trenutno le 37 proizvaja električna kolesa. Poleg tega sedanji proizvajalci električnih koles dobavljajo že široko paleto električnih koles in lahko v običajnih tržnih pogojih povečajo svoje proizvodne zmogljivosti.

(242)

Čeprav bi lahko uvedba dajatev škodljivo vplivala na številne, zlasti male uvoznike, bi se lahko negativni vpliv uvedbe dajatev zmanjšal z razpoložljivostjo pridobivanja ustreznih koles od industrije Unije, iz drugih tretjih držav in iz LRK po poštenih cenah.

(243)

Komisija je zato sklenila, da uvedba dajatev ni v interesu uvoznikov, vendar pa verjetni negativni vpliv na uvoznike ne prevlada nad pozitivnim vplivom ukrepov na industrijo Unije.

(244)

V tej preiskavi se je javila Evropska kolesarska zveza (v nadaljnjem besedilu: zveza ECF). Zveza ECF predstavlja združenja in zveze kolesarjev. Zveza ECF je trdila, da cena ni odločilni dejavnik pri tem, koliko ljudje kolesarijo, ter predložila dokaze, da so v državah, v katerih ljudje pogosteje kolesarijo, kolesa in električna kolesa dražja.

(245)

Ta vzorec je bil potrjen s predložitvijo s strani skupine uvoznikov, ki so nasprotovali ukrepom, iz katere je razvidno, da so države, v katerih so stopnje sprejetja električnih koles najhitrejše, tiste, v katerih so električna kolesa v povprečju najdražja.

(246)

Skupina uvoznikov je trdila tudi, da obstaja močna povezava med cenami električnih koles, nacionalno kolesarsko kulturo, kakovostjo infrastrukture in nazadnje sprejetjem električnih koles.

(247)

Zveza ECF podpira tržne razmere, ki spodbujajo kakovost, inovacije in storitve. Zato je zveza ECF trdila, da bi ugotovitev dampinga negativno vplivala na razvoj električnih koles in posledično na prehod na bolj zeleno Evropo, ki državljanom ponuja učinkovitejšo mobilnost.

(248)

Po drugi strani je skupina uvoznikov, ki je nasprotovala uvedbi ukrepov, trdila, da bi ukrepi kitajskim proizvajalcem preprečili dobavo izdelkov nižjega cenovnega razreda ter razvoj izdelkov srednjega in višjega kakovostnega razreda, zaradi česar bi se zmanjšala konkurenca. Ker je industrija Unije domnevno v veliki meri dejavna v segmentih srednjega in višjega cenovnega razreda, bi to vodilo v manjšo izbiro in višje cene za evropske potrošnike.

(249)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije dejavna v vseh segmentih trga, vključno s tistim za začetne izdelke. Pričakuje se, da bodo ukrepi okrepili in diverzificirali dobavo električnih koles s ponovno vzpostavitvijo konkurence na podlagi enakih pogojev. Spomniti je treba, da se z uvedbo ukrepov za običajna kolesa ni zmanjšala izbira za potrošnike, ampak povečala raznolikost dobaviteljev in njihovih držav izvora. Zato je bilo ugotovljeno, da je argument neutemeljen in ga je bilo treba zavrniti.

(250)

Čeprav se pričakuje, da se bodo z uvedbo ukrepov ponovno vzpostavile tržne cene, dejansko višje od dampinških cen, je cena eden od dejavnikov, na katerih temelji izbira potrošnika, verjeten vpliv na cene za potrošnike pa je treba uravnotežiti s primerjavo stroškov in koristi z alternativami električnim kolesom, kot so avtomobili, motorna kolesa ali skiroji.

(251)

Komisija je ugotovila, da interesov potrošnika ni mogoče omejiti na vpliv, ki bi ga imela na cene vzpostavitev uvoza iz LRK na neškodljive ravni. Nasprotno, obstajajo dokazi, da izbiro potrošnikov vodijo drugi dejavniki, kot so pestra izbira, kakovost, inovacije in storitve, ki jih je mogoče doseči le pod normalnimi tržnimi pogoji s pošteno in odprto konkurenco.

(252)

Komisija je zato sklenila, da ukrepi ne bi pretirano vplivali na položaj potrošnikov ter bi prispevali k trajnostnemu razvoju električnih koles v Evropi in njegovim širšim koristim za družbo v smislu varstva okolja in izboljšane mobilnosti.

(253)

Javil se je tudi evropski sindikat IndustriAll in izrazil pomisleke glede negativnega vpliva dampinškega uvoza na stanje industrije Unije ter podporo ukrepom za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev in stalnega močnega zaposlovanja v Uniji.

(254)

Čeprav škodljivega vpliva ukrepov na male uvoznike zadevnega izdelka in na cene za potrošnike ni bilo mogoče izključiti, ta ne prevlada nad koristmi za dobavitelje, industrijo Unije in potrošnike.

(255)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v tej fazi preiskave ni nujnih razlogov, zaradi katerih uvedba začasnih ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK ne bi bila v interesu Unije.

(256)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe ter tako preprečiti, da bi dampinški uvoz iz LRK še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(257)

Pri določitvi stopnje ukrepov je Komisija najprej določila višino dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(258)

Škoda bi bila odpravljena, če bi lahko industrija Unije krila svoje stroške proizvodnje in ustvarila dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko industrija te vrste v sektorju razumno ustvarila pri prodaji podobnega izdelka na trgu Unije v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza.

(259)

Komisija je za določitev tega dobička, ki bi ga bilo mogoče razumno ustvariti pri običajnih konkurenčnih pogojih, proučila dobičke pri prodaji nepovezanim strankam, ki se uporabljajo za namene določanja stopnje odprave škode.

(260)

Ciljni dobiček je bil začasno določen na 4,3 %, kar je najvišja povprečna stopnja dobička industrije Unije v obravnavanem obdobju. Vzorčeni proizvajalci Unije niso mogli predložiti stopnje dobička za proizvodnjo električnih koles pred letom 2014.

(261)

Komisija je nato določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ustrezno prilagojeno glede na stroške uvoza in carinske dajatve, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(262)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in za „vse druge družbe“ je opredeljena enako kot dampinška stopnja za te družbe (glej uvodne izjave od (123) do (127)).

(263)

Za uvoz električnih koles s poreklom iz LRK bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom manjše dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje odprave škode in stopnje dampinga. Višino dajatve bi bilo treba določiti tako, da se med stopnjo dampinga in stopnjami odprave škode izbere tista, ki je nižja.

(264)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(265)

Komisija je z uredbo o registraciji uvedla registracijo za uvoz zadevnega izdelka zaradi možne retroaktivne uporabe katerih koli protidampinških in izravnalnih ukrepov v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe in členom 24(5) osnovne protisubvencijske uredbe.

(266)

Kar zadeva to protidampinško preiskavo in glede na navedene ugotovitve, bi bilo treba v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe registracijo uvoza za namene protidampinške preiskave ukiniti.

(267)

Kar zadeva vzporedno protisubvencijsko preiskavo, bi se morala registracija uvoza zadevnega izdelka skladu s členom 24(5) osnovne protisubvencijske uredbe nadaljevati.

(268)

V tej fazi postopka še ni mogoče sprejeti odločitve o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov.

(269)

Stopnja protidampinške dajatve za posamezno družbo iz te uredbe je bila določena na podlagi ugotovitev te preiskave. Te stopnje so zato izražale stanje, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v LRK in ki so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katero koli drugo podjetje, ki ni posebej navedeno v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne smejo uporabljati nikakršne individualne stopnje protidampinške dajatve.

(270)

Družba lahko zaprosi za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (9). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do uživanja koristi stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(271)

Za zagotovitev ustreznega izvrševanja protidampinških dajatev bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(272)

Komisija je v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(273)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in jih bo morda treba v zaključni fazi preiskave spremeniti –