2.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/13

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Izvedbeno uredbo (EU) št. 325/2012 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz oksalne kisline s poreklom iz Indije in Ljudske republike Kitajske („zadevni državi“).

(2)

Po sodbi Splošnega sodišča z dne 20. maja 2015 (3) so bili ukrepi razglašeni za nične v delu, ki se je nanašal na kitajskega proizvajalca izvoznika Yuanping Changyuan Chemicals Co. Ltd („družba Yuanping“). Komisija je po izvršitvi navedene sodbe ponovno uvedla protidampinške ukrepe na uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja družba Yuanping, z učinkom od 30. novembra 2016 (4).

(3)

Obstoječi ukrepi imajo obliko dajatve ad valorem v višini med 14,6 % in 52,2 % na uvoz iz zadevnih držav. Kar zadeva Ljudsko republiko Kitajsko („LRK“), dajatve za kitajske sodelujoče družbe znašajo od 14,6 % do 37,7 %. Protidampinška dajatev na ravni države znaša 52,2 %. Kar zadeva Indijo, dajatve za sodelujoče družbe znašajo od 22,8 % do 31,5 %. Dajatev na ravni države znaša 43,6 %.

(4)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih protidampinških ukrepov (5) prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov proti zadevnima državama v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek je 18. januarja 2017 vložila družba Oxaquim S.A. („vložnik“), ki predstavlja več kot 50 % celotne proizvodnje oksalne kisline v Uniji.

(6)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode za industrijo Unije.

(7)

Komisija je po ugotovitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, 12. aprila 2017 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (6), napovedala pregled zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe („obvestilo o začetku“).

(8)

Preiskava glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2016 do 31. marca 2017 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2013 do konca OPP („obravnavano obdobje“).

(9)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnika, drugega znanega proizvajalca Unije, znane proizvajalce izvoznike v zadevnih državah, znane uvoznike, uporabnike in trgovce, za katere je znano, da jih to zadeva, znana združenja, ki zastopajo proizvajalce in uporabnike iz Unije, ter predstavnike držav izvoznic.

(10)

Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in v roku, določenem v obvestilu o začetku, zahtevati zaslišanje. Zaslišanja ni zahtevala nobena zainteresirana stran.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(12)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz Indije in LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Komisija pozvala predstavništvi Indije in LRK pri Uniji, naj navedeta morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih lahko zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavita stik z njimi.

(13)

Trije proizvajalci izvozniki iz Indije so predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Vzorčenje zato ni bilo potrebno in Komisija je vsem trem družbam poslala vprašalnik. Vendar sta vprašalnik izpolnili le dve indijski družbi.

(14)

Odzvala se ni nobena družba iz LRK. Komisija je kitajske organe 18. maja 2017 z verbalno noto obvestila, da se za sodelovanje ni odločil noben proizvajalec izvoznik iz LRK. Zato je nameravala svoje ugotovitve za proizvajalce izvoznike iz LRK sprejeti na podlagi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Prejela ni nobenih pripomb.

(15)

Oksalno kislino sta v obravnavanem obdobju proizvajala le dva proizvajalca Unije. Vzorčenje proizvajalcev Unije zato ni bilo potrebno. Vprašalnik je bil poslan obema družbama, vendar ga je izpolnil le vložnik.

(16)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(17)

Obrazec za vzorčenje je izpolnilo sedem družb. Le ena je navedla, da je oksalno kislino uvažala iz zadevnih držav. Zaradi tega omejenega števila družb se vzorčenje ni štelo za potrebno.

(18)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga, verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode ter za ugotovitev interesa Unije.

(19)

Komisija je vprašalnike poslala obema znanima proizvajalcema Unije, trem indijskim proizvajalcem izvoznikom, vsem znanim uporabnikom in sedmim nepovezanim uvoznikom, ki so izpolnili obrazec za vzorčenje.

(20)

Izpolnjene vprašalnike je prejela od dveh indijskih proizvajalcev izvoznikov, enega proizvajalca Unije in petih uporabnikov.

(21)

Komisija je izvedla preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(22)

Zadevni izdelek je oksalna kislina v dihidratni (številka CUS 0028635-1 in številka CAS 6153-56-6) ali anhidridni obliki (številka CUS 0021238-4 in številka CAS 144-62-7) in v vodni raztopini ali ne, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2917 11 00 (oznaka TARIC 2917110091), ter s poreklom iz Indije in LRK („zadevni izdelek“).

(23)

Oksalna kislina se uporablja za veliko različnih namenov, na primer kot sredstvo za reduciranje in beljenje, pri farmacevtski sintezi ter proizvodnji kemikalij.

(24)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da obstajata dve vrsti oksalne kisline; nerafinirana oksalna kislina in rafinirana oksalna kislina. Rafinirana oksalna kislina, ki se je proizvajala v LRK, v Indiji pa ne, se proizvaja s postopkom čiščenja nerafinirane oksalne kisline, katerega namen je odstranitev železa, kloridov, sledi kovin in drugih nečistot. Zaradi nesodelovanja LRK se je za sedanjo preiskavo v zvezi s pregledom predvidevalo, da proizvajalci izvozniki v LRK proizvajajo in izvažajo rafinirano oksalno kislino, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi.

(25)

Oksalna kislina, ki jo industrija Unije proizvaja in prodaja v Uniji, oksalna kislina, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v Indiji in LRK, ter oksalna kislina, ki je uvožena v Unijo iz Indije in LRK, imajo v bistvu enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enake osnovne končne uporabe.

(26)

Ti izdelki so si zato podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(27)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali obstaja verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga indijskih in kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(28)

Izvoz oksalne kisline iz LRK in Indije v Unijo se je med OPP nadaljeval, čeprav v manjšem obsegu kot v obdobju prvotne preiskave (od 1. januarja do 31. decembra 2010). Glede na podatke Eurostata je oksalna kislina, ki se je iz Kitajske in Indije uvažala v Unijo, v OPP predstavljala približno 16 % trga.

(29)

V Indiji so štirje znani proizvajalci oksalne kisline, od katerih sta dva izpolnila vprašalnik. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je imela na voljo (7), celotno proizvodnjo v Indiji ocenila na približno 30 000 metričnih ton. Celotni izvoz iz Indije je na podlagi podatkov indijske vlade za obdobje 2016–2017 ocenjen na približno 9 000 metričnih ton (8).

(30)

Na podlagi podatkov Eurostata in podatkov indijske vlade je bil uvoz iz Indije v Unijo v OPP majhen in je znašal približno 800–900 ton.

(31)

Prodaja obeh sodelujočih indijskih proizvajalcev v Uniji je bila po zmanjšanju od uvedbe ukrepov zelo majhna. V OPP je bila glavni proizvajalec izvoznik iz Indije družba, ki je prekinila sodelovanje, ko ni izpolnila vprašalnika.

(32)

Za uvoz iz Indije velja tudi 6,5-odstotna dajatev skupne carinske tarife (9).

(33)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje obeh sodelujočih indijskih družb reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v OPP predstavljal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo. Na podlagi tega je bilo za sodelujoča proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bil celotni obseg njune prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(34)

Komisija je za proizvajalce izvoznike z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja posameznih proizvajalcev izvoznikov na njihovem domačem trgu reprezentativna za posamezne vrste izdelka, ki so enake vrstam, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali podobne vrste izdelka v Uniji. Komisija je ugotovila, da je prodaja obeh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativna.

(35)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OPP, da bi sprejela odločitev, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajno ceno.

(36)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila navedena prodaja dobičkonosna ali ne:

V zvezi z indijskima družbama, ki sta sodelovali v tej preiskavi, je bilo ugotovljeno, da nobena od njiju ni imela prodaje, ki bi izpolnjevala navedena merila.

(37)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v OPP:

Za eno sodelujočo indijsko družbo, tj. družbo Radiant, ki je na domačem trgu in za izvoz prodajala le eno vrsto izdelka, je bila normalna vrednost določena na podlagi te metodologije, uporabila pa se je le dobičkonosna prodaja, ki je znašala [10–15] % prodaje. Za drugo sodelujočo indijsko družbo se ta merila niso uporabila.

(38)

Če prodaje vrste podobnega izdelka v okviru običajnega poteka trgovine ni bilo ali ni bila zadostna, je Komisija normalno vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe. Za take vrste izdelka je bila normalna vrednost konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočega proizvajalca izvoznika v OPP prištelo naslednje:

(39)

Kar zadeva drugo indijsko družbo, tj. družbo Star Oxochem, je ta prodajala dve vrsti izdelka: enega le na domačem trgu in drugega skoraj izključno za izvoz (z majhno prodajo na domačem trgu). Za vrsto izdelka, ki se je izvažal, prodaja ni bila dobičkonosna. Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se v skladu z metodologijo iz uvodne izjave 38 povprečnim stroškom proizvodnje prišteli povprečni PSA-stroški in odstotek dobička na podlagi domače prodaje vrste izdelka, ki se prodaja na domačem trgu, v okviru običajnega poteka trgovine.

(40)

V zvezi z določitvijo stroškov proizvodnje je vložnik navedel, da je treba stroške proizvodnje natrijevega nitrita, zmanjšane za prihodke od prodaje, dodeliti proizvodnji oksalne kisline. Po mnenju vložnika bi bilo treba natrijev nitrit obravnavati kot stranski proizvod, ne pa kot ločeno, gospodarsko donosno poslovno področje. Komisija je na podlagi dokazov, zbranih v preiskavi, sklenila, da je natrijev nitrit stranski proizvod, saj je pridobljeni proizvod, ki nastane v postopku izdelave oksalne kisline. Ni osnovni izdelek, ki se proizvaja. Stranski proizvod je tržen. Prihodke iz njegove prodaje je treba odšteti od stroškov proizvodnje zadevnega izdelka, ki vključujejo stroške proizvodnje stranskega proizvoda. Stroški proizvodnje so bili spremenjeni z ustreznimi prilagoditvami za enega indijskega proizvajalca, tako da se natrijev nitrit obravnava kot stranski proizvod, in ne kot gospodarsko donosno poslovno področje.

(41)

Sodelujoča proizvajalca izvoznika sta izdelke izvažala v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(42)

Komisija je normalno vrednost in zgoraj ugotovljeno izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna.

(43)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za prevozne stroške, stroške zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške, stroške pakiranja, stroške popustov, stroške kredita, bančne stroške in provizije, ki jih je plačal sodelujoči proizvajalec izvoznik. Raven prilagoditve za domače cene je bila v razponu od 0 do 5 %. V primeru izvozne cene je bila v razponu od 10 do 25 %. Vsak od obeh indijskih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je podrobne izračune prilagoditev prejel v posebnem dokumentu o razkritju.

(44)

V smislu člena 2(10)(b) osnovne uredbe sta oba sodelujoča proizvajalca navedla, da sta imela korist od indijske sheme za izvoz blaga iz Indije („shema MEIS“) (10). MEIS je shema indijske vlade, ki izvoznikom zagotavlja spodbudo v obliki dobropisa za dajatve, da bi se nadomestile izgube pri plačilu dajatev. Spodbuda se plača kot odstotek realizirane vrednosti franko na ladijski krov („FOB“) (v prosti valuti) za določeno blago, ki gre na določene trge. Ta izvozna spodbuda ni dopustna prilagoditev za primerjavo cen. Ne šteje se za shemo povračil dajatev, za katero bi bila mogoča prilagoditev na podlagi člena 2(10)(b) osnovne uredbe, saj navedeni člen omogoča le prilagoditve normalne vrednosti in ne izvozne cene. Poleg tega se vrednost dobropisa ne izračuna glede na znesek uvoznih dajatev, ki bi bil vključen v izvoz izdelkov na koncu proizvodne verige, ampak se določi kot odstotek vrednosti FOB izvoženega blaga. Prav tako ne glede na izračun vrednosti spodbude sistem ne deluje tako, da se uvozni stroški, ki bremenijo materiale, ki so fizično vgrajeni v podobni izdelek za prodajo na domačem trgu, povrnejo ali ne poberejo ob izvozu iste proizvodnje v Unijo. Zaradi vseh navedenih razlogov ni mogoče sprejeti prilagoditev normalne vrednosti ali izvozne cene.

(45)

En sodelujoči proizvajalec je navedel, da je imel korist tudi od sheme centralnega davka na dodano vrednost („shema CENVAT“) (11). V skladu s to shemo lahko proizvajalec končnega izdelka ali ponudnik obdavčljive storitve upošteva plačane trošarine in davek na storitve, plačan za vse surovine, prejete v tovarni, ali katero koli vhodno storitev, ki jo prejme proizvajalec končnega izdelka. Družba ni dokazala, da se ta shema ne uporablja enako za končno blago, ki se prodaja na domačem trgu. Zato ta oprostitev trošarine podobno kot shema MEIS ni dopustna prilagoditev za primerjavo cen na podlagi člena 2(10)(b) osnovne uredbe.

(46)

Zato se popravki za shemo MEIS in centralni davek na dodano vrednost niso izvedli.

(47)

Sodelujoča proizvajalca sta zahtevala popravek za pretvorbo valute. Zahteva je bila zavrnjena, ker so menjalni tečaji nihali po določitvi cene in zato niso vplivali na primerjavo cen.

(48)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost glede na vrsto primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste izdelka, ki se pregleduje. Na podlagi te metodologije sta posamezni stopnji dampinga, ugotovljeni za obe družbi, prikazani v naslednji preglednici:

(49)

Na podlagi navedenega je bilo ugotovljeno, da so indijski proizvajalci izvozniki med OPP nadaljevali izvoz oksalne kisline v Unijo po dampinških cenah.

(50)

Poleg ugotovitve o nadaljevanju dampinga v OPP je Komisija analizirala tudi, ali obstaja verjetnost, da bi se v primeru izteka ukrepov povečal obseg dampinškega izvoza. Proučila je indijsko proizvodno zmogljivost in neizkoriščeno zmogljivost, ravnanje indijskih izvoznikov na drugih trgih in privlačnost trga Unije.

(51)

Ker sta sodelovala le dva proizvajalca izvoznika v Indiji, so bili dodatni elementi zbrani iz dostopnih dejstev, kot so predstavljena spodaj.

(52)

Glede na preverjene podatke sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je bila izkoriščenost zmogljivosti dveh obiskanih indijskih proizvajalcev več kot 75-odstotna.

(53)

Na splošno je skupna zmogljivost indijskih proizvajalcev oksalne kisline ocenjena na približno 40 000 metričnih ton, neizkoriščena zmogljivost pa na približno 10 000 metričnih ton (12). Obseg neizkoriščene zmogljivosti je enak celotni potrošnji Unije.

(54)

Obe sodelujoči indijski družbi sta v OPP precej izvažali v preostale dele sveta. Ena družba je izvozila večino svoje proizvodnje, druga pa je večino proizvodnje prodala na domačem trgu.

(55)

Indijska vladna statistika (13) za indijski izvoz na splošno kaže, da so bile največje države uvoznice v obdobju 2016–2017 Malezija, Mehika, Pakistan, Rusija in Tajvan. Izvoz v teh pet držav je znašal 5 700 metričnih ton. Na podlagi indijske vladne statistike je povprečna indijska izvozna cena v Unijo za 7 % višja od povprečne izvozne cene v preostale dele sveta. Indijske izvozne cene v Unijo so na splošno višje od cen za preostale dele sveta, razen zlasti za ZDA in Mehiko.

(56)

Unija je razmeroma majhen trg za oksalno kislino, vendar je še vedno privlačna za indijske proizvajalce izvoznike. Kot je navedeno v zgornji uvodni izjavi, je povprečna cena Unije za 7 % višja od tiste v preostalem delu sveta. Privlačnost dodatno potrjuje dejstvo, da kljub razmeroma visoki stopnji veljavnih protidampinških dajatev na trg Unije še vedno izvažajo trije od štirih indijskih proizvajalcev izvoznikov. Poleg tega je indijska družba v svojem nezaupnem izpolnjenem vprašalniku izrecno navedla, da ima „trg EU velik potencial in je zelo privlačen zaradi cene izdelka“.

(57)

Glede na razpoložljivo neizkoriščeno zmogljivost v Indiji, ravni cen indijskih proizvajalcev na splošno na trgih tretjih držav in privlačnost trga Unije v smislu cen je zelo verjetno, da bi se ob odsotnosti ukrepov lahko vsaj del razpoložljive zmogljivosti v Indiji uporabil za proizvodnjo oksalne kisline za izvoz v Unijo ali da bi se zaradi višjih cen na trgu Unije del izvoza na trge tretjih držav preusmeril v Unijo.

(58)

Indijska sodelujoča družba je v svoji predložitvi z dne 23. oktobra 2017 trdila, da ima zaradi zmanjšane proizvodnje iz LRK celotno zmogljivost zasedeno do marca 2018. Navedla je, da bi se lahko zaradi zmanjšanja proizvodnje v LRK povečal pritisk na trg Unije. Vendar, kot je navedeno v oddelku 3.3, ni bilo ugotovljeno, da bi se kitajska proizvodnja toliko zmanjšala in da bi v takem primeru to tako vplivalo na svetovni trg in trg Unije.

(59)

Na splošno velja, da bi indijske družbe v primeru izteka ukrepov v Unijo verjetno izvažale večje količine kot zdaj in po dampinških cenah.

(60)

LRK je daleč največja država proizvajalka oksalne kisline na svetu s proizvodnjo, ocenjeno na [150 000–200 000] metričnih ton (14). Celotni izvoz iz LRK znaša približno [25 000–50 000] metričnih ton. V preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec, zato ugotovitve temeljijo na najboljših dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(61)

Potem ko je Splošno sodišče ukrepe razglasilo za nične, so bili 28. novembra 2016 za družbo Yuanping ponovno uvedeni. Do te ponovne uvedbe je lahko družba Yuanping izvažala brez protidampinških dajatev.

(62)

Za uvoz iz LRK velja 6,5-odstotna dajatev skupne carinske tarife.

(63)

V skladu s členom 2(7)(a) in (b) osnovne uredbe je treba normalno vrednost določiti na podlagi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo na domačem trgu, ali konstruirane vrednosti v primerni tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(64)

V obvestilu o začetku je bilo predvideno, da se bo kot primerljiva država uporabila Indija. V obvestilu o začetku je bila kot morebitna primerljiva država navedena tudi Japonska. Komisija je v obvestilu k dokumentaciji z dne 18. maja 2017 navedla, da se bo kot primerljiva država uporabila Indija. Indija je največja država izvoznica oksalne kisline v Unijo. Je predmet iste preiskave. Primerljiva država je bila že v prvotni protidampinški preiskavi. Poleg tega sta pri preiskavi sodelovala dva proizvajalca izvoznika iz Indije.

(65)

Glede te izbire ni bila prejeta nobena pripomba.

(66)

Komisija je glede na navedeno sklenila, da je bila Indija primerna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) in (b) osnovne uredbe.

(67)

Informacije, prejete od obeh sodelujočih proizvajalcev v primerljivi državi, so bile uporabljene kot osnova za določitev normalne vrednosti. Metodologija, ki se je v ta namen uporabila, je opisana v oddelku 3.2.1. Tehtana povprečna normalna vrednost med obema indijskima družbama se je uporabila kot normalna vrednost za LRK.

(68)

V skladu s prvotno preiskavo se je izvedla prilagoditev normalne vrednosti, ker kitajske družbe poleg nerafinirane oksalne kisline proizvajajo tudi t. i. „rafinirano“ oksalno kislino, ki se v primerjalni državi Indiji ne proizvaja, in jo izvažajo v Unijo. Zaradi nesodelovanja ter navedbe vrst, ki so se proizvajale in izvažale v OPP, se na podlagi ugotovitev iz prvotne preiskave šteje za razumno, da se uporabi prilagoditev (12-odstotni pribitek) tehtani povprečni normalni vrednosti obeh indijskih sodelujočih družb.

(69)

Zaradi nesodelovanja kitajskih izvoznikov je Komisija kot najboljše dostopne podatke za določitev izvozne cene uporabila razpoložljive statistične podatke. Odločila se je, da bo pri izračunih izhajala iz informacij o ceni iz podatkovne zbirke Comext (Eurostat).

(70)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Povprečna izvozna cena za OPP je bila pridobljena iz podatkovne zbirke Eurostata. Cena CIF je bila prilagojena nazaj na raven franko tovarna na podlagi dejanskih prevoznih stroškov in stroškov zavarovanja, določenih na podlagi preverjenih podatkov kitajskih sodelujočih družb v prvotni preiskavi (prilagoditev za [15–20] %). Opozoriti je treba, da bi bila raven prilagoditve zelo podobna tudi, če bi se uporabili novejši podatki indijskih sodelujočih družb, prilagojeni za daljšo prevozno razdaljo iz kitajskih pristanišč (razlika bi bila manjša od odstotne točke).

(71)

Komisija je normalno vrednost in povprečno kitajsko izvozno ceno, kot je določena zgoraj, primerjala na podlagi franko tovarna.

(72)

Na podlagi tega (prilagoditve na podlagi preverjenih podatkov indijskih sodelujočih družb) je bilo ugotovljeno, da je tehtano povprečje stopnje dampinga, izraženo v odstotku cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, v OPP znašalo 8,7 %. Ugotovila je, da bi bila ugotovljena stopnja dampinga še višja, če bi njene ugotovitve temeljile na podatkih iz zbirke podatkov o kitajskem izvozu.

(73)

Komisija je na podlagi tega ugotovila, da se damping v Uniji nadaljuje, saj so kitajski proizvajalci izvozniki v OPP oksalno kislino še vedno izvažali po dampinških cenah.

(74)

Poleg ugotovitve o nadaljevanju dampinga v OPP je Komisija analizirala tudi, ali obstaja verjetnost, da bi se v primeru izteka ukrepov povečal obseg dampinškega izvoza.

(75)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila ta analiza narejena na podlagi najboljših dostopnih dejstev, tj. na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in javno dostopnih informacij.

(76)

Komisija je ocenila kitajsko proizvodno zmogljivost in neizkoriščeno zmogljivost, obnašanje kitajskih izvoznikov na drugih trgih in privlačnost trga Unije.

(77)

Glede na statistiko, ki jo je v zahtevku za pregled predložil vložnik, imajo kitajski proizvajalci skupno letno zmogljivost približno [150 000–200 000] metričnih ton. Potrošnja oksalne kisline na notranjem trgu v LRK znaša približno [50 000–100 000] metričnih ton, izvoz pa približno [25 000–50 000] metričnih ton. Zato je ob predpostavki, da kitajski domači trg oskrbujejo izključno kitajski proizvajalci, neizkoriščena zmogljivost kitajskih proizvajalcev ocenjena na približno [30 000–40 000] metričnih ton, kar je približno 20 % njihove celotne zmogljivosti in trikrat več od ocenjene potrošnje Unije.

(78)

Indijska družba je navedla, da je bilo nekaj kitajske proizvodnje pred kratkim ustavljene zaradi okoljskih vprašanj, vložnik pa je v svoji predložitvi z dne 28. novembra 2017 trdil, da je do tega zmanjšanja prišlo pred letom 2013. Nobena od teh trditev ni bila utemeljena z dokazi. Komisija je zato obe trditvi zavrnila.

(79)

Da bi Komisija analizirala verjetno ravnanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov ob odsotnosti ukrepov, je proučila raven cen glede na kitajski izvoz v preostale dele sveta, pri čemer je uporabila zbirko podatkov o kitajskem izvozu. Na desetih največjih izvoznih trgih LRK (razen Japonske) je bila izvozna cena, prilagojena na raven franko tovarna, precej nižja od normalne vrednosti, ki je bila prav tako ugotovljena na ravni franko tovarna, kar pomeni dampinško ravnanje na trgih tretjih držav. V povprečju je cena v preostalih delih sveta (na ravni franko tovarna) za 30 % nižja od normalne vrednosti, pa tudi od kitajske izvozne cene v Unijo.

(80)

Kot je navedeno v oddelku 3.2, se trg Unije šteje za majhnega, vendar privlačnega v smislu cen. Poleg tega je kitajski izvoz še naprej vstopal na trg Unije kljub veljavnim konvencionalnim in protidampinškim dajatvam.

(81)

Glede na razpoložljivo neizkoriščeno zmogljivost v LRK, ravnanje kitajskih proizvajalcev na splošno na trgih tretjih držav in privlačnosti trga Unije v smislu cen je verjetno, da bi se ob odsotnosti ukrepov lahko vsaj del razpoložljive zmogljivosti v LRK uporabil za proizvodnjo oksalne kisline za izvoz v Unijo ali da bi se zaradi višjih cen na trgu Unije del izvoza na trge tretjih držav preusmeril v Unijo.

(82)

Na splošno je Komisija menila, da bi kitajske družbe v primeru izteka ukrepov v Unijo verjetno izvažale večje količine kot zdaj in po dampinških cenah.

(83)

Velika ocenjena proizvodna zmogljivost, velika neizkoriščena zmogljivost skupaj z ravnmi cen na drugih izvoznih trgih in privlačnost trga Unije kažejo, da bi razveljavitev ukrepov verjetno povzročila precejšnje povečanje izvoza v Unijo. Glede na ugotovljeno stopnjo dampinga v OPP za obe zadevni državi je verjetno tudi, da se bo prihodnji izvoz izvajal po znatnih dampinških cenah.

(84)

Komisija je na podlagi tega ugotovila, da bi se damping iz Indije in LRK v primeru izteka ukrepov nadaljeval.

(85)

Industrijo Unije še vedno sestavljajo isti obrati kot v prvotni preiskavi. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom sta zadevni izdelek proizvajala dva znana proizvajalca Unije: družba Oxaquim S.A. („družba Oxaquim“) in družba WeylChem Lamotte S.A.S. („družba WeylChem“) (15). Družba Oxaquim je v obdobju pregleda sama po sebi predstavljala večji delež celotne proizvodnje oksalne kisline v Uniji (več kot 50 % celotne proizvodnje Unije). Družba WeylChem ni nasprotovala začetku preiskave v zvezi s pregledom, vendar se je odločila, da ne bo sodelovala. V Uniji trenutno ni nobenega drugega proizvajalca zadevnega izdelka. Na podlagi tega oba proizvajalca, družbi Oxaquim in WeylChem, predstavljata industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. V nadaljevanju se navajata kot „industrija Unije“.

(86)

Celotna proizvodnja Unije je bila določena na podlagi vseh razpoložljivih informacij, vključno z informacijami, navedenimi v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa, podatki, pridobljenimi pred začetkom preiskave in po njem, ter informacijami, pridobljenimi od sodelujočega proizvajalca Unije. Na podlagi teh informacij je bilo mogoče potrditi tudi obstoj in raven proizvodnje proizvajalca, ki ni sodeloval v preiskavi. Na tej podlagi je bila celotna proizvodnja Unije v OPP ocenjena na 15 000 do 20 000 ton (16).

(87)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega uvoza ter celotnega obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, vključno s preverjenimi podatki za družbo Oxaquim in oceno za družbo WeylChem na podlagi Eurostata.

(88)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije razvijala, kot sledi:

Preglednica 1

Potrošnja Unije

(89)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala, in sicer z 11 544 ton leta 2013 na 10 482 ton v OPP oziroma za 9 %.

(90)

Obseg uvoza iz Indije in LRK se je zmanjšal, in sicer z 2 633 ton leta 2013 na 1 658 ton v OPP, tj. za 37 %, z ustreznim zmanjšanjem tržnega deleža v obravnavanem obdobju z 22,8 % na 15,8 %, tj. za 7 odstotnih točk.

(91)

Obseg uvoza iz Indije in LRK ter njun tržni delež so se zmanjšali, vendar so proizvajalci izvozniki iz zadevnih držav kljub temu uspeli ohraniti nezanemarljiv tržni delež.

(92)

Povprečne cene uvoza iz zadevnih držav so se najprej znižale s 745 EUR/tono leta 2013 na 645 EUR/tono leta 2014, vendar so se leta 2015 spet zvišale na 769 EUR/tono. Leta 2016 in v OPP so se ponovno znižale in dosegle raven 718 EUR/tono. Skupno so se med letom 2013 in OPP znižale za 4 %.

(93)

Opravljena je bila primerjava prodajnih cen na trgu Unije med cenami sodelujočega proizvajalca Unije in cenami uvoza iz zadevnih držav. Upoštevale so se ustrezne prodajne cene sodelujočega proizvajalca Unije za neodvisne stranke, po potrebi prilagojene na raven cene franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Uniji ter po odbitku popustov in rabatov.

(94)

Te cene so se primerjale s cenami, ki so jih zaračunavali indijski in kitajski proizvajalci izvozniki, prilagojenimi cenam CIF meja Unije. Zaradi nesodelovanja LRK je cena temeljila na podatkih Eurostata, saj ti zagotavljajo objavljene cene na ravni cen CIF meja Unije. Cena CIF je bila nato prilagojena navzgor za stroške po uvozu, tj. carinjenje, konvencionalno carinsko dajatev in protidampinško dajatev, manipulativne stroške in stroške natovarjanja.

(95)

Ugotovljeno je bilo, da so se v obdobju med letom 2013 in OPP cene sodelujočega proizvajalca Unije znižale za 10 % (glej preglednico 7), znižanje pa je bilo manj izrazito za uvoženo blago iz zadevnih držav, in sicer približno 3,6 % za LRK in 6 % za Indijo. Vendar je razlika v ceni med uvoženim blagom in blagom, proizvedenim v Uniji, ostala visoka, kar je povzročilo znatno nelojalno nižanje prodajnih cen v OPP. Rezultat primerjave, kadar je izražen kot delež prometa proizvajalca Unije v OPP, je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja. Ugotovljeno je bilo, da je stopnja nelojalnega nižanja cen za LRK 8-odstotna (17), ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen za sodelujoča indijska proizvajalca izvoznika pa je bilo 7,1-odstotno oziroma 6,6-odstotno.

(96)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse gospodarske dejavnike in indekse, ki vplivajo na položaj industrije Unije.

(97)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, vzorčenje ni bilo uporabljeno.

(98)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike, povezane s celotno industrijo Unije, je ocenila na podlagi informacij, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa, podatkov o trgovanju in podatkov, zbranih po začetku preiskave v zvezi s pregledom. Ocenila je le mikroekonomske kazalnike, povezane s sodelujočim proizvajalcem Unije, družbo Oxaquim, na podlagi podatkov iz preverjenega izpolnjenega vprašalnika. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta za gospodarski položaj industrije Unije reprezentativna.

(99)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(100)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb.

(101)

Ob upoštevanju dejstva, da podatki za analizo škode večinoma izhajajo iz enega vira, je bilo treba podatke, ki se nanašajo na industrijo Unije, indeksirati za ohranitev zaupnosti v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(102)

Celotna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(103)

Proizvodnja se je v obravnavanem obdobju povečala. Skupaj se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju povečal za 24 %.

(104)

V obravnavanem obdobju se je zaradi naložb proizvodna zmogljivost povečala za 8 %.

(105)

Ker se je obseg proizvodnje nekoliko bolj povečal kot proizvodna zmogljivost, se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju povečala za 15 %.

(106)

Obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam v Uniji in njen tržni delež sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 5

Obseg prodaje nepovezanim strankam in tržni delež

(107)

Obseg prodaje se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 6 % po 9-odstotnem zmanjšanju potrošnje Unije, opisanem v uvodni izjavi 91. Čeprav se je obseg prodaje zmanjšal, se je tržni delež industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nekoliko povečal. To povečanje je povezano z zmanjšanim tržnim deležem uvoza iz Indije in LRK.

(108)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 6

Zaposlovanje, produktivnost in stroški dela

(109)

Zaposlovanje v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju na splošno povečalo za 17 %, kar je v skladu s povečanjem obsega proizvodnje za 24 % v istem obdobju.

(110)

Med letom 2013 in OPP so se povprečni stroški dela na zaposlenega pri sodelujočem proizvajalcu Unije zvišali za 11 %.

(111)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile posamezne stopnje dampinga, ugotovljene za sodelujoča indijska proizvajalca izvoznika in kitajski uvoz, še vedno precejšnje (glej uvodni izjavi 48 in 72).

(112)

Kljub dejstvu, da se je pri izvozu iz Indije in LRK še vedno izvajal damping, analiza kazalnikov škode kaže, da so uvedeni ukrepi pozitivno vplivali na industrijo Unije.

(113)

Analiza mikroekonomskih kazalnikov (prodajnih cen in stroškov proizvodnje, zalog, dobičkonosnosti, denarnega toka, naložb in donosnosti naložb) se je izvedla na ravni edinega sodelujočega proizvajalca Unije.

(114)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 7

Povprečne prodajne cene in stroški na enoto

(115)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju znižala za 10 %. To znižanje je delno sledilo zmanjšanju stroškov proizvodnje za 20 % v OPP.

(116)

Preiskava je pokazala, da so se stroški zmanjšali zlasti zaradi znižanja cen surovin v zadevnem obdobju ter optimizacije proizvodnega postopka z naložbami in tehnološkimi izboljšavami.

(117)

Zaloge industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 8

Zaloge

(118)

Zaradi lastnosti zadevnega izdelka so zaloge zelo majhne. Ker zadevni izdelek hitro propade, proizvajalci blago proizvajajo za takojšnje pošiljanje. Zato ta kazalnik ni zelo pomemben za opis stanja industrije Unije.

(119)

Komisija je dobičkonosnost sodelujočega proizvajalca Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji zadevnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od navedene prodaje. V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost industrije Unije postopno povečala in izražala večje znižanje stroškov proizvodnje v primerjavi s prodajnimi cenami v obravnavanem obdobju, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 116.

(120)

Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Denarni tok se je v obravnavanem obdobju povečal, razen leta 2015, ko se je zmanjšal. Neto denarni tok se je v obravnavanem obdobju v skladu z večjo dobičkonosnostjo na splošno povečal za 65 %.

(121)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 147 %, razen leta 2014, ko so se v primerjavi z letom 2013 zmanjšale za 44 %. Naložbe so bile namenjene predvsem povečanju zmogljivosti in torej izvozu, da bi ostali konkurenčni na svetovnem trgu, hkrati pa so privedle do tehnološkega izboljšanja, višje kakovosti, boljšega izkoristka in nižje porabe surovin ter tako izboljšale produktivnost in povečale varstvo okolja.

(122)

Enako kot drugi finančni kazalniki je bila donosnost naložb pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka pozitivna, kar je izražalo gibanje dobičkonosnosti.

(123)

Preiskava je pokazala, da so ukrepi, uvedeni od leta 2011, industriji Unije omogočili okrevanje po škodi, ki jo je utrpela.

(124)

Kazalniki škode kažejo pozitivno gibanje za industrijo Unije.

(125)

V obravnavanem obdobju se je znatno povečala dobičkonosnost industrije Unije (za 332 % med letom 2013 in OPP). To je precejšnje izboljšanje v primerjavi z nizko ali negativno ravnjo dobičkonosnosti, ugotovljeno v obdobju 2007–2011 (obravnavanem obdobju v prvotni preiskavi). Ta dobiček, ki je delno povezan tudi z znižanjem cene surovin, je industriji Unije pomagal pri izvedbi nekaterih naložb, vključno z zmanjšanjem količine odpadkov in vpliva na okolje.

(126)

Kljub dejstvu, da se je v obravnavanem obdobju potrošnja Unije zmanjšala za 9 %, se je obseg proizvodnje povečal za 24 %, proizvodna zmogljivost pa za 8 %, čeprav se je obseg prodaje na trgu Unije zmanjšal za 6 %. Tržni delež industrije Unije se je v OPP v primerjavi z letom 2013 povečal le za 3 %. V obravnavanem obdobju se je povečal tudi izvoz industrije Unije.

(127)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 147 %, donosnost naložb pa za 333 %.

(128)

Produktivnost se je v obravnavanem obdobju izboljšala. Tudi zaposlovanje se je v obravnavanem obdobju povečalo v skladu z obsegom proizvodnje.

(129)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(130)

Ker industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode, je bilo ocenjeno, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, če bi se ukrepi proti Indiji in LRK iztekli v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(131)

V zvezi s tem je Komisija proučila proizvodno zmogljivost in neizkoriščene zmogljivosti v Indiji in LRK, privlačnost trga Unije in morebiten vpliv razvoja obsega in cen uvoza iz Indije in Kitajske, pa tudi vpliv takega razvoja na obseg prodaje, cene in dobičkonosnost industrije Unije.

(132)

V zvezi z ravnmi uvoznih cen je preiskava pokazala, da so se kljub veljavnim protidampinškim ukrepom v obravnavanem obdobju cene industrije Unije še vedno stalno nelojalno nižale. Poleg tega bi v primeru razveljavitve veljavnih ukrepov in ob predpostavki, da bi uvozna cena iz zadevnih držav in cena industrije Unije ostali enaki kot v OPP, uvozne cene nelojalno nižale cene industrije Unije v razponu od 12 % do 34,1 %. Zato bo industrija Unije verjetno izgubila obseg prodaje in tržne deleže na trgu Unije.

(133)

Kar zadeva proizvodne in neizkoriščene zmogljivosti v Indiji in LRK, je bila upoštevana analiza iz uvodnih izjav 52, 53, 77 in 78. Ta analiza je pokazala, da LRK razpolaga z znatno neizkoriščeno zmogljivostjo in da je neizkoriščena zmogljivost Indije enaka ali višja od skupne velikosti evropskega trga. Kitajsko in indijsko domače povpraševanje in izvozni trgi, razen trga Unije, verjetno ne bodo sposobni popolnoma absorbirati celotne neizkoriščene zmogljivosti.

(134)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodnih izjavah 54, 55, 56, 79 in 80, je trg Unije za oksalno kislino privlačen in obstaja spodbuda za indijske in kitajske proizvajalce, da v primeru razveljavitve veljavnih ukrepov izvoz iz drugih tretjih držav preusmerijo na trg Unije z višjimi cenami.

(135)

Šteje se, da bi morebiten znaten uvoz dampinških izdelkov iz Indije in LRK ob odsotnosti ukrepov znova oslabil industrijo Unije ter ogrozil njeno rentabilnost in preživetje.

(136)

Da bi Komisija ocenila verjeten vpliv takega nizkocenovnega uvoza iz zadevnih držav na industrijo Unije, je najprej proučila morebitno izgubo tržnega deleža. Ponazorila je, kakšne bi bile posledice, če bi proizvajalci izvozniki iz zadevnih držav uvažali enake količine kot v obdobju prvotne preiskave, torej pred uvedbo ukrepov. Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, je bil takšen obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka dovolj, da je povzročil znatno škodo industriji Unije.

(137)

Komisija je pri tej analizi upoštevala, da bi cene proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav in tistih iz industrije Unije ostale enake kot v OPP. Poleg tega je predvidevala, da bi obseg uvoza iz zadevnih držav najprej prevzel tržni delež drugih tretjih držav, nato pa tržni delež industrije Unije. Ob teh predpostavkah je analiza iz uvodne izjave 136 pokazala, da bi imel, če bi bili ukrepi razveljavljeni, kitajski in indijski uvoz pa bi dosegel ravni obsega iz obdobja prvotne preiskave, sodelujoči proizvajalec Unije izgube, škoda za industrijo Unije pa bi se ponovila.

(138)

Preiskava je pokazala, da bi imel, če bi bili ukrepi razveljavljeni, kitajski in indijski uvoz pa bi dosegla ravni iz obdobja prvotne preiskave, sodelujoči proizvajalec Unije izgube, škoda pa bi se ponovila.

(139)

Na podlagi tega se sklene, da bi se ob odsotnosti ukrepov najverjetneje znatno povečal izvoz iz LRK in Indije po dampinških cenah, znatna škoda pa bi se verjetno ponovila.

(140)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih ukrepov proti Indiji in LRK v nasprotju z interesom Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(141)

Preiskava je pokazala, da si je industrija Unije v OPP opomogla od škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz Indije in LRK. Če bi bili ukrepi proti Indiji in LRK razveljavljeni, pa bi se škoda verjetno ponovila, saj bi bila industrija Unije izpostavljena dampinškemu uvozu, katerega obseg bi bil znaten in ki bi povzročil znatne pritiske na cene. Gospodarski položaj industrije Unije bi se torej zaradi navedenih razlogov verjetno precej poslabšal. Nasprotno bi ohranitev ukrepov na trgu prinesla varnost in omogočila industriji Unije, da ohrani ugoden gospodarski položaj ter nadaljuje z naložbami in načrti za rast.

(142)

Komisija je na podlagi tega sklenila, da bi bilo nadaljevanje veljavnih protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije.

(143)

Nepovezani uvozniki med preiskavo niso sodelovali s Komisijo.

(144)

Na podlagi tega ni bilo znakov, da bi imela ohranitev ukrepov znaten negativen vpliv na uvoznike, ki bi bil večji od pozitivnega učinka ukrepov za industrijo Unije.

(145)

Vprašalniki so bili poslani znanim uporabnikom. Komisija je odgovore prejela le od petih uporabnikov zadevnega izdelka, čeprav se ta uporablja v številnih panogah. Dva uporabnika sta nazaj poslala popolno izpolnjena vprašalnika, dva druga uporabnika sta poslala le izpolnjene preglednice, en uporabnik pa je predložil pripombe.

(146)

Noben uporabnik ni nasprotoval podaljšanju ukrepov, štirje pa so jasno navedli, da se strinjajo z ohranitvijo veljavnih protidampinških ukrepov.

(147)

Glede na to, da Komisija od uporabnikov ni prejela ugovora, se zdi malo verjetno, da bi imela ohranitev protidampinških ukrepov negativen vpliv na uporabnike Unije, ki bi presegal pozitivni učinek ukrepov na industrijo Unije.

(148)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da glede na interes Unije ni prepričljivih razlogov za prenehanje protidampinških ukrepov na uvoz oksalne kisline s poreklom iz Indije in LRK.

(149)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala ohraniti obstoječe ukrepe proti Indiji in Kitajski. Po navedenem razkritju jim je bil odobren tudi rok za predložitev pripomb. Komisija je pripombe prejela le od industrije Unije. Te pripombe je analizirala in jih upoštevala, kadar je bilo to upravičeno.

(150)

Glede na ugotovitve v zvezi z nadaljevanjem/ponovitvijo dampinga in nadaljevanjem/ponovitvijo škode, kot je opisano zgoraj, iz tega izhaja, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz oksalne kisline s poreklom iz Indije in LRK, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 325/2012.

(151)

Družba lahko zaprosi za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (18). Zahtevek mora vsebovati vse relevantne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do uživanja koristi stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(152)

Glede na nedavno sodno prakso Sodišča Evropske unije (19) je primerno, da se določi stopnja zamudnih obresti, ki se plačajo v primeru povračila dokončnih dajatev, saj ustrezni veljavni carinski predpisi ne določajo take obrestne mere, uporaba nacionalnih predpisov pa bi privedla do neupravičenega izkrivljanja konkurence med gospodarskimi subjekti glede na to, katera država članica se izbere za carinjenje.

(153)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni predložil mnenja –